MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• Glavni motor slovenske gospodarske rasti v prihodnjih dveh letih bo izključno domača poraba.
• Evropska komisija je znižala napoved rasti slovenskega BDP za leto 2024 na 1,9 odstotka.
• Napoved inflacije za Slovenijo v letu 2024 se je zvišala na 3,5 odstotka.
• Zasebne investicije v Sloveniji ostajajo spodbudne kljub globalni negotovosti.
• Evropski komisar opozarja na tveganje stagflacijskega šoka v celotni Evropski uniji.
• Vojna na Bližnjem vzhodu povzroča cenovne šoke in negativno vpliva na gospodarsko rast.
• Javnofinančni primanjkljaj Slovenije bo v letih 2024 in 2025 presegel tri odstotke BDP.
• Plače v Sloveniji naj bi se letos nominalno zvišale za 6,5 odstotka.
• Prispevek menjave s tujino bo negativen zaradi padca konkurenčnosti izvoznikov.
• Stroški dela v Sloveniji rastejo hitreje od produktivnosti.
• Javne investicije bodo ostale visoke zaradi črpanja evropskih sredstev.
• Interventni zakon za razvoj Slovenije bo imel negativen javnofinančni učinek do 1,0 odstotka BDP.
• Stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji bo ostala stabilna pri 3,8 odstotka.

key differences

Evropska komisija je znižala napoved rasti slovenskega BDP za leto 2024 na 1,9 odstotka.

Večina potrjuje 1,9 %, SiOL pa navaja okoli 2,0 % in vzrok.

Evropski komisar opozarja na tveganje stagflacijskega šoka v celotni Evropski uniji.

SiOL potrjuje, RTV delno povzema, ostali viri molčijo.

Glavni motor slovenske gospodarske rasti v prihodnjih dveh letih bo izključno domača poraba.

Dnevnik in Večer trditev potrjujeta, RTV in Svet24 pa le delno.

Interventni zakon za razvoj Slovenije bo imel negativen javnofinančni učinek do 1,0 odstotka BDP.

Večina potrjuje oceno Bruslja, STA in SiOL pa molčita.

Javne investicije bodo ostale visoke zaradi črpanja evropskih sredstev.

Večina virov trditev potrjuje, STA in SiOL pa je ne omenjata.

Javnofinančni primanjkljaj Slovenije bo v letih 2024 in 2025 presegel tri odstotke BDP.

Večina potrjuje številke, STA in SiOL pa trditve ne omenjata.

Napoved inflacije za Slovenijo v letu 2024 se je zvišala na 3,5 odstotka.

Večina potrjuje 3,5 %, SiOL pa ostaja nejasen brez številk.

Plače v Sloveniji naj bi se letos nominalno zvišale za 6,5 odstotka.

Večina potrjuje, STA in SiOL pa podatka sploh ne navajata.

Prispevek menjave s tujino bo negativen zaradi padca konkurenčnosti izvoznikov.

Večina potrjuje vpliv konkurenčnosti, STA in SiOL molčita.

Stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji bo ostala stabilna pri 3,8 odstotka.

Polovica virov potrjuje 3,8 %, ostali trditve ne omenjajo.

Stroški dela v Sloveniji rastejo hitreje od produktivnosti.

Večina potrjuje padec konkurenčnosti, STA in SiOL molčita.

Vojna na Bližnjem vzhodu povzroča cenovne šoke in negativno vpliva na gospodarsko rast.

STA molči, ostali potrjujejo šoke in nižjo rast.

Zasebne investicije v Sloveniji ostajajo spodbudne kljub globalni negotovosti.

Večina potrjuje, Svet24 je previdnejši, STA in SiOL molčita.

source analyses

Dnevnik

Evropska komisija je znižala napoved rasti slovenskega BDP za leto 2024 na 1,9 odstotka.

Da: EK je oceno letošnje rasti znižala za 0,5 točke na 1,9 %.

Evropski komisar opozarja na tveganje stagflacijskega šoka v celotni Evropski uniji.

Ni omenjeno

Glavni motor slovenske gospodarske rasti v prihodnjih dveh letih bo izključno domača poraba.

Da: Članek navaja, da naj bi rast spodbujala izključno domača poraba.

Interventni zakon za razvoj Slovenije bo imel negativen javnofinančni učinek do 1,0 odstotka BDP.

Da: Naveden je negativen učinek v višini med 0,5 in 1,0 % BDP.

Javne investicije bodo ostale visoke zaradi črpanja evropskih sredstev.

Da: Javne investicije ostajajo visoke ob črpanju evropskih sredstev.

Javnofinančni primanjkljaj Slovenije bo v letih 2024 in 2025 presegel tri odstotke BDP.

Da: Bruselj letos in prihodnje leto pričakuje več kot 3 % primanjkljaj.

Napoved inflacije za Slovenijo v letu 2024 se je zvišala na 3,5 odstotka.

Da: EK je napoved inflacije zvišala na 3,5 %.

Plače v Sloveniji naj bi se letos nominalno zvišale za 6,5 odstotka.

Da: Plače naj bi se letos nominalno zvišale za 6,5 %.

Prispevek menjave s tujino bo negativen zaradi padca konkurenčnosti izvoznikov.

Da: Negativen prispevek zaradi padca cenovne konkurenčnosti.

Stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji bo ostala stabilna pri 3,8 odstotka.

Ni omenjeno

Stroški dela v Sloveniji rastejo hitreje od produktivnosti.

Da: Komisija to navaja kot razlog za padec konkurenčnosti.

Vojna na Bližnjem vzhodu povzroča cenovne šoke in negativno vpliva na gospodarsko rast.

Da: Omenjeni so cenovni šoki in negativni učinki vojne na rast.

Zasebne investicije v Sloveniji ostajajo spodbudne kljub globalni negotovosti.

Da: Spodbudna ostajajo gibanja pri zasebnih investicijah.

RTV Slovenija

Evropska komisija je znižala napoved rasti slovenskega BDP za leto 2024 na 1,9 odstotka.

Da: Naslov in uvod potrjujeta 1,9-odstotno rast za leto 2024.

Evropski komisar opozarja na tveganje stagflacijskega šoka v celotni Evropski uniji.

Delno: Komisar Dombrovskis opozarja na energetski šok in inflacijo.

Glavni motor slovenske gospodarske rasti v prihodnjih dveh letih bo izključno domača poraba.

Delno: Članek navaja, da naj bi letošnjo rast spodbujala izključno domača poraba.

Interventni zakon za razvoj Slovenije bo imel negativen javnofinančni učinek do 1,0 odstotka BDP.

Da: Naveden je negativen učinek v višini med 0,5 in 1,0 odstotka BDP.

Javne investicije bodo ostale visoke zaradi črpanja evropskih sredstev.

Da: Članek potrjuje visoke ravni investicij ob črpanju EU sredstev.

Javnofinančni primanjkljaj Slovenije bo v letih 2024 in 2025 presegel tri odstotke BDP.

Da: Napovedan je primanjkljaj 3,3 % za letos in 3,5 % za prihodnje leto.

Napoved inflacije za Slovenijo v letu 2024 se je zvišala na 3,5 odstotka.

Da: Besedilo navaja, da naj bi inflacija letos dosegla 3,5 odstotka.

Plače v Sloveniji naj bi se letos nominalno zvišale za 6,5 odstotka.

Da: Članek izrecno navaja nominalno zvišanje plač za 6,5 % v tem letu.

Prispevek menjave s tujino bo negativen zaradi padca konkurenčnosti izvoznikov.

Da: Negativen prispevek pripisujejo padanju cenovne konkurenčnosti.

Stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji bo ostala stabilna pri 3,8 odstotka.

Da: Napoved za letos in prihodnje leto znaša 3,8 %.

Stroški dela v Sloveniji rastejo hitreje od produktivnosti.

Da: Komisija to navaja kot razlog za padanje konkurenčnosti.

Vojna na Bližnjem vzhodu povzroča cenovne šoke in negativno vpliva na gospodarsko rast.

Da: Vojna povzroča energetski šok, dvig inflacije in nižjo rast.

Zasebne investicije v Sloveniji ostajajo spodbudne kljub globalni negotovosti.

Da: Članek navaja, da naj bi gibanja ostala spodbudna.

STA

Evropska komisija je znižala napoved rasti slovenskega BDP za leto 2024 na 1,9 odstotka.

Da: Komisija je znižala oceno rasti za 0,5 točke na 1,9 %.

Evropski komisar opozarja na tveganje stagflacijskega šoka v celotni Evropski uniji.

Ni omenjeno

Glavni motor slovenske gospodarske rasti v prihodnjih dveh letih bo izključno domača poraba.

Ni omenjeno

Interventni zakon za razvoj Slovenije bo imel negativen javnofinančni učinek do 1,0 odstotka BDP.

Ni omenjeno

Javne investicije bodo ostale visoke zaradi črpanja evropskih sredstev.

Ni omenjeno

Javnofinančni primanjkljaj Slovenije bo v letih 2024 in 2025 presegel tri odstotke BDP.

Ni omenjeno

Napoved inflacije za Slovenijo v letu 2024 se je zvišala na 3,5 odstotka.

Da: Napoved inflacije je bila zvišana za 1,4 točke na 3,5 %.

Plače v Sloveniji naj bi se letos nominalno zvišale za 6,5 odstotka.

Ni omenjeno

Prispevek menjave s tujino bo negativen zaradi padca konkurenčnosti izvoznikov.

Ni omenjeno

Stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji bo ostala stabilna pri 3,8 odstotka.

Ni omenjeno

Stroški dela v Sloveniji rastejo hitreje od produktivnosti.

Ni omenjeno

Vojna na Bližnjem vzhodu povzroča cenovne šoke in negativno vpliva na gospodarsko rast.

Ni omenjeno

Zasebne investicije v Sloveniji ostajajo spodbudne kljub globalni negotovosti.

Ni omenjeno

SiOL

Evropska komisija je znižala napoved rasti slovenskega BDP za leto 2024 na 1,9 odstotka.

Delno: Članek omenja znižanje napovedi na okoli 2,0 % zaradi vojne.

Evropski komisar opozarja na tveganje stagflacijskega šoka v celotni Evropski uniji.

Da: Komisar Dombrovskis je opozoril na tveganje stagflacijskega šoka.

Glavni motor slovenske gospodarske rasti v prihodnjih dveh letih bo izključno domača poraba.

Ni omenjeno

Interventni zakon za razvoj Slovenije bo imel negativen javnofinančni učinek do 1,0 odstotka BDP.

Ni omenjeno

Javne investicije bodo ostale visoke zaradi črpanja evropskih sredstev.

Ni omenjeno

Javnofinančni primanjkljaj Slovenije bo v letih 2024 in 2025 presegel tri odstotke BDP.

Ni omenjeno

Napoved inflacije za Slovenijo v letu 2024 se je zvišala na 3,5 odstotka.

Delno: Omenjeno je, da so bile ocene rasti cen popravljene navzgor.

Plače v Sloveniji naj bi se letos nominalno zvišale za 6,5 odstotka.

Ni omenjeno

Prispevek menjave s tujino bo negativen zaradi padca konkurenčnosti izvoznikov.

Ni omenjeno

Stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji bo ostala stabilna pri 3,8 odstotka.

Ni omenjeno

Stroški dela v Sloveniji rastejo hitreje od produktivnosti.

Ni omenjeno

Vojna na Bližnjem vzhodu povzroča cenovne šoke in negativno vpliva na gospodarsko rast.

Da: Vojna vpliva na znižanje napovedi rasti in tveganje šoka.

Zasebne investicije v Sloveniji ostajajo spodbudne kljub globalni negotovosti.

Ni omenjeno

Svet24

Evropska komisija je znižala napoved rasti slovenskega BDP za leto 2024 na 1,9 odstotka.

Da: Komisija je znižala napoved za 0,5 odstotne točke na 1,9 %.

Evropski komisar opozarja na tveganje stagflacijskega šoka v celotni Evropski uniji.

Ni omenjeno

Glavni motor slovenske gospodarske rasti v prihodnjih dveh letih bo izključno domača poraba.

Delno: Članek navaja, da domača poraba ostaja glavni motor rasti.

Interventni zakon za razvoj Slovenije bo imel negativen javnofinančni učinek do 1,0 odstotka BDP.

Da: Bruselj ocenjuje negativen učinek med 0,5 in 1,0 % BDP.

Javne investicije bodo ostale visoke zaradi črpanja evropskih sredstev.

Da: Članek potrjuje visoke ravni ob črpanju evropskih sredstev.

Javnofinančni primanjkljaj Slovenije bo v letih 2024 in 2025 presegel tri odstotke BDP.

Da: Napovedan je primanjkljaj 3,3 % za letos in 3,5 % za prihodnje leto.

Napoved inflacije za Slovenijo v letu 2024 se je zvišala na 3,5 odstotka.

Da: Napoved se je zvišala za 1,4 odstotne točke na 3,5 %.

Plače v Sloveniji naj bi se letos nominalno zvišale za 6,5 odstotka.

Da: Besedilo navaja 6,5-odstotno zvišanje nominalnih plač.

Prispevek menjave s tujino bo negativen zaradi padca konkurenčnosti izvoznikov.

Da: Negativen prispevek pripisujejo slabšanju cenovne konkurenčnosti.

Stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji bo ostala stabilna pri 3,8 odstotka.

Da: Napovedana stopnja za obe leti znaša 3,8 %.

Stroški dela v Sloveniji rastejo hitreje od produktivnosti.

Da: Članek izrecno navaja, da plače rastejo hitreje od produktivnosti.

Vojna na Bližnjem vzhodu povzroča cenovne šoke in negativno vpliva na gospodarsko rast.

Da: Članek omenja cenovni šok in negativne posledice vojne.

Zasebne investicije v Sloveniji ostajajo spodbudne kljub globalni negotovosti.

Delno: Razmere pri zasebnih investicijah naj bi ostale razmeroma ugodne.

Večer

Evropska komisija je znižala napoved rasti slovenskega BDP za leto 2024 na 1,9 odstotka.

Da: Naslov in vsebina potrjujeta znižanje napovedi pod dva odstotka.

Evropski komisar opozarja na tveganje stagflacijskega šoka v celotni Evropski uniji.

Ni omenjeno

Glavni motor slovenske gospodarske rasti v prihodnjih dveh letih bo izključno domača poraba.

Da: Besedilo izrecno navaja, da naj bi rast spodbujala izključno domača poraba.

Interventni zakon za razvoj Slovenije bo imel negativen javnofinančni učinek do 1,0 odstotka BDP.

Da: Naveden je negativen učinek v višini med 0,5 in 1,0 odstotka BDP.

Javne investicije bodo ostale visoke zaradi črpanja evropskih sredstev.

Da: Članek potrjuje visoke javne investicije ob črpanju EU sredstev.

Javnofinančni primanjkljaj Slovenije bo v letih 2024 in 2025 presegel tri odstotke BDP.

Da: Napovedan je primanjkljaj 3,3 % za letos in 3,5 % za prihodnje leto.

Napoved inflacije za Slovenijo v letu 2024 se je zvišala na 3,5 odstotka.

Da: Članek navaja zvišanje napovedi za 1,4 točke na 3,5 odstotka.

Plače v Sloveniji naj bi se letos nominalno zvišale za 6,5 odstotka.

Da: Članek potrjuje pričakovano nominalno zvišanje plač za 6,5 %.

Prispevek menjave s tujino bo negativen zaradi padca konkurenčnosti izvoznikov.

Da: Negativen prispevek se pripisuje padanju cenovne konkurenčnosti.

Stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji bo ostala stabilna pri 3,8 odstotka.

Da: Napoved za letos in prihodnje leto znaša 3,8 %.

Stroški dela v Sloveniji rastejo hitreje od produktivnosti.

Da: Članek navaja hitrejšo rast plač od rasti produktivnosti.

Vojna na Bližnjem vzhodu povzroča cenovne šoke in negativno vpliva na gospodarsko rast.

Da: Omenjeni so cenovni šoki in negativni učinki vojne na rast.

Zasebne investicije v Sloveniji ostajajo spodbudne kljub globalni negotovosti.

Da: Članek navaja, da gibanja pri zasebnih investicijah ostajajo spodbudna.

Analiza sentimenta

entities

• Evropska komisija
• Slovenija
• Evropska unija
• Bruselj
• Bližnji vzhod
• Evrsko območje
• Umar
• Valdis Dombrovskis
• Mednarodni denarni sklad
• Iran
• Izrael

key differences

Bližnji vzhod

Vsi viri enotno poudarjajo le negativne gospodarske vplive.

Bruselj

Vsi viri enotno uporabljajo metonim za institucije EU.

Evropska komisija

Vsi viri so enotno nevtralni; razlik v poročanju ni.

Evropska unija

Vsi viri so nevtralni, razlikujejo se le v ekonomskih temah.

Evrsko območje

Vsi viri so nevtralni; razlika je le v objavi ali molku.

Iran

Le Dnevnik ga nevtralno umešča v kontekst začetka konflikta.

Izrael

Le Dnevnik poroča nevtralno, ostali viri entitete ne omenjajo.

Mednarodni denarni sklad

Le RTV poroča nevtralno o napovedih, ostali viri molčijo.

Slovenija

Vsi viri so enotno nevtralni, razlik v poročanju ni.

Umar

Le RTV in Dnevnik ga nevtralno navajata kot strokovni vir.

Valdis Dombrovskis

Le RTV in SiOL ga nevtralno navajata kot strokovnega govorca.

source analyses

Dnevnik

Bližnji vzhod

Nevtralno: Omenjen kot geografski vir zunanjih gospodarskih vplivov.

Bruselj

Nevtralno: Sinonim za Evropsko komisijo kot vir napovedi.

Evropska komisija

Nevtralno: Vir gospodarskih napovedi in podatkov brez meta-vrednotenja.

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu črpanja evropskih sredstev.

Evrsko območje

Nevtralno: Informativna primerjava kazalnikov razpoloženja.

Iran

Nevtralno: Omenjen le kot udeleženec v opisu začetka konflikta.

Izrael

Nevtralno: Omenjen le kot udeleženec v opisu začetka konflikta.

Mednarodni denarni sklad

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Osrednji subjekt poročanja o gospodarskih kazalnikih.

Umar

Nevtralno: Naveden kot vir strokovnih analiz in ugotovitev o trgu.

Valdis Dombrovskis

Ni omenjeno

RTV Slovenija

Bližnji vzhod

Nevtralno: Omenjen kot lokacija vojne, ki povzroča gospodarske šoke.

Bruselj

Nevtralno: Uporabljeno kot metonim za Evropsko komisijo in njene ocene.

Evropska komisija

Nevtralno: Entiteta je vir gospodarskih napovedi in podatkov.

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu povprečja gospodarskih napovedi.

Evrsko območje

Nevtralno: Omenjeno v okviru statističnih napovedi rasti in inflacije.

Iran

Ni omenjeno

Izrael

Ni omenjeno

Mednarodni denarni sklad

Nevtralno: Omenjen le kot vir primerjalne napovedi gospodarske rasti.

Slovenija

Nevtralno: Država je predmet gospodarske analize in napovedi rasti.

Umar

Nevtralno: Omenjen le kot vir primerjalne napovedi gospodarske rasti.

Valdis Dombrovskis

Nevtralno: Citiran kot govorec o vplivu konflikta na gospodarstvo.

STA

Bližnji vzhod

Ni omenjeno

Bruselj

Nevtralno: Uporabljeno kot metonim za institucije EU in kraj poročanja.

Evropska komisija

Nevtralno: Podaja uradne gospodarske napovedi brez meta-vrednotenja.

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu širšega gospodarskega okvira.

Evrsko območje

Ni omenjeno

Iran

Ni omenjeno

Izrael

Ni omenjeno

Mednarodni denarni sklad

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Omenjena kot predmet gospodarske analize in napovedi.

Umar

Ni omenjeno

Valdis Dombrovskis

Ni omenjeno

SiOL

Bližnji vzhod

Nevtralno: Omenjen kot geografski vir konflikta, ki vpliva na trge.

Bruselj

Nevtralno: Uporabljeno kot sinonim za institucije, ki podajajo napovedi.

Evropska komisija

Nevtralno: Informativno omenjena kot vir gospodarskih napovedi.

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena kot subjekt gospodarskih napovedi in tveganj.

Evrsko območje

Nevtralno: Informativno omenjeno v okviru statističnih podatkov.

Iran

Ni omenjeno

Izrael

Ni omenjeno

Mednarodni denarni sklad

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Omenjena zgolj v kontekstu statističnih napovedi rasti.

Umar

Ni omenjeno

Valdis Dombrovskis

Nevtralno: Citiran kot govorec o tveganjih brez meta-vrednotenja.

Svet24

Bližnji vzhod

Nevtralno: Omenjen kot vir zunanjih vplivov na gospodarstvo.

Bruselj

Nevtralno: Uporabljeno kot sinonim za vir napovedi Evropske komisije.

Evropska komisija

Nevtralno: Podaja gospodarsko napoved brez meta-vrednotenja avtorja.

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu črpanja evropskih sredstev.

Evrsko območje

Ni omenjeno

Iran

Ni omenjeno

Izrael

Ni omenjeno

Mednarodni denarni sklad

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Osrednji predmet poročanja o gospodarskih kazalnikih.

Umar

Ni omenjeno

Valdis Dombrovskis

Ni omenjeno

Večer

Bližnji vzhod

Nevtralno: Omenjen kot vir negativnih učinkov in cenovnih šokov.

Bruselj

Nevtralno: Uporabljeno kot metonim za Komisijo, ki podaja napovedi.

Evropska komisija

Nevtralno: Podaja ekonomske napovedi in ocene brez meta-vrednotenja.

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu črpanja evropskih sredstev.

Evrsko območje

Ni omenjeno

Iran

Ni omenjeno

Izrael

Ni omenjeno

Mednarodni denarni sklad

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Država je predmet ekonomske analize in napovedi rasti BDP.

Umar

Ni omenjeno

Valdis Dombrovskis

Ni omenjeno

Viri

articles

• article order

  1

  body

  z dodatnimi infofmacijami v zadnjem odstavku Bruselj, 21. maja (STA) - Evropska komisija je v danes objavljeni spomladanski gospodarski napovedi oceno letošnje rasti slovenskega BDP znižala za 0,5 odstotne točke na 1,9 odstotka. Napoved inflacije je medtem zvišala za 1,4 odstotne točke na 3,5 ...

  language

  slv

  published at

  2026-05-21T12:24:25

  source

  STA

  title

  Bruselj napoved rasti slovenskega BDP znižal pod dva odstotka (dopolnjeno)

  url

  https://www.sta.si/3557813/

• article order

  0

  body

  Po trenutno ocenjeni 1,1-odstotni rasti v letu 2025 se bo tako rast letos še vedno okrepila, vendar pa bo pospešek manjši od pričakovanj v jesenski napovedi, so zapisali v spomladanski gospodarski napovedi. Ocena gospodarske rasti Evropske komisije je tako malenkost pod pričakovanji Umarja in Mednarodnega denarnega sklada, ki sta oba Sloveniji za letos napovedala dvoodstotno rast. Prihodnje leto Evropska komisija po novem pričakuje 2,3-odstotno rast slovenskega gospodarstva, kar je 0,3 odstotne točke manj od zadnje napovedi iz lanskega novembra. Letošnjo rast naj bi spodbujala izključno domača poraba. Potrošnjo gospodinjstev, ki naj bi letos in prihodnje leto zrasla za 2,1 oziroma 2,8 odstotka, bosta po pričakovanjih Bruslja kljub nekaterim negativnim učinkom vojne na Bližnjem vzhodu spodbujala visoka raven zaposlenosti in pričakovana nadaljnja rast plač, med drugim minimalne plače in plač v javnem sektorju. Plače zaposlenih naj bi se tako letos po pričakovanjih nominalno zvišale še za 6,5 odstotka, prihodnje leto pa za 5,6 odstotka, skupni stroški dela v celotnem gospodarstvu pa za 4,5 oz. 3,3 odstotka. Javna poraba naj bi poskočila za 4,4 oziroma 1,8 odstotka. Na visokih ravneh naj bi ob črpanju evropskih sredstev ostale javne investicije, kljub nasprotnim vetrovom zaradi povečane globalne negotovosti in visokih cen energentov pa naj bi spodbudna ostala tudi gibanja pri zasebnih investicijah. Bruto investicije v osnovna sredstva naj bi tako imele 3,0- oziroma 2,5-odstotno rast. Negativen pa naj bi obe leti ostal prispevek menjave s tujino, kar v komisiji pripisujejo tako padanju cenovne konkurenčnosti slovenskih izvoznikov zaradi hitrejše rasti plač od rasti produktivnosti kot tudi manj ugodnim pogojem menjave zaradi rasti cen energije in surovin. Izvoz naj bi tako letos in naslednje leto zrasel po 1,6- oziroma 2,1-odstotni stopnji, uvoz pa po 2,7- oz. 2,4-odstotni. Na trgu dela naj bi še naprej vladalo presežno povpraševanje. Čeprav je zaposlenost lani nazadovala za 0,4 odstotka, ostaja po navedbah Bruslja na zgodovinsko visokih ravneh. V tem in prihodnjem letu naj se ne bi bistveno spreminjala. Stopnja anketne brezposelnosti naj bi medtem letos in prihodnje leto znašala 3,8 odstotka. Inflacija, ki se je zaradi višjih cen hrane in storitev že lani zvišala na 2,5 odstotka, naj bi bila letos zaradi cenovnega šoka zaradi vojne na Bližnjem vzhodu in nadaljnjega pritiska na cene hrane in storitev še precej višja. Dosegla naj bi 3,5 odstotka. Prihodnje leto naj bi se ob umirjanju zunanjih pritiskov nekoliko umirila in znašala 2,5 odstotka. Strukturna rast tekoče porabe, pospremljena z visokimi ravnmi investicij države naj bi po pričakovanjih Bruslja nadalje poslabšala javnofinančni saldo. Brez sprejetih dodatnih ukrepov za znižanje porabe naj bi tako primanjkljaj v javnih financah letos po napovedih komisije dosegel 3,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), prihodnje leto pa 3,5 odstotka. V obeh letih naj bi torej presegel zgornjo dovoljeno mejo treh odstotkov iz pakta stabilnosti in rasti. Še slabši je pričakovan strukturni javnofinančni primanjkljaj, ki naj bi dosegel 3,7 oziroma 3,9 odstotka BDP-ja. V Bruslju ob tem ne upoštevajo ukrepov v nedavno sprejetem interventnem zakonu za razvoj Slovenije, ki pa očitno še ne bo kmalu uveljavljen. Ukrepi iz tega zakona naj bi imeli v tem letu negativni javnofinančni učinek v višini med 0,5 in 1,0 odstotka BDP-ja, so zapisali v komisiji. Dodatno naj bi javnofinačni položaj poslabšali tudi v letu 2027. Kljub višjemu primanjkljaju naj bi javni dolg v deležu od BDP-ja letos ob neupoštevanju interventnega zakona glede na konec lanskega leta nazadoval za 0,8 odstotne točke na 64,9 odstotka ter se prihodnje leto zvišal na 65,1 odstotka BDP. Napoved Komisije za gospodarsko rast v Sloveniji je sicer višja od povprečja v Evropski uniji. Bruselj je zaradi vojne na Bližnjem vzhodu napoved gospodarske rasti za EU za letos znižal z 1,4 na 1,1 odstotka, napoved rasti evrskega območja pa z 1,2 na 0,9 odstotka. Zaradi naraščanja cen energije, povezanega z vojno, pa so precej zvišali napoved inflacije, in sicer na 3,1 odstotka za EU in 3,0 odstotka za območje z evrom. "Konflikt na Bližnjem vzhodu je sprožil nov energetski šok z velikim vplivom na svetovno in evropsko gospodarstvo. Spodbuja inflacijo in pretresa zaupanje v gospodarstvo," je ob predstavitvi spomladanske gospodarske napovedi povedal pristojni evropski komisar Valdis Dombrovskis. Po 1,5-odstotni rasti bruto domačega proizvoda (BDP) Unije v lanskem letu se bo njen BDP letos okrepil za 1,1 odstotka, kar je 0,3 odstotne točke manj, kot so napovedali novembra. Za prihodnje leto medtem napovedujejo 1,4-odstotno gospodarsko rast EU-ja, potem ko so jeseni 1,5-odstotno. Podobne so spremembe napovedi rasti BDP-ja območja z evrom. Za leto 2026 so jo znižali z 1,2 na 0,9 odstotka, za leto 2027 pa z 1,4 na 1,2 odstotka. Kratkoročno se je zaradi novega energetskega šoka, povezanega z bližnjevzhodnim konfliktom, poslabšala tudi napoved inflacije. V EU naj bi bila letos za celo odstotno točko višja, kot so napovedali pred pol leta, in naj bi znašala 3,1 odstotka. Prihodnje leto naj bi se ob pričakovanem postopnem zniževanju cen energije medtem znižala. Po trenutnih napovedih Komisije bo znašala 2,4 odstotka, kar je nekoliko več od 2,2 odstotka iz jesenske napovedi. Inflacija v evrskem območju naj bi medtem letos dosegla 3,0-, prihodnje leto pa 2,3-odstotno. Novembra so v Bruslju za leto 2026 napovedali 1,9-, za leto 2027 pa 2,0-odstotno inflacijo. Energetska kriza pa po navedbah Komisije predstavlja tudi dodatno breme za javne finance držav članic. Javnofinančni primanjkljaj EU-ja bo zaradi upočasnjene gospodarske aktivnosti, višjih odhodkov za obresti, ukrepov za ublažitev posledic energetske krize ter povečanih izdatkov za obrambo z lanskih 3,1 odstotka BDP-ja zrasel na 3,6 odstotka BDP-ja prihodnje leto. Primanjkljaj evrskega območja pa se bo v obdobju 2025-2027 zvišal z 2,9 na 3,5 odstotka BDP-ja. Javni dolg Unije bo medtem z 82,8 odstotka BDP-ja v letu 2025 narasel na 84,2 odstotka v letu 2026 in 85,3 odstotka v letu 2027. Javni dolg območja z evrom, ki je bil lani pri 88,7 odstotka BDP-ja, pa bo letos po napovedih Bruslja znašal 90,2 odstotka BDP-ja, prihodnje leto pa 91,2 odstotka BDP-ja.

  language

  slv

  published at

  2026-05-21T10:35:14

  source

  RTV Slovenija

  title

  Evropska komisija za letos napovedala 1,9-odstotno rast slovenskega BDP-ja

  url

  https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/evropska-komisija-za-letos-napovedala-1-9-odstotno-rast-slovenskega-bdp-ja/782870

• article order

  8

  body

  Evropska komisija je v danes objavljeni spomladanski gospodarski napovedi oceno letošnje rasti slovenskega BDP znižala za 0,5 odstotne točke na 1,9 odstotka. Napoved inflacije je medtem zvišala za 1,4 odstotne točke na 3,5 odstotka. Obenem v Bruslju letos in prihodnje leto pričakujejo tudi več kot triodstotni javnofinančni primanjkljaj. Prihodnje leto evropska komisija po novem medtem pričakuje 2,3-odstotno rast slovenskega gospodarstva, kar je 0,3 odstotne točke manj od zadnje napovedi iz lanskega novembra. Po trenutno ocenjeni 1,1-odstotni rasti v letu 2025 se bo tako rast letos še vedno okrepila, vendar pa bo pospešek manjši od pričakovanj v jesenski napovedi. Rast naj bi spodbujala izključno domača poraba. Potrošnjo gospodinjstev, ki naj bi letos in prihodnje leto zrasla za 2,1 oz. 2,8 odstotka, bosta po pričakovanjih Bruslja kljub nekaterim negativnim učinkom vojne na Bližnjem vzhodu spodbujala visoka raven zaposlenosti in pričakovana nadaljnja rast plač, med drugim minimalne plače in plač v javnem sektorju. Plače zaposlenih naj bi se tako letos po pričakovanjih nominalno zvišale še za 6,5 odstotka, prihodnje leto pa za 5,6 odstotka, skupni stroški dela v celotnem gospodarstvu pa za 4,5 oz. 3,3 odstotka. Javna poraba naj bi poskočila za 4,4 oz. 1,8 odstotka. Na visokih ravneh naj bi ob črpanju evropskih sredstev ostale javne investicije, kljub nasprotnim vetrovom zaradi povečane globalne negotovosti in visokih cen energentov pa naj bi spodbudna ostala tudi gibanja pri zasebnih investicijah. Bruto investicije v osnovna sredstva naj bi tako zabeležile 3,0- oz. 2,5-odstotno rast. Posledice vojne na Bližnjem vzhodu Negativen pa naj bi obe leti ostal prispevek menjave s tujino, kar v komisiji pripisujejo tako padanju cenovne konkurenčnosti slovenskih izvoznikov zaradi hitrejše rasti plač od rasti produktivnosti kot tudi manj ugodnim pogojem menjave zaradi rasti cen energije in surovin. Izvoz naj bi tako letos in naslednje leto zrasel po 1,6- oz. 2,1-odstotni stopnji, uvoz pa po 2,7- oz. 2,4-odstotni. Inflacija, ki se je zaradi višjih cen hrane in storitev že lani zvišala na 2,5 odstotka, naj bi bila letos v luči cenovnega šoka zaradi vojne na Bližnjem vzhodu in nadaljnjega pritiska na cene hrane in storitev še precej višja. Dosegla naj bi 3,5 odstotka. Prihodnje leto naj bi se ob umirjanju zunanjih pritiskov nekoliko umirila in znašala 2,5 odstotka. V Bruslju ob tem ne upoštevajo ukrepov v nedavno sprejetem interventnem zakonu za razvoj Slovenije, ki pa očitno še ne bo kmalu uveljavljen. Ukrepi iz tega zakona naj bi imeli v tem letu negativni javnofinančni učinek v višini med 0,5 in 1,0 odstotka BDP, so zapisali v komisiji. Dodatno naj bi javnofinačni položaj poslabšali tudi v letu 2027. Umar: Zaradi vojne na Bližnjem vzhodu aprila upad zaupanja in zvišanje inflacije Posledice konflikta, ki se je začel z ameriško-izraelskim napadom na Iran, je ocenjeval tudi Umar. Vojna na Bližnjem vzhodu v prvem četrtletju letos še ni vidneje vplivala na gospodarsko aktivnost v Sloveniji, saj se je gospodarska rast okrepila, je pa močno zaznamovala aprilske kazalnike zaupanja in inflacijo. Razmere na trgu dela so ostale stabilne, v publikaciji Ekonomsko ogledalo ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). V prvem četrtletju se je bruto domači proizvod v četrtletni primerjavi okrepil za 0,7 odstotka, medletno pa za 3,0 odstotka. Rast je presegla pričakovanja predvsem zaradi okrepitve izvozne aktivnosti, je v danes objavljeni publikaciji zapisal Umar. Nadaljevala se je zmerna rast zasebne potrošnje, gospodinjstva so najbolj povečala nakupe avtomobilov, neživil ter turističnih storitev doma in v tujini. Nadaljevala se je tudi rast investicij, zlasti gradbenih, prav tako so bila pozitivna gibanja investicij v opremo in stroje. Rast državne potrošnje se je nekoliko okrepila predvsem zaradi višjih izdatkov za dolgotrajno oskrbo, zaposlovanja v sektorju država - zlasti v zdravstvu in socialnem varstvu - ter višjih izdatkov za blago in storitve. Medtem ko so se kazalniki razpoloženja v evrskem območju začeli slabšati že marca, je v Sloveniji zaupanje upadlo aprila, najbolj med potrošniki. V primerjavi z aprilom lani so bili nižji vsi kazalniki zaupanja, pod dolgoročnim povprečjem pa so bili skupni kazalnik gospodarske klime ter kazalniki zaupanja v trgovini na drobno, v predelovalnih dejavnostih in med potrošniki. Podjetja za drugo četrtletje kot glavne omejitvene dejavnike izpostavljajo negotove gospodarske razmere, nizko tuje povpraševanje in pomanjkanje usposobljene delovne sile, povečalo se je tudi tveganje pomanjkanja surovin, ki pa ostaja razmeroma nizko, ugotavlja urad. Število delovno aktivnih oseb je marca ostalo skoraj nespremenjeno, število brezposelnih pa se je aprila tekoče znižalo. Visok dvig minimalne plače je pospešil medletno nominalno rast povprečne bruto plače v januarju in februarju, v javnem sektorju pa je rast ostala razmeroma visoka predvsem zaradi izvajanja plačne reforme. Število delovno aktivnih je medletno najbolj upadlo v predelovalnih dejavnostih in trgovini. V javnih storitvah, zlasti v zdravstvu in socialnem varstvu, pa se je povečalo. Nadaljeval se je medletni upad dolgotrajno brezposelnih in brezposelnih, starejših od 50 let. Že od oktobra 2024 pa narašča število brezposelnih mladih (15-29 let), kar je po ugotovitvah Umarja predvsem posledica vstopa večjih generacij na trg dela. Medletna nominalna rast povprečne bruto plače ostaja visoka, februarja je znašala 7,2 odstotka. V zasebnem sektorju je bila 7,8-odstotna, rast je bila najvišja v dejavnostih z visokim deležem prejemnikov minimalne plače. V javnem sektorju je bila 5,9-odstotna, kar je povezano z izvajanjem plačne reforme. Že višja inflacija Inflacija se je aprila pod vplivom višjih cen goriv zaradi vojne na Bližnjem vzhodu medletno okrepila na 3,1 odstotka, potem ko je marca znašala 2,5 odstotka. Cene naftnih derivatov so k medletni inflaciji prispevale približno eno odstotno točko. Cene tekočih goriv so se aprila na mesečni ravni zaradi vojne na Bližnjem vzhodu povišale za skoraj tretjino, pogonskih goriv in maziv pa za skoraj petino. Približno desetino višje cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in druga goriva ter za skoraj pet odstotkov višje cene v skupini prevoz so skupaj prispevale skoraj dve tretjini medletne inflacije. V tem so se samo naftni derivati podražili za 17,5 odstotka. Še naprej pa se je zniževala medletna rast cen v skupini hrana in brezalkoholne pijače, ki je bila enoodstotna, kar je najnižje po juliju 2024. Javnofinančni primanjkljaj je v prvem četrtletju znašal 698 milijonov evrov, kar je 133 milijonov več kot v lanskem prvem četrtletju. Prihodki so se medletno zvišali za približno desetino, kar je več kot v enakem obdobju lani. Okrepila se je zlasti rast socialnih prispevkov, kar je posledica uvedbe prispevka za dolgotrajno oskrbo. Višja je bila tudi rast prihodkov od davka na dodano vrednost, dohodnine ter prihodkov od evropskih sredstev (za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost). Prihodki od trošarin pa so bili medletno nižji. Odhodki so bili medletno višji za 11,2 odstotka, kar je nekoliko višja rast kot v lanskem prvem četrtletju. K njihovi rasti so največ prispevala sredstva za plače zaposlenih zaradi izvajanja plačne reforme in transferji. Investicijski odhodki so bili medletno višji, zlasti za nakup vojaške opreme ter investicije v novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije.

  language

  slv

  published at

  2026-05-21T10:54:57

  source

  Dnevnik

  title

  Bruselj napoved rasti slovenskega BDP znižal pod dva odstotka

  url

  https://www.dnevnik.si/novice/svet/bruselj-napoved-rasti-slovenskega-bdp-znizal-pod-dva-odstotka-2803708/

• article order

  6

  body

  Napoved inflacije je medtem zvišala za 1,4 odstotne točke na 3,5 odstotka. Obenem v Bruslju letos in prihodnje leto pričakujejo tudi več kot triodstotni javnofinančni primanjkljaj. Prihodnje leto Evropska komisija po novem medtem pričakuje 2,3-odstotno rast slovenskega gospodarstva, kar je 0,3 odstotne točke manj od zadnje napovedi iz lanskega novembra. Po trenutno ocenjeni 1,1-odstotni rasti v letu 2025 se bo tako rast letos še vedno okrepila, vendar pa bo pospešek manjši od pričakovanj v jesenski napovedi. Rast naj bi spodbujala izključno domača poraba. Potrošnjo gospodinjstev, ki naj bi letos in prihodnje leto zrasla za 2,1 oz. 2,8 odstotka, bosta po pričakovanjih Bruslja kljub nekaterim negativnim učinkom vojne na Bližnjem vzhodu spodbujala visoka raven zaposlenosti in pričakovana nadaljnja rast plač, med drugim minimalne plače in plač v javnem sektorju. Plače zaposlenih naj bi se tako letos po pričakovanjih nominalno zvišale še za 6,5 odstotka, prihodnje leto pa za 5,6 odstotka, skupni stroški dela v celotnem gospodarstvu pa za 4,5 oz. 3,3 odstotka. Javna poraba naj bi poskočila za 4,4 oz. 1,8 odstotka. Na visokih ravneh naj bi ob črpanju evropskih sredstev ostale javne investicije, kljub nasprotnim vetrovom zaradi povečane globalne negotovosti in visokih cen energentov pa naj bi spodbudna ostala tudi gibanja pri zasebnih investicijah. Bruto investicije v osnovna sredstva naj bi tako zabeležile 3,0- oz. 2,5-odstotno rast. Negativen pa naj bi obe leti ostal prispevek menjave s tujino, kar v komisiji pripisujejo tako padanju cenovne konkurenčnosti slovenskih izvoznikov zaradi hitrejše rasti plač od rasti produktivnosti kot tudi manj ugodnim pogojem menjave zaradi rasti cen energije in surovin. Izvoz naj bi tako letos in naslednje leto zrasel po 1,6- oz. 2,1-odstotni stopnji, uvoz pa po 2,7- oz. 2,4-odstotni. Na trgu dela naj bi še naprej vladalo presežno povpraševanje. Čeprav je zaposlenost lani nazadovala za 0,4 odstotka, ostaja po navedbah Bruslja na zgodovinsko visokih ravneh. V tem in prihodnjem letu naj se ne bi bistveno spreminjala. Stopnja anketne brezposelnosti naj bi medtem letos in prihodnje leto znašala 3,8 odstotka. Inflacija, ki se je zaradi višjih cen hrane in storitev že lani zvišala na 2,5 odstotka, naj bi bila letos v luči cenovnega šoka zaradi vojne na Bližnjem vzhodu in nadaljnjega pritiska na cene hrane in storitev še precej višja. Dosegla naj bi 3,5 odstotka. Prihodnje leto naj bi se ob umirjanju zunanjih pritiskov nekoliko umirila in znašala 2,5 odstotka. Strukturna rast tekoče porabe, pospremljena z visokimi ravnmi investicij države naj bi po pričakovanjih Bruslja nadalje poslabšala javnofinančni saldo. Brez sprejetih dodatnih ukrepov za znižanje porabe naj bi tako primanjkljaj v javnih financah letos po napovedih komisije dosegel 3,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), prihodnje leto pa 3,5 odstotka. V obeh letih naj bi torej presegel zgornjo dovoljeno mejo treh odstotkov iz pakta stabilnosti in rasti. Še slabši je pričakovan strukturni javnofinančni primanjkljaj, ki naj bi dosegel 3,7 oz. 3,9 odstotka BDP. V Bruslju ob tem ne upoštevajo ukrepov v nedavno sprejetem interventnem zakonu za razvoj Slovenije, ki pa očitno še ne bo kmalu uveljavljen. Ukrepi iz tega zakona naj bi imeli v tem letu negativni javnofinančni učinek v višini med 0,5 in 1,0 odstotka BDP, so zapisali v komisiji. Dodatno naj bi javnofinačni položaj poslabšali tudi v letu 2027. Kljub višjemu primanjkljaju naj bi javni dolg v deležu od BDP letos ob neupoštevanju interventnega zakona glede na konec lanskega leta nazadoval za 0,8 odstotne točke na 64,9 odstotka ter se prihodnje leto zvišal na 65,1 odstotka BDP.

  language

  slv

  published at

  2026-05-21T09:57:04

  source

  Večer

  title

  Bruselj napoved rasti slovenskega BDP znižal pod dva odstotka

  url

  https://vecer.com/slovenija/bruselj-napoved-rasti-slovenskega-bdp-znizal-pod-dva-odstotka-10415507

• article order

  7

  body

  Bruselj je v zadnji gospodarski napovedi, ki jo je predstavil pred pol leta, EU za letos napovedal 1,4-odstotno, za leto 2027 pa 1,5-odstotno gospodarsko rast. Za evrsko območje je medtem za letos napovedal 1,2-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), za prihodnje leto pa 1,4-odstotno. Evropska komisija bo danes objavila tudi pričakovanja glede inflacije v EU in evrskem območju. Jeseni je napovedala stabilizacijo rasti cen okoli ciljne vrednosti 2,0 odstotka. V evrskem območju naj bi inflacija letos glede na novembra objavljeno napoved znašala 1,9 odstotka, leta 2027 pa 2,0 odstotka. V EU pa naj bi medtem leta 2026 dosegla 2,1 odstotka, prihodnje leto pa 2,2. Za Slovenijo je medtem komisija novembra za letos napovedala 2,4-odstotno rast BDP, za leto 2027 pa 2,6-odstotno. Napoved inflacije pa je za letos znašala na 2,3 odstotka, za prihodnje leto pa 2,1 odstotka. Mednarodne in domače ustanove so sicer v zadnjih mesecih v luči vojne na Bližnjem vzhodu nekoliko znižale napovedi celoletne rasti slovenskega gospodarstva. Tako letos kot prihodnje leto naj bi znašala okoli 2,0 odstotka. Ocene glede rasti cen so bile medtem popravljene navzgor. Pričakovati je, da bosta vojna na Bližnjem vzhodu, ki je izbruhnila pred približno tremi meseci, in z njo povezano de facto zaprtje Hormuške ožine podobno vplivala tudi na napovedi Bruslja. Evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis je v minulih mesecih večkrat poudaril, da zaradi vojne obstaja tveganje stagflacijskega šoka v EU, kar bi pomenilo počasnejšo rast ob višji inflaciji.

  language

  slv

  published at

  2026-05-21T04:26:10

  source

  SiOL

  title

  Po izbruhu vojne na Bližnjem vzhodu bo znana prva gospodarska napoved Bruslja

  url

  https://siol.net/novice/svet/gospodarska-napoved-bruslja-za-eu-in-clanice-v-znamenju-vojne-na-bliznjem-vzhodu-692017

• article order

  4

  body

  Evropska komisija je v danes predstavljeni spomladanski gospodarski napovedi znižala pričakovano rast slovenskega bruto domačega proizvoda. Po novem Sloveniji za letos napoveduje 1,9-odstotno rast BDP, kar je 0,5 odstotne točke manj kot v prejšnji napovedi. Ob tem je precej zvišala napoved inflacije, in sicer za 1,4 odstotne točke na 3,5 odstotka. V Bruslju ob tem pričakujejo, da bo javnofinančni primanjkljaj tako letos kot prihodnje leto presegel tri odstotke BDP. Za prihodnje leto Evropska komisija Sloveniji napoveduje 2,3-odstotno gospodarsko rast. To je 0,3 odstotne točke manj od napovedi, objavljene novembra lani. Po trenutno ocenjeni 1,1-odstotni rasti v letu 2025 naj bi se gospodarska aktivnost letos sicer okrepila, vendar manj izrazito, kot so v Bruslju pričakovali jeseni. Glavni motor rasti naj bi ostala domača poraba. Potrošnja gospodinjstev naj bi se letos povečala za 2,1 odstotka, prihodnje leto pa za 2,8 odstotka. Kljub nekaterim negativnim posledicam vojne na Bližnjem vzhodu naj bi jo podpirali visoka zaposlenost in nadaljnja rast plač, tudi minimalne plače ter plač v javnem sektorju. Nominalne plače zaposlenih naj bi se letos zvišale za 6,5 odstotka, prihodnje leto pa za 5,6 odstotka. Skupni stroški dela v celotnem gospodarstvu naj bi medtem narasli za 4,5 odstotka letos in za 3,3 odstotka prihodnje leto. Javna poraba naj bi letos zrasla za 4,4 odstotka, prihodnje leto pa za 1,8 odstotka. Javne investicije naj bi ob črpanju evropskih sredstev ostale na visokih ravneh. Kljub večji globalni negotovosti in visokim cenam energentov naj bi razmere pri zasebnih investicijah ostale razmeroma ugodne. Bruto investicije v osnovna sredstva naj bi se povečale za 3,0 oziroma 2,5 odstotka. Prispevek menjave s tujino naj bi bil v obeh letih negativen. Evropska komisija to pripisuje slabšanju cenovne konkurenčnosti slovenskih izvoznikov, saj plače rastejo hitreje od produktivnosti, pa tudi manj ugodnim pogojem menjave zaradi višjih cen energije in surovin. Izvoz naj bi se letos povečal za 1,6 odstotka, prihodnje leto za 2,1 odstotka, uvoz pa za 2,7 oziroma 2,4 odstotka. Na trgu dela naj bi se nadaljevalo presežno povpraševanje po delavcih. Čeprav se je zaposlenost lani zmanjšala za 0,4 odstotka, ostaja po navedbah Bruslja na zgodovinsko visokih ravneh. V letošnjem in prihodnjem letu se po pričakovanjih komisije ne bo bistveno spreminjala. Stopnja anketne brezposelnosti naj bi v obeh letih znašala 3,8 odstotka. Inflacija, ki se je lani zaradi višjih cen hrane in storitev povzpela na 2,5 odstotka, naj bi bila letos precej višja. Zaradi cenovnega šoka, povezanega z vojno na Bližnjem vzhodu, ter nadaljnjih pritiskov na cene hrane in storitev naj bi dosegla 3,5 odstotka. Prihodnje leto naj bi se ob umirjanju zunanjih pritiskov znižala na 2,5 odstotka. Javnofinančni položaj naj bi se medtem poslabšal. Po oceni Evropske komisije bosta k temu prispevala strukturna rast tekoče porabe in visoka raven državnih investicij. Brez dodatnih ukrepov za zmanjšanje porabe naj bi javnofinančni primanjkljaj letos dosegel 3,3 odstotka BDP, prihodnje leto pa 3,5 odstotka BDP. S tem bi v obeh letih presegel zgornjo dovoljeno mejo treh odstotkov iz pakta stabilnosti in rasti. Strukturni primanjkljaj naj bi bil še višji, in sicer 3,7 oziroma 3,9 odstotka BDP. Evropska komisija pri napovedi ne upošteva ukrepov iz nedavno sprejetega interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki očitno še ne bo kmalu uveljavljen. Po navedbah Bruslja bi imeli ukrepi iz tega zakona letos negativni javnofinančni učinek v višini med 0,5 in 1,0 odstotka BDP, javnofinančni položaj pa naj bi dodatno poslabšali tudi v letu 2027. Kljub višjemu primanjkljaju naj bi se javni dolg v deležu BDP letos, brez upoštevanja interventnega zakona, glede na konec lanskega leta znižal za 0,8 odstotne točke na 64,9 odstotka. Prihodnje leto naj bi se nato zvišal na 65,1 odstotka BDP.

  language

  slv

  published at

  2026-05-21T10:20:16

  source

  Svet24

  title

  Kaj napovedujejo slovenskemu gospodarstvu? Plače višje, a tudi inflacija

  url

  https://svet24.si/novice/gospodarstvo/gospodarska-rast-plac-inflacije-1900751

source scope

analyzed source count

6

omitted articles

omitted source count

0

total source count

6