MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• Misija Artemis III bo potekala v nizki Zemljini orbiti namesto prvotno načrtovanega pristanka na Luni.
• Glavni namen misije je testiranje lunarnih pristajalnih modulov podjetij SpaceX in Blue Origin.
• V posadki bo prvič v okviru programa Artemis sodeloval astronavt Evropske vesoljske agencije Luca Parmitano.
• Misija Artemis III bo vključevala zapleteno koreografijo spajanja več raket in kapsul v orbiti.
• Nasa je za poveljnika misije Artemis III imenovala astronavta slovenskega rodu Randyja Bresnika.
• Misija Artemis III bo trajala približno dva tedna in bo vključevala štiri člane posadke.
• Sprememba načrta misije je posledica zamud pri razvoju rakete Starship podjetja SpaceX.
• ZDA želijo s programom Artemis na Luni pristati pred Kitajsko, ki pristanek načrtuje za leto 2030.
• Slovenija in ZDA sta podpisali sporazum o sodelovanju v programu Artemis.
• Randy Bresnik je v vesolju preživel že več kot 170 dni in opravil več vesoljskih sprehodov.
• Prvi dejanski pristanek človeške posadke na Luni po letu 1972 je zdaj načrtovan za leto 2028.
• Astronavt Luca Parmitano se je leta 2013 med vesoljskim sprehodom skoraj utopil zaradi vode v čeladi.
• V posadki bo prvič v okviru programa Artemis sodeloval astronavt Evropske vesoljska agencije Luca Parmitano.

key differences

Astronavt Luca Parmitano se je leta 2013 med vesoljskim sprehodom skoraj utopil zaradi vode v čeladi.

Le Večer potrjuje incident, ostali viri ga ne omenjajo.

Glavni namen misije je testiranje lunarnih pristajalnih modulov podjetij SpaceX in Blue Origin.

Razlike v potrditvi namena in izpustitvi podjetij.

Misija Artemis III bo potekala v nizki Zemljini orbiti namesto prvotno načrtovanega pristanka na Luni.

Viri nihajo med potrditvijo spremembe in delno omembo testov.

Misija Artemis III bo trajala približno dva tedna in bo vključevala štiri člane posadke.

Le Nova24TV potrjuje trajanje, ostali le število članov.

Misija Artemis III bo vključevala zapleteno koreografijo spajanja več raket in kapsul v orbiti.

Razlike v tehnični natančnosti: od molka do opisa treh raket.

Nasa je za poveljnika misije Artemis III imenovala astronavta slovenskega rodu Randyja Bresnika.

Večina potrjuje rod in funkcijo, Večer porekla ne omenja.

Prvi dejanski pristanek človeške posadke na Luni po letu 1972 je zdaj načrtovan za leto 2028.

Večina molči; Delo, Dnevnik in Nova24TV potrjujejo leto 2028.

Randy Bresnik je v vesolju preživel že več kot 170 dni in opravil več vesoljskih sprehodov.

24ur trditev zanika, ostali jo potrjujejo ali ne omenjajo.

Slovenija in ZDA sta podpisali sporazum o sodelovanju v programu Artemis.

Polovica virov potrjuje podpis, ostali dogodek ignorirajo.

Sprememba načrta misije je posledica zamud pri razvoju rakete Starship podjetja SpaceX.

Le 24ur potrjuje vzrok, Delo je previdno, ostali molčijo.

V posadki bo prvič v okviru programa Artemis sodeloval astronavt Evropske vesoljska agencije Luca Parmitano.

Le SiOL omenja Parmitana, ostali viri o njem molčijo.

V posadki bo prvič v okviru programa Artemis sodeloval astronavt Evropske vesoljske agencije Luca Parmitano.

Viri nihajo med potrditvijo prvenstva in zgolj navedbo imena.

ZDA želijo s programom Artemis na Luni pristati pred Kitajsko, ki pristanek načrtuje za leto 2030.

Le Nova24TV potrjuje tekmovanje; 24ur le nakaže, ostali molčijo.

source analyses

24ur

Astronavt Luca Parmitano se je leta 2013 med vesoljskim sprehodom skoraj utopil zaradi vode v čeladi.

Ni omenjeno

Glavni namen misije je testiranje lunarnih pristajalnih modulov podjetij SpaceX in Blue Origin.

Delno: Omenjeno je testiranje modulov in SpaceX, Blue Origin pa ne.

Misija Artemis III bo potekala v nizki Zemljini orbiti namesto prvotno načrtovanega pristanka na Luni.

Da: Nasa je načrt spremenila v polet v nizko Zemljino orbito.

Misija Artemis III bo trajala približno dva tedna in bo vključevala štiri člane posadke.

Delno: Navedeni so štirje člani posadke, trajanje pa ni omenjeno.

Misija Artemis III bo vključevala zapleteno koreografijo spajanja več raket in kapsul v orbiti.

Delno: Omenjen preizkus postopka za priklop z moduli v orbiti.

Nasa je za poveljnika misije Artemis III imenovala astronavta slovenskega rodu Randyja Bresnika.

Da: Članek potrjuje Bresnikovo imenovanje za poveljnika misije.

Prvi dejanski pristanek človeške posadke na Luni po letu 1972 je zdaj načrtovan za leto 2028.

Ni omenjeno

Randy Bresnik je v vesolju preživel že več kot 170 dni in opravil več vesoljskih sprehodov.

Ne: Podatek o 170 dneh se v besedilu nanaša na Roberta Hinesa.

Slovenija in ZDA sta podpisali sporazum o sodelovanju v programu Artemis.

Da: Članek izrecno omenja podpis sporazuma med državama.

Sprememba načrta misije je posledica zamud pri razvoju rakete Starship podjetja SpaceX.

Da: Članek navaja zamude pri raketi Starship kot razlog za spremembo.

V posadki bo prvič v okviru programa Artemis sodeloval astronavt Evropske vesoljske agencije Luca Parmitano.

Delno: Parmitano je v posadki, a je naveden kot član italijanske agencije.

ZDA želijo s programom Artemis na Luni pristati pred Kitajsko, ki pristanek načrtuje za leto 2030.

Delno: Naslov sorodne novice omenja zaskrbljenost glede Kitajske.

Delo

Astronavt Luca Parmitano se je leta 2013 med vesoljskim sprehodom skoraj utopil zaradi vode v čeladi.

Ni omenjeno

Glavni namen misije je testiranje lunarnih pristajalnih modulov podjetij SpaceX in Blue Origin.

Delno: Omenjeno je testiranje dveh komercialnih plovil, ki še nista zgrajeni.

Misija Artemis III bo potekala v nizki Zemljini orbiti namesto prvotno načrtovanega pristanka na Luni.

Delno: Omenjeno je kroženje okoli Zemlje in da bo pristanek šele v naslednji misiji.

Misija Artemis III bo trajala približno dva tedna in bo vključevala štiri člane posadke.

Delno: Navedeni so štirje člani posadke (Bresnik, Parmitano, Douglas, Rubio).

Misija Artemis III bo vključevala zapleteno koreografijo spajanja več raket in kapsul v orbiti.

Da: Omenjena je koreografija, srečanje in spajanje treh raket ter treh kapsul.

Nasa je za poveljnika misije Artemis III imenovala astronavta slovenskega rodu Randyja Bresnika.

Da: Članek navaja, da bo odpravo vodil Randy Bresnik s slovenskimi koreninami.

Prvi dejanski pristanek človeške posadke na Luni po letu 1972 je zdaj načrtovan za leto 2028.

Da: Besedilo navaja, da Američani želijo na Luni pristati leta 2028.

Randy Bresnik je v vesolju preživel že več kot 170 dni in opravil več vesoljskih sprehodov.

Delno: Omenjeno je 11 dni leta 2009 in polletno bivanje leta 2017 (skupaj >170 dni).

Slovenija in ZDA sta podpisali sporazum o sodelovanju v programu Artemis.

Delno: Omenjena je promocija programa Artemis v Sloveniji in obiski Bresnika.

Sprememba načrta misije je posledica zamud pri razvoju rakete Starship podjetja SpaceX.

Delno: Omenjeno je, da se bodo prilagodili, če komercialni plovili še ne bosta pripravljeni.

V posadki bo prvič v okviru programa Artemis sodeloval astronavt Evropske vesoljske agencije Luca Parmitano.

Delno: Članek potrjuje sodelovanje Italijana Luce Parmitana iz Ese v posadki.

ZDA želijo s programom Artemis na Luni pristati pred Kitajsko, ki pristanek načrtuje za leto 2030.

Ni omenjeno

Dnevnik

Astronavt Luca Parmitano se je leta 2013 med vesoljskim sprehodom skoraj utopil zaradi vode v čeladi.

Ni omenjeno

Glavni namen misije je testiranje lunarnih pristajalnih modulov podjetij SpaceX in Blue Origin.

Delno: Navedeno je, da bo misija namenjena preizkušanju združevanja.

Misija Artemis III bo potekala v nizki Zemljini orbiti namesto prvotno načrtovanega pristanka na Luni.

Delno: Omenjeno je, da bodo v Zemljini krožnici opravili poskuse.

Misija Artemis III bo trajala približno dva tedna in bo vključevala štiri člane posadke.

Delno: Članek poimensko navaja štiri člane posadke.

Misija Artemis III bo vključevala zapleteno koreografijo spajanja več raket in kapsul v orbiti.

Delno: Omenjeno je preizkušanje združevanja Oriona z raketama.

Nasa je za poveljnika misije Artemis III imenovala astronavta slovenskega rodu Randyja Bresnika.

Da: Članek navaja, da ga je Nasa izbrala za poveljnika misije.

Prvi dejanski pristanek človeške posadke na Luni po letu 1972 je zdaj načrtovan za leto 2028.

Da: Članek navaja leto 2028 kot načrtovano leto pristanka na Luni.

Randy Bresnik je v vesolju preživel že več kot 170 dni in opravil več vesoljskih sprehodov.

Delno: Omenjena sta dva poleta in več vesoljskih sprehodov.

Slovenija in ZDA sta podpisali sporazum o sodelovanju v programu Artemis.

Da: Članek omenja slovenski podpis sporazumov Artemis.

Sprememba načrta misije je posledica zamud pri razvoju rakete Starship podjetja SpaceX.

Ni omenjeno

V posadki bo prvič v okviru programa Artemis sodeloval astronavt Evropske vesoljske agencije Luca Parmitano.

Da: Parmitano je naveden kot prvi Evropejec v programu Artemis.

ZDA želijo s programom Artemis na Luni pristati pred Kitajsko, ki pristanek načrtuje za leto 2030.

Ni omenjeno

Nova24TV

Astronavt Luca Parmitano se je leta 2013 med vesoljskim sprehodom skoraj utopil zaradi vode v čeladi.

Ni omenjeno

Glavni namen misije je testiranje lunarnih pristajalnih modulov podjetij SpaceX in Blue Origin.

Da: Glavni namen je testiranje modulov SpaceX in Blue Origin.

Misija Artemis III bo potekala v nizki Zemljini orbiti namesto prvotno načrtovanega pristanka na Luni.

Da: Navedeno je, da bo v nizki zemeljski orbiti namesto pristanka.

Misija Artemis III bo trajala približno dva tedna in bo vključevala štiri člane posadke.

Da: Navedeno je trajanje dva tedna in poimensko našteti štirje člani.

Misija Artemis III bo vključevala zapleteno koreografijo spajanja več raket in kapsul v orbiti.

Delno: Omenjeno je srečanje plovila Orion s pristajalnikoma v orbiti.

Nasa je za poveljnika misije Artemis III imenovala astronavta slovenskega rodu Randyja Bresnika.

Da: Članek navaja, da bo Randy Bresnik poveljeval misiji Artemis III.

Prvi dejanski pristanek človeške posadke na Luni po letu 1972 je zdaj načrtovan za leto 2028.

Da: Artemis IV leta 2028 bo prvi pristanek po letu 1972.

Randy Bresnik je v vesolju preživel že več kot 170 dni in opravil več vesoljskih sprehodov.

Ni omenjeno

Slovenija in ZDA sta podpisali sporazum o sodelovanju v programu Artemis.

Da: Omenjen je podpis sporazuma med Slovenijo in ZDA aprila 2024.

Sprememba načrta misije je posledica zamud pri razvoju rakete Starship podjetja SpaceX.

Ni omenjeno

V posadki bo prvič v okviru programa Artemis sodeloval astronavt Evropske vesoljske agencije Luca Parmitano.

Delno: Omenjen je Luca Parmitano iz ESA, ne pa izrecno, da je prvič.

ZDA želijo s programom Artemis na Luni pristati pred Kitajsko, ki pristanek načrtuje za leto 2030.

Da: Članek omenja cilj prehiteti Kitajsko, ki načrtuje pristanek 2030.

STA

Astronavt Luca Parmitano se je leta 2013 med vesoljskim sprehodom skoraj utopil zaradi vode v čeladi.

Ni omenjeno

Glavni namen misije je testiranje lunarnih pristajalnih modulov podjetij SpaceX in Blue Origin.

Delno: Omenjeno je preizkušanje pristajalnih modulov za Luno.

Misija Artemis III bo potekala v nizki Zemljini orbiti namesto prvotno načrtovanega pristanka na Luni.

Delno: Članek navaja, da bo misija potekala v zemeljski orbiti.

Misija Artemis III bo trajala približno dva tedna in bo vključevala štiri člane posadke.

Delno: Članek potrjuje imena štirih članov posadke.

Misija Artemis III bo vključevala zapleteno koreografijo spajanja več raket in kapsul v orbiti.

Ni omenjeno

Nasa je za poveljnika misije Artemis III imenovala astronavta slovenskega rodu Randyja Bresnika.

Da: Nasa je objavila, da bo misijo vodil Randy Bresnik.

Prvi dejanski pristanek človeške posadke na Luni po letu 1972 je zdaj načrtovan za leto 2028.

Ni omenjeno

Randy Bresnik je v vesolju preživel že več kot 170 dni in opravil več vesoljskih sprehodov.

Ni omenjeno

Slovenija in ZDA sta podpisali sporazum o sodelovanju v programu Artemis.

Ni omenjeno

Sprememba načrta misije je posledica zamud pri razvoju rakete Starship podjetja SpaceX.

Ni omenjeno

V posadki bo prvič v okviru programa Artemis sodeloval astronavt Evropske vesoljske agencije Luca Parmitano.

Ni omenjeno

ZDA želijo s programom Artemis na Luni pristati pred Kitajsko, ki pristanek načrtuje za leto 2030.

Ni omenjeno

SiOL

Astronavt Luca Parmitano se je leta 2013 med vesoljskim sprehodom skoraj utopil zaradi vode v čeladi.

Ni omenjeno

Glavni namen misije je testiranje lunarnih pristajalnih modulov podjetij SpaceX in Blue Origin.

Ni omenjeno

Misija Artemis III bo potekala v nizki Zemljini orbiti namesto prvotno načrtovanega pristanka na Luni.

Ni omenjeno

Misija Artemis III bo trajala približno dva tedna in bo vključevala štiri člane posadke.

Delno: Članek poimensko navaja štiri člane posadke Artemis III.

Misija Artemis III bo vključevala zapleteno koreografijo spajanja več raket in kapsul v orbiti.

Ni omenjeno

Nasa je za poveljnika misije Artemis III imenovala astronavta slovenskega rodu Randyja Bresnika.

Da: Članek navaja Bresnika kot vodjo misije Artemis III.

Prvi dejanski pristanek človeške posadke na Luni po letu 1972 je zdaj načrtovan za leto 2028.

Ni omenjeno

Randy Bresnik je v vesolju preživel že več kot 170 dni in opravil več vesoljskih sprehodov.

Ni omenjeno

Slovenija in ZDA sta podpisali sporazum o sodelovanju v programu Artemis.

Ni omenjeno

Sprememba načrta misije je posledica zamud pri razvoju rakete Starship podjetja SpaceX.

Ni omenjeno

V posadki bo prvič v okviru programa Artemis sodeloval astronavt Evropske vesoljska agencije Luca Parmitano.

Delno: Parmitano je naveden kot član posadke Artemis III.

ZDA želijo s programom Artemis na Luni pristati pred Kitajsko, ki pristanek načrtuje za leto 2030.

Ni omenjeno

Slovenske Novice

Astronavt Luca Parmitano se je leta 2013 med vesoljskim sprehodom skoraj utopil zaradi vode v čeladi.

Ni omenjeno

Glavni namen misije je testiranje lunarnih pristajalnih modulov podjetij SpaceX in Blue Origin.

Ni omenjeno

Misija Artemis III bo potekala v nizki Zemljini orbiti namesto prvotno načrtovanega pristanka na Luni.

Delno: Piše, da bodo preizkusili opremo za poznejše odprave na Luno.

Misija Artemis III bo trajala približno dva tedna in bo vključevala štiri člane posadke.

Delno: Članek potrjuje štiričlansko posadko, trajanja pa ne navaja.

Misija Artemis III bo vključevala zapleteno koreografijo spajanja več raket in kapsul v orbiti.

Ni omenjeno

Nasa je za poveljnika misije Artemis III imenovala astronavta slovenskega rodu Randyja Bresnika.

Da: Članek navaja, da so mu zaupali nalogo poveljnika odprave.

Prvi dejanski pristanek človeške posadke na Luni po letu 1972 je zdaj načrtovan za leto 2028.

Ni omenjeno

Randy Bresnik je v vesolju preživel že več kot 170 dni in opravil več vesoljskih sprehodov.

Delno: Omenjenih je 11 dni, 5 mesecev in 139 dni bivanja ter sprehod.

Slovenija in ZDA sta podpisali sporazum o sodelovanju v programu Artemis.

Ni omenjeno

Sprememba načrta misije je posledica zamud pri razvoju rakete Starship podjetja SpaceX.

Ni omenjeno

V posadki bo prvič v okviru programa Artemis sodeloval astronavt Evropske vesoljske agencije Luca Parmitano.

Delno: Naveden je kot pilot Italijan Luca Parmitano v posadki.

ZDA želijo s programom Artemis na Luni pristati pred Kitajsko, ki pristanek načrtuje za leto 2030.

Ni omenjeno

Večer

Astronavt Luca Parmitano se je leta 2013 med vesoljskim sprehodom skoraj utopil zaradi vode v čeladi.

Da: Članek opisuje incident z vodo v čeladi leta 2013.

Glavni namen misije je testiranje lunarnih pristajalnih modulov podjetij SpaceX in Blue Origin.

Da: Članek navaja, da misija služi kot preizkus teh modulov.

Misija Artemis III bo potekala v nizki Zemljini orbiti namesto prvotno načrtovanega pristanka na Luni.

Delno: Omenjeni so testi v orbiti, a tudi vrnitev na Luno.

Misija Artemis III bo trajala približno dva tedna in bo vključevala štiri člane posadke.

Delno: Potrjuje štiri člane, trajanja pa ne navaja.

Misija Artemis III bo vključevala zapleteno koreografijo spajanja več raket in kapsul v orbiti.

Da: Omenjene so zahtevne operacije srečanja in spajanja plovil.

Nasa je za poveljnika misije Artemis III imenovala astronavta slovenskega rodu Randyja Bresnika.

Delno: Članek navaja Bresnika kot poveljnika, ne omenja pa rodu.

Prvi dejanski pristanek človeške posadke na Luni po letu 1972 je zdaj načrtovan za leto 2028.

Ni omenjeno

Randy Bresnik je v vesolju preživel že več kot 170 dni in opravil več vesoljskih sprehodov.

Ni omenjeno

Slovenija in ZDA sta podpisali sporazum o sodelovanju v programu Artemis.

Ni omenjeno

Sprememba načrta misije je posledica zamud pri razvoju rakete Starship podjetja SpaceX.

Ni omenjeno

V posadki bo prvič v okviru programa Artemis sodeloval astronavt Evropske vesoljske agencije Luca Parmitano.

Da: Navedeno je, da prvič astronavt Ese dobi nalogo v tem programu.

ZDA želijo s programom Artemis na Luni pristati pred Kitajsko, ki pristanek načrtuje za leto 2030.

Ni omenjeno

Analiza sentimenta

entities

• Randy Bresnik
• Slovenija
• Evropska vesoljska agencija (ESA)
• Nasa
• Luca Parmitano
• ZDA
• Frank Rubio
• Andre Douglas
• SpaceX
• Bob Hines
• Elon Musk
• Blue Origin
• Jared Isaacman
• Jeff Bezos
• Kitajska

key differences

Andre Douglas

Vsi viri so nevtralni, razlika je le v nazivu funkcije.

Blue Origin

Vsi viri so nevtralni, razlikujejo se le v tehničnem fokusu.

Bob Hines

Vsi viri so nevtralni, razlika je le v (ne)omenjanju.

Elon Musk

Vsi viri so nevtralni, razlikujejo se le v poslovni vlogi.

Evropska vesoljska agencija (ESA)

Večer poudarja strokovnost, ostali le nevtralno vlogo.

Frank Rubio

Vsi viri poročajo nevtralno, razlika je le v nazivu vloge.

Jared Isaacman

Viri ga napačno navajajo kot administratorja Nase.

Jeff Bezos

Omenjen le kot vodja ali lastnik Blue Origin; drugje odsoten.

Kitajska

Le 24ur in Nova24TV jo nevtralno izpostavljata kot tekmico.

Luca Parmitano

Vsi viri so nevtralni, Večer edini izpostavlja pretekli incident.

Nasa

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v interpretaciji.

Randy Bresnik

Nekateri poudarjajo slovenski ponos, drugi le vodenje misije.

Slovenija

Razpon od nevtralne lokacije do idilične domovine prednikov.

SpaceX

Viri so nevtralni, razlika je le v poudarku na zamudah.

ZDA

Vsi viri so nevtralni, poudarki nihajo med znanostjo in politiko.

source analyses

24ur

Andre Douglas

Nevtralno: Omenjen kot specialist misije.

Blue Origin

Ni omenjeno

Bob Hines

Nevtralno: Omenjen kot rezervni član posadke in testni pilot.

Elon Musk

Nevtralno: Omenjen v povezavi z zamudami rakete Starship.

Evropska vesoljska agencija (ESA)

Ni omenjeno

Frank Rubio

Nevtralno: Omenjen kot specialist misije.

Jared Isaacman

Nevtralno: Citiran kot govorec o kompleksnosti misije.

Jeff Bezos

Ni omenjeno

Kitajska

Nevtralno: Omenjena v naslovu povezanega članka o konkurenci.

Luca Parmitano

Nevtralno: Omenjen kot pilot misije iz italijanske agencije.

Nasa

Nevtralno: Informativno omenjena kot organizator misije.

Randy Bresnik

Nevtralno: Omenjen kot poveljnik misije in udeleženec podpisa.

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu podpisa sporazuma z ZDA.

SpaceX

Nevtralno: Omenjen v kontekstu zamud pri razvoju rakete.

ZDA

Nevtralno: Omenjene kot podpisnica sporazuma s Slovenijo.

Delo

Andre Douglas

Nevtralno: Informativno omenjen kot specialist odprave.

Blue Origin

Ni omenjeno

Bob Hines

Ni omenjeno

Elon Musk

Ni omenjeno

Evropska vesoljska agencija (ESA)

Nevtralno: Omenjena kot partnerica pri izbiri posadke.

Frank Rubio

Nevtralno: Informativno omenjen kot specialist odprave.

Jared Isaacman

Ni omenjeno

Jeff Bezos

Ni omenjeno

Kitajska

Ni omenjeno

Luca Parmitano

Nevtralno: Informativno omenjen kot pilot odprave.

Nasa

Nevtralno: Omenjena kot delodajalec in organizator odprave.

Randy Bresnik

Pozitivno: Opisan kot izkušen astronavt z impresivno kariero.

Slovenija

Pozitivno: Prikazana kot domovina prednikov, ki jo Bresnik rad obiskuje.

SpaceX

Ni omenjeno

ZDA

Nevtralno: Omenjena kot država izvora astronavtov in programa.

Dnevnik

Andre Douglas

Nevtralno: Omenjen kot član posadke prihajajoče misije.

Blue Origin

Nevtralno: Omenjeno kot podjetje, katerega rakete bodo preizkušali.

Bob Hines

Ni omenjeno

Elon Musk

Ni omenjeno

Evropska vesoljska agencija (ESA)

Ni omenjeno

Frank Rubio

Nevtralno: Omenjen kot član posadke prihajajoče misije.

Jared Isaacman

Ni omenjeno

Jeff Bezos

Ni omenjeno

Kitajska

Ni omenjeno

Luca Parmitano

Nevtralno: Omenjen kot izkušen astronavt in član prihajajoče misije.

Nasa

Nevtralno: Omenjena kot organizacija, ki vodi misije in izbira astronavte.

Randy Bresnik

Pozitivno: Opisan kot odlično pripravljen poveljnik z romantičnimi izjavami.

Slovenija

Pozitivno: Opisana kot čudovita država v Bresnikovem citatu.

SpaceX

Nevtralno: Omenjeno kot podjetje, katerega rakete bodo preizkušali.

ZDA

Nevtralno: Omenjene v kontekstu načrtovanja pristanka na Luni.

Nova24TV

Andre Douglas

Nevtralno: Naveden kot član posadke.

Blue Origin

Nevtralno: Omenjeno kot podjetje, ki zagotavlja lunarni pristajalnik.

Bob Hines

Ni omenjeno

Elon Musk

Nevtralno: Omenjen kot vodja podjetja SpaceX.

Evropska vesoljska agencija (ESA)

Nevtralno: Omenjena kot matična organizacija Luche Parmitana.

Frank Rubio

Nevtralno: Naveden kot član posadke.

Jared Isaacman

Nevtralno: Citiran kot administrator Nase o prihodnosti vesoljske flote.

Jeff Bezos

Nevtralno: Omenjen kot vodja podjetja Blue Origin.

Kitajska

Nevtralno: Omenjena kot konkurentka v vesoljski tekmi za pristanek na Luni.

Luca Parmitano

Nevtralno: Naveden kot član posadke in pilot misije.

Nasa

Nevtralno: Omenjena kot organizatorka misije in vir informacij.

Randy Bresnik

Pozitivno: Opisan kot več kot usposobljen, slovenski ponos in prejemnik čestitk.

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu korenin avstronavta in podpisa sporazuma.

SpaceX

Nevtralno: Omenjeno kot podjetje, ki zagotavlja lunarni modul.

ZDA

Nevtralno: Omenjene v kontekstu tekmovanja s Kitajsko in sporazuma.

STA

Andre Douglas

Ni omenjeno

Blue Origin

Ni omenjeno

Bob Hines

Ni omenjeno

Elon Musk

Ni omenjeno

Evropska vesoljska agencija (ESA)

Ni omenjeno

Frank Rubio

Ni omenjeno

Jared Isaacman

Ni omenjeno

Jeff Bezos

Ni omenjeno

Kitajska

Ni omenjeno

Luca Parmitano

Ni omenjeno

Nasa

Nevtralno: Informativna omemba objave imen posadke.

Randy Bresnik

Nevtralno: Omenjen kot vodja misije in astronavt slovenskega rodu.

Slovenija

Nevtralno: Omenjena kot domovina prednikov Randyja Bresnika.

SpaceX

Ni omenjeno

ZDA

Ni omenjeno

SiOL

Andre Douglas

Nevtralno: Naveden kot član posadke brez dodatnih opisov.

Blue Origin

Ni omenjeno

Bob Hines

Nevtralno: Omenjen kot rezervni član posadke.

Elon Musk

Ni omenjeno

Evropska vesoljska agencija (ESA)

Ni omenjeno

Frank Rubio

Nevtralno: Naveden kot član posadke brez dodatnih opisov.

Jared Isaacman

Ni omenjeno

Jeff Bezos

Ni omenjeno

Kitajska

Ni omenjeno

Luca Parmitano

Nevtralno: Naveden kot član posadke v informativnem kontekstu.

Nasa

Nevtralno: Informativna omemba vloge pri načrtovanju misij.

Randy Bresnik

Nevtralno: Omenjen kot vodja misije brez meta-vrednotenja.

Slovenija

Nevtralno: Omenjena le v kontekstu porekla astronavta.

SpaceX

Ni omenjeno

ZDA

Nevtralno: Omenjena lokacija izstrelišča in državljanstvo.

Slovenske Novice

Andre Douglas

Nevtralno: Informativno omenjen kot specialist odprave.

Blue Origin

Ni omenjeno

Bob Hines

Nevtralno: Informativno omenjen kot rezervni član posadke.

Elon Musk

Ni omenjeno

Evropska vesoljska agencija (ESA)

Ni omenjeno

Frank Rubio

Nevtralno: Informativno omenjen kot specialist odprave.

Jared Isaacman

Ni omenjeno

Jeff Bezos

Ni omenjeno

Kitajska

Ni omenjeno

Luca Parmitano

Nevtralno: Informativno omenjen kot pilot odprave.

Nasa

Nevtralno: Omenjena kot organizatorka odprave in sodelavka pri obisku.

Randy Bresnik

Pozitivno: Opisan kot ponosni rojak, ki mu je zaupano vodenje odprave.

Slovenija

Pozitivno: Opisana kot dežela, kjer se najbolje živi in turistični cilj.

SpaceX

Ni omenjeno

ZDA

Nevtralno: Omenjena kot država rojstva astronavtov in izvor veleposlaništva.

Večer

Andre Douglas

Nevtralno: omenjen kot strokovnjak misije

Blue Origin

Nevtralno: omenjeno kot podjetje, ki razvija module

Bob Hines

Nevtralno: omenjen kot rezervni član misije

Elon Musk

Nevtralno: omenjen kot lastnik podjetja SpaceX

Evropska vesoljska agencija (ESA)

Pozitivno: izpostavljena njena strokovnost in pomembnost partnerstva

Frank Rubio

Nevtralno: omenjen kot strokovnjak misije

Jared Isaacman

Nevtralno: citiran kot predstavnik Nase brez meta-vrednotenja

Jeff Bezos

Nevtralno: omenjen kot lastnik podjetja Blue Origin

Kitajska

Ni omenjeno

Luca Parmitano

Nevtralno: omenjen kot pilot in udeleženec preteklega incidenta

Nasa

Nevtralno: informativno omenjena kot organizator misije

Randy Bresnik

Nevtralno: omenjen kot poveljnik posadke

Slovenija

Ni omenjeno

SpaceX

Nevtralno: omenjeno kot podjetje, ki razvija module

ZDA

Nevtralno: omenjene v kontekstu inovacij in partnerstva

Viri

articles

• article order

  3

  body

  Houston, 09. junija (STA) Ameriška vesoljska agencija Nasa je danes objavila imena štirih članov posadke Artemis III, ki bo prihodnje leto v zemeljski orbiti preizkusila pristajalna module za Luno. Misijo bo vodil astronavt slovenskega rodu Randy Bresnik, ki je domovino svojih prednikov obiskal ...

  language

  slv

  published at

  2026-06-09T17:53:00

  source

  STA

  title

  Nasino misijo Artemis III bo vodil astronavt slovenskega rodu Randy Bresnik

  url

  https://www.sta.si/3565357/

• article order

  4

  body

  Ameriška vesoljska agencija Nasa je objavila imena treh članov posadke Artemis III, ki predstavlja naslednji pomembni korak pri vrnitvi človeštva na Luno. Del nje bo tudi astronavt slovenskega rodu Randy Bresnik, ki bo zasedal vlogo poveljnika misije. Bresnik je v preteklosti že obiskal domovino svojih prednikov. Misija Artemis III naj bi po prvotnih načrtih po več kot pol stoletja na Luno popeljala prvo človeško posadko - dva astronavta naj bi pristala v bližini njenega južnega pola in tam preživela teden dni -, a je Nasa februarja ta načrt spremenila, piše BBC. Misija bo tako posadko, poveljnik katere bo astronavt slovenskega rodu Randy Bresnik, ponesla le v nizko Zemljino orbito, malce dlje kot Mednarodna vesoljska postaja ISS, kjer bodo preizkusili pristajalne module za Luno. Nasin administrator Jared Isaacman je ob tem dejal, da bo misija kljub temu najkompleksnejša doslej. Do spremembe načrta je prišlo zaradi zamud pri raketi Starship Elona Muska in SpaceX-a. Ob tem pa so pri Nasi ocenili, da bi bil polet človeške posadke na Luno prevelik naslednji korak, ne da bi pred tem preizkusili postopek za priklop z lunarnimi pristajalnimi moduli v Zemljini orbiti. V Bresnikovi posadki bodo še astronavti: Luca Parmitano iz italijanske vesoljske agencije bo pilot misije, Američana Frank Rubio in Andre Douglas pa bosta imela vlogi specialistov misije. Roberta Hinesa so medtem izbrali kot rezervo, če se kateremu od naštetih astronavtov kaj zgodi, je v vesoljskem centru v Houstonu sporočila Nasa. Hines je testni pilot, ki je v vesolju preživel 170 dni in lahko prevzame katero koli vlogo, ki jo misija potrebuje. Podpis med Slovenijo in ZDA o sodelovanju v programu Artemis Bresnik je septembra lani s soprogo Rebecco Bresnik, ki je pri Nasi zaposlena kot visoka pravna svetovalka za mednarodno in vesoljsko pravo, sodeloval pri podpisu sporazuma med Slovenijo in ZDA o sodelovanju v programu Artemis. Preberi še 'Če bi Kitajska na Luno prišla prva, bi bile ZDA zelo zaskrbljene' Nasine misije Artemis ciljajo na dolgoročno vrnitev človeka na Luno. Misija Artemis I je leta 2022 vključevala polet plovila Orion okoli tega našega naravnega satelita, a takrat še brez človeške posadke. Nedavna misija Artemis II pa je letos na pot okoli Lune poslala štiri astronavte - Američane Reida Wisemana, Victorja Gloverja in Christino Koch ter Kanadčana Jeremyja Hansena.

  language

  slv

  published at

  2026-06-09T18:40:34

  source

  24ur

  title

  Astronavt slovenskega rodu bo poveljnik misije Artemis III

  url

  https://www.24ur.com/novice/znanost-in-tehnologija/astronavt-slovenskega-rodu-bo-poveljnik-misije-artemis-iii.html

• article order

  11

  body

  Odprava Artemis 3, predvidena za prihodnje leto, bo ena od najbolj kompleksnih vesoljskih odprav vseh časov - v nekaj dneh se bodo zvrstile izstrelitve treh orjaških raket in treh vesoljskih kapsul, ki se bodo srečale in spojile med kroženjem okoli Zemlje. Komercialni plovili trenutno še nista zgrajeni. Odpravo bo vodil izkušen Nasin astronavt Randy Bresnik, čigar prababica in praded sta bila iz Luč in Ljubnega, zato se z družino rad vrača v Slovenijo. Letos je četverica astronavtov navdušila svetovno javnost z desetdnevnim potovanjem okoli Lune v odpravi Artemis 2, a trojka ne bo šla tako daleč, bo pa odprava tehnično bistveno bolj zahtevna. "Odgovorni smo za odpravo, ki ji bo sledila tista, ko bomo prvič po decembru 1972 stopili na Lunino površje," je poudaril 58-letni Bresnik. Američani si želijo na Luninem južnem polu pristati leta 2028. "Govorimo o koreografiji, ko bo moralo biti vse časovno in tehnično usklajeno. Vesoljski poleti so zahtevni. Delamo stvari, ki jih pred nami ni še nihče. Če komercialni plovili še ne bosta pripravljeni, se bomo prilagodili," je dodal v pogovoru za CBS. Randyja Bresnika so izbrali za astronavta leta 2004, pred tem je bil testni pilot - v karieri je zbral več kot 7000 ur letenja v 95 letalih. Prvič je v vesolje za enajst dni poletel novembra 2009 z raketoplanom Atlantis, leta 2017 se je z ruskim sojuzom odpravil še na polletno bivanje na mednarodni vesoljski postaji. Od avgusta leta 2018 je pomočnik vodje astronavtov pri Nasi ter vodi razvoj in testiranje plovil v odpravi Artemis. Poleg njega imajo še trije ameriški astronavti slovenske korenine: Ronald Šega, Jerry Linenger in Sunita Williams. Prvič je obiskal Slovenijo leta 2016, saj mu je ded povedal o krajih ob Savinji, od koder izhaja njegova družina. Bresnikova prababica, po domače Šlosarjeva Kristina, je bila z Ljubnega. Z Ivanom se je poročila leta 1910 v ZDA in imela sta tri sinove. Njun sin Albert Louis je bil Bresnikov ded, bil je tudi osebni fotograf Amelie Earhart, ki je kot prva ženska samostojno preletela Atlantik. Bresnikov oče Albert Randolph je bil prav tako pilot. Na prvi uradni obisk Slovenije, ko ga je sprejel tudi slovenski predsednik Borut Pahor, je pripotoval leta 2018, po vrnitvi z mednarodne vesoljske postaje, kamor je ponesel zastavici Luč in Ljubnega, fotografije Bleda in Ljubljane iz vesolja pa objavil na twitterju. Nazadnje je bil v domovini svojih prednikov predlanskim, ko je promoviral ameriški vesoljski program Artemis in se je v Vitanju udeležil odprtja istoimenske razstave. Takrat je v pogovoru za Delo poudaril, da je še kako vznemirljivo biti del tega programa. "Zahtevno je, drago in zato človeštvo tega ni storilo od leta 1972. Lepo je biti del vnovičnega podviga. To je vznemirljiv čas. Pristanek ljudi na Luni je in bo navdihoval generacije. Načrti so velikopotezni. Je pa prijetno spremljati, kako je človeštvo kos temu izzivu!" Vedno najpomembnejša tista, ki bo sledila Posadka, v kateri bodo še astronavt Evropske vesoljske agencije (Esa), 49-letni Italijan Luca Parmitano, ki bo pilot, specialista odprave pa bosta Nasina astronavta, 40-letni Andre Douglas in 49-letni Frank Rubio, se bo zdaj nemudoma začela uriti v različnih plovilih. Bresnik je prepričan, da se bodo pripravili v enem letu. "Že osem let se ukvarjam s projektom Orion in projekti, ki segajo onkraj zemeljske orbite, zato imam veliko izkušenj," je dejal in dodal, da so počaščeni, da sta jih vodstvi Nase in Ese izbrali za odpravo. "Da bomo lahko prav mi izvedli odpravo, ki bo vez med fenomenalno misijo Artemis 2, ki smo jo izvedli pred dvema mesecema, in misijo Artemis 4, ki bo sledila naši, v okviru katere bomo ponovno prvi, ki bomo na drugem nebesnem telesu pristali s človeško posadko - in to nebesno telo je naša soseda na nočnem nebu, Luna." Veseli ga, da bodo lahko izvedli čim več testiranj, da bo tveganj v naslednji odpravi čim manj. "Vedno je najpomembnejša odprava, ki bo sledila. Vsaka misija, ki jo bomo izvedli po tej, bo zahtevnejša in bolj zapletena," je prepričan. Za Bresnika bo to tretja odprava v vesolje, prav tako za Italijana. Rubio se bo podal v orbito drugič, za Douglasa bo to prvi vesoljski polet. To, da v posadki ni ženske, po Nasinih pojasnilih ni namerno, posadko so izbirali glede na izkušnje, inženirsko znanje in razpoložljivost.

  language

  slv

  published at

  2026-06-11T16:03:49

  source

  Delo

  title

  Randy Bresnik, poveljnik odprave Artemis 3

  url

  https://www.delo.si/novice/znanoteh/randy-bresnik-poveljnik-odprave-artemis-3

• article order

  7

  body

  Avstronavt slovenskega porekla bo vodil pomembno misijo na Luno, katere namen je testirati lunarne pristajalne module. Odpravo Artemis III bo vodil Randy Resnik, avstronavt slovenskih korenin, ki se je v preteklosti že mudil v deželi svojih prednikov. Namen te misije Ameriške vesoljske agencije Nasa je preiskusiti opremo in različne tehnike za poznejše pristanke na površju Lune. med njimi tudi modul podjetja SpaceX, ki ga vodi Elon Musk. Misija bo trajala dva tedna, avstronatvi pa bodo poleteli v nebo naslednje leto. Nasa je te dni objavila imena članov posadke, ki bo zadolžena za to misijo. Poleg Randolpha "Randyja" Resnika, ki bo poveljeval posadki, so njeni člani italijanski avstronavt Luca Parmitano iz Evropske vesoljske agencije (ESA), in še dva Američana, Andre Douglas in Frank Rubio. Parmitano bo pilot, sama misija pa ne vključuje dejanskega pristanka na površje Lune, temveč le omenjeno testiranje, ki bo omogočilo poznejše odprave. To pomeni, da se bo odvijala na Zemljinem nebu, saj bo vesoljsko plovilo Orion izstreljeno v nizko zemeljsko orbito, kjer se bo srečala z lunarnima pristajalnikoma Muskovega SpaceX-a in podjetja Blue Origin Jeffa Bezosa. Kot je povedal administrator Nase Jared Isaacman, gre za pristajalnika Starship HLS iz prvega in Blue Moon iz drugega podjetja. Začetki vesoljske flote? "To se mi zdi kot začetek prihodnosti, ki smo si jo zamišljali kot otroci. Kot ustanavljanje Zemljine prve vesoljske flote", je ob tem dejal Isaacman. "Pomislite koliko vesoljskih plovil, ki bodo sčasoma prevažala ljudi bo ob istem času v orbiti", je še dejal in poleg ameriških naštel še kitajska in ruska plovila. A, kot kaže, bo na to treba še malce počakati, saj bo tokrat glavni namen misije manevriranje s pristajalniki, ki bodo pozneje človeka vrnili na Luno. Vsekakor pa gre za pomemben korak na področju osvajanja vesolja in lahko smo ponosni, da ga bo vodil naš sorojak. Misija bo vključevala veliko količino raket, kapsul in druge opreme, ki bo potrebna za opravljanje testov, v prihodnosti pa naj bi bila v načrtih tudi gradnja stalne postojanke na Luni. Artemis III je obenem predhodnica odprave Artemis IV, ki naj bi poletela v vesolje leta 2028 in cilj katere bo prvi dejanski pristanek na luni po letu 1972. Slednji je bil sprva v načrtih že za Artemis III, a je bil letos program močno spremenjen. Bodo ZDA prehitele Kitajsko? Randolph Bresnik, rojen leta 1967 v ameriški zvezni državi Kentucky, je več kot usposobljen za svojo nalogo. Ima namreč tudi čin polkovnika pri marincih in je v preteklosti poveljeval vesoljski postaji. Med avstronavti je znan pod vzdevkom Kamerad in ima za seboj že več kot 7.000 ur letenja. Če bo program Nase, ki vključuje misiji Artemis III in IV, uspešen, bodo ZDA s svojim pristankom na Luno prehitele Kitajsko, ki napoveduje pristanek za leto 2030. Bresnik že večkrat v domovini praočetov Randy Bresnik se je že večkrat mudil v Sloveniji. Leta 2018 je bil gost pri tedanjemu predsedniku Borutu Pahorju, aprila leta 2024 pa se je srečal s predsednico Natašo Pirc Musar v predsedniški palači in sodeloval pri podpisu sporazuma med Slovenijo in ZDA o sodelovanju v programu Artemis. Imena članov posadke Artemis III je objavila tudi Trumpova administracija v Beli hiši, Bresniku pa je prav tako čestitalo Ameriško veleposlaništvo v Sloveniji z naslednjim zapisom: "Čestitamo slovensko-ameriškemu avstronavtu Nase Randyju Bresniku, ki je bil izbran za poveljnika prihajajoče misije Artemis III!"

  language

  slv

  published at

  2026-06-10T12:19:03

  source

  Nova24TV

  title

  Avstronavt slovenskih korenin bo vodil vesoljsko misijo, ki vrača človeka na Luno

  url

  https://nova24tv.si/avstronavt-slovenskih-korenin-bo-vodil-vesoljsko-misijo-ki-vraca-cloveka-na-luno/

• article order

  11

  body

  V vesolje so doslej poleteli štirje Nasini astronavti s slovenskimi koreninami: Sunita Williams, Ronald Šega, Randy Bresnik in Jerry Linenger. Sunita Williams je verjetno najbolj znana, tako zaradi svojih dosežkov na mednarodni vesoljski postaji kot okvare vesoljskega plovila plovila Starliner leta 2024, zaradi česar je v vesolju ostala petintridesetkrat dlje od predvidenih osmih dni. V naslednjem obdobju pa se bo gotovo največ govorilo o Bresniku, ki ga je ameriška vesoljska agencija izbrala za poveljnika zahtevne misije Artemis III. V Zemljini krožnici bodo opravili nepogrešljive poskuse za kasnejšo misijo pristanka človeka na Luni, ki ga ZDA načrtujejo leta 2028. Bresnik je nekoč dal morda najbolj romantično izjavo, kdajkoli izrečeno v znanem vesolju. Ko se je iz Mednarodne vesoljske postaje odpravil na svoj krstni vesoljski sprehod in prvič pogledal Zemljo od zunaj, je rekel: "Mislim, da še nikoli v življenju nisem videl česa lepšega, razen ko sem prvič zagledal svojo ženo." Kompliment je ostal kar znotraj organizacije, saj je soproga Rebecca Bresnik predstavnica Nase za pravna vprašanja. Kar nekaj vesoljskih anekdot Bresnika se vrti okoli družine. Najbolj znana sega v leto 2009, ko se je medtem, ko je bil prvič v vesolju na Mednarodni vesoljski postaji, rodila hči Abigal Mae. Tik pred tem je bil celo na vesoljskem sprehodu. Zaradi nujne osredotočenosti na delo v vesolju mu nadzorni center poleta z Zemlje medtem raje ni posredoval svežih novic iz porodne sobe. Je pa na postaji tik zatem oblekel rožnato majico z napisom Dekle je. Od prej imata s soprogo sina Wyatta iz Ukrajine, ki sta ga posvojila, ker so zdravniki ocenili, da je izredno malo možnosti, da bo lahko zanosila, pa niso imeli prav. In zaradi družinskih obveznosti je Randy Bresnik celo zamudil čisto prvi dan nove službe, ko so ga izbrali za kandidata za polet v vesolje. Izgovor je bil kar tehten: bil je na že prej načrtovani poroki na Škotskem. Svoji namreč. Hudomušni vzdevek Družini v svojih izjavah vedno daje posebno težo in ni presenetljivo, da pozornost posveča tudi krajem in zgodbam svojih prednikov. Tako je bil v Sloveniji najmanj štirikrat. Njegov praded Ivan Breznik je iz Luč, prababica Kristina Šimonc pa iz Ljubnega ob Savinji. Oba sta odšla v Ameriko, se tam našla in poročila. Primek so v ZDA vmes spremenili tako, da je iz Z nastal S. Ko je bil Randy Bresnik pilot v ameriških marincih, je njegov priimek nekomu zvenel podoben priimku sovjetskega voditelja Leonida Brežnjeva. Ker piloti bojnih letal drug drugemu radi hudomušno prilepijo šaljive vzdevke, je Randy Bresnik zato postal Komrade (izpeljanka za tovariša). Sin njegovih slovenskih prednikov je bil Albert Louis Bresnik, Randyjev ded. Že tu se je v nakazovalo nekaj letalskega, kajti v letih 1932-1937 je bil fotograf najbolj znane ameriške letalke Amelie Earhart. Posnel je tudi njeno zadnjo fotografijo, preden je 2. julija 1937 izginila nad Pacifikom, njena usoda pa ostaja nepojasnjena do danes. Občinski zastavi Luč in Ljubnega v vesolju Med obiskom v Sloveniji leta 2018 je Randy Bresnik županoma Luč in Ljubnega ob Savinji podaril občinski zastavi, ki ju je leto poprej ponesel s seboj ponesel na svojo drugo pot v vesolje, ter fotografije tega območja, ki jih je naredil s postaje, kot piše na strani občine Luče. Lučki rodoslovec Metod Rosc pa je zanj pripravil družinsko drevo. Predsedniku države Borutu Pahorju je Bresniku podaril plaketo s slovensko zastavo, ki jo je imel s seboj na misiji v vesolju. V Sloveniji je bil tudi leta 2021 ter dvakrat leta 2024, ko je bil med drugim navzoč od slovenskem podpisu sporazumov Artemis o sodelovanju pri civilnem raziskovanju vesolja in miroljubni uporabi Lune in planetov. "Moja družina je bila iz Slovenije in imel sem priložnost da sem si lahko iz vesolja ogledal to čudovito državo ter njeno mesto med evropskimi državami in državami sveta," je dejal takrat. Že dolgo ima vse pod nadzorom Predvidoma prihodnje leto jo bo imel spet priložnost pogledati od zgoraj, tokrat na misiji, kakršne Nasa še ni izpeljala. Artemis III bo namenjen preizkušanju združevanja vesoljskega plovila s človeško posadko Orion z raketama Starship podjetja SpaceX in Blue Origin, s katerima bodo po trenutnem urniku leta 2028 poskusili z astronavti pristati na Luni. Nasa pravi, da gre za eno najbolj visoko kompleksnih misij, kar jih je kdaj opravila. Za poveljevanje pa je Bresnik odlično pripravljen tako zaradi vesoljskih izkušenj kot položaja, ki ga zaseda od leta 2018 naprej. Pomaga namreč nadzirati razvoj in preizkušanje vseh komponent, s katerimi bodo v programu Artemis poleteli globlje v vesolje in proti Luni - vozila s posadko Orion, sistema za izstrelitev v vesolje, raziskovalnih zemeljskih sistemov, raket za pristajanje s posadko na Luni, lunarno postajo, lunarne roverje brez tlaka in pod tlakom ter novih oblek za raziskovanje Lunine površine, navaja Nasa. Bresnik je po imenovanju dejal, da se zaveda izziva. "Najpomembnejša misija je vedno tista, ki je naslednja na vrsti. In vsaka naslednja bo še zahtevnejša," je dejal. Ob tem pa se je zahvali svoji družini in družinam treh sopotnikov na bodoči misiji - Italijana Luce Parmitana, ki je bil v vesolju že dvakrat in bo prvi Evropejec v programu Artemis, Franka Rubia in Andrea Douglasa: "Brez podpore in žrtvovanja naših družin danes ne bi stali tu pred vami. Zaslomba, ki nam jo dajejo, nas bo od danes naprej nosila do urjenja, ki ga začenjamo kmalu, do izstrelitve z Zemlje in vse do varnega povratka, ko bomo pljusknili v morje tu na planetu Zemlja."

  language

  slv

  published at

  2026-06-12T12:48:56

  source

  Dnevnik

  title

  Kdo je slovenski Komrade, ki bo vodil Nasino misijo Artemis 3

  url

  https://www.dnevnik.si/novice/svet/kdo-je-slovenski-komrade-ki-bo-vodil-nasino-misijo-artemis-3-2808741/

• article order

  10

  body

  Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu. Nasa je uradno predstavila štiri astronavte, ki sodelujejo v misiji Artemis III. To predstavlja enega najpomembnejših vesoljskih podvigov 21. stoletja in ključen korak za vrnitev človeštva na Luno. Posadko sestavljajo poveljnik Randy Bresnik, pilot Luca Parmitano ter strokovnjaka misije Andre Douglas in Frank Rubio. Njihov polet označuje novo fazo raziskovanja vesolja, s katero želi ameriška vesoljska agencija odpreti pot za dolgoročno prisotnost ljudi na Zemljinem naravnem satelitu. Astronavti prihodnje leto začenjajo operativne dejavnosti v sklopu priprav na misijo. V vesoljskem plovilu Orion, ki ga nosi raketa SLS, poletijo iz Nasinega vesoljskega centra Kennedy na Floridi in izvedejo vrsto zapletenih testov v Zemljini orbiti. Predstavnik Nase Jared Isaacman poudarja, da Artemis III predstavlja nov drzen korak. "Misija demonstrira moč ameriških inovacij in mednarodnega partnerstva skozi zahtevne operacije srečanja in spajanja plovil v orbiti. Razvija tehnologije, ki nekega dne omogočijo raziskovanje globljih delov Osončja," pojasnjuje. Posebno pozornost javnosti vzbuja imenovanje Italijana Luce Parmitana za pilota misije. Gre za zgodovinski dogodek, saj prvič astronavt Evropske vesoljske agencije (Esa) dobi nalogo v programu Artemis. Glavni direktor Ese Josef Aschbacher poudarja, da Parmitanova vloga potrjuje visoko raven evropske strokovnosti pri vesoljskih poletih s posadko in pomembnost partnerstva med Evropo ter Združenimi državami Amerike. "Evropejci so lahko ponosni, da so del tega vznemirljivega potovanja," dodaja Aschbacher. Parmitano je sicer že enkrat polnil naslovnice svetovnih medijev. Med vesoljskim sprehodom zunaj Mednarodne vesoljske postaje leta 2013 je Nasa prekinila misijo, saj se je v njegovi čeladi začela nabirati voda in je skoraj utonil. Misija Artemis III služi tudi kot preizkus sodelovanja Nase z zasebnimi vesoljskimi podjetji. Prvič v Zemljini orbiti izvedejo zapletene operacije spajanja z lunarnimi pristajalnimi moduli, ki jih razvijata podjetji SpaceX Elona Muska in Blue Origin Jeffa Bezosa. Ob glavni posadki Nasa za rezervnega člana misije imenuje astronavta Boba Hinesa. Celotna ekipa takoj začenja intenzivno usposabljanje na sistemih plovila Orion ter sodeluje pri razvoju in testiranju lunarnih pristajalnih modulov.

  language

  slv

  published at

  2026-06-11T13:03:47

  source

  Večer

  title

  Kdo bo naslednji na Luni? V misiji Artemis III sodeluje astronavt, ki se je skoraj utopil v vesolju

  url

  https://vecer.com/svet/kdo-bo-naslednji-na-luni-v-misiji-artemis-iii-sodeluje-astronavt-ki-se-je-skoraj-utopil-v-vesolju-10417754

• article order

  13

  body

  Ameriška vesoljska agencija Nasa je predstavila člane odprave Artemis III, ki naj bi v vesolje poletela prihodnje leto. Na njej bodo preizkusili opremo in tehnike za poznejše odprave na površje Lune. V štiričlanski posadki je tudi Randy Bresnik, astronavt in pilot slovenskih korenin, ki so mu zaupali nalogo poveljnika odprave. Pilot bo Italijan Luca Parmitano, specialista odprave pa bosta Američana Frank Rubio in Andre Douglas. V rezervi bo Bob Hines. Ljubno in Luče Randolph James Bresnik, kličejo ga Randy in tudi Komrade (Tovariš), se je rodil 11. septembra 1967 v Fort Knoxu v ameriški zvezni državi Kentucky. V vesolju je bil dvakrat, prvič novembra 2009 z raketoplanom Atlantis. Takrat je bil v vesolju skoraj 11 dni. Drugič je odpotoval v vesolje leta 2017. Z ruskim Sojuzom se je v družbi Italijana in Rusa podal na petmesečno bivanje na Mednarodno vesoljsko postajo. In kje so Bresnikove slovenske korenine? Randyjeva prababica je bila z Ljubnega ob Savinji, pradedek iz Luč. Leta 2016 je Randy z družino prvič obiskal deželo pod Alpami, leta 2018 pa se je pri nas znova ustavil. Čeprav Slovenije z višine 400 kilometrov, na kateri potuje Mednarodna vesoljska postaja, ni najbolj enostavno opaziti, jo je prepoznal in v objektiv ujel jezerce z otočkom, torej Bled. Pri delu obiska, ki je bil namenjen Zgornji Savinjski dolini, sta sodelovali občini Ljubno in Luče. Župan Ljubnega Franjo Naraločnik je ob podelitvi priznanj zaslužnim občanom v govoru dejal: "Uvrščeni smo med občine, kjer se najboljše živi, med najboljše turistične destinacije v Sloveniji. Smo razvojno naravnana občina, ki več kot polovico sredstev proračuna namenja izvajanju projektov. K dobremu glasu o naših ljudeh in naših krajih pripomorejo tudi naši rojaki, kot na primer astronavt in komandant vesoljske odprave Randy Bresnik, ki nas je obiskal in nam prinesel ljubensko zastavo, ki ga je spremljala v vesolju." Randy Bresnik je Ljubno obiskal že leta 2016, ko je tam iskal svoje sorodnike, vendar takrat neuspešno. Pozneje so ti z njim navezali stik in tako se je ob vnovičnem obisku srečal z njimi. Udeleženci srečanja so se peš podali skozi Ljubno na Foršt do Šloserjeve hiše, kjer so jih pričakali sorodniki. V tej hiši je bila namreč doma Randyjeva prababica Kristina Šimonc, ki se je izselila v ZDA. V hiši hranijo še nekatere predmete, ki so jih dobili od svojih ameriških sorodnikov. Obiskovalcem so pokazali starinski okrasek iz kovanega železa na zunanjščini hiše, ki ga je skoval eden od nekdanjih Šloserjev. Ta napis so si gostje z zanimanjem ogledali, Randy pa je napravil tudi spominsko fotografijo. Po skupnem kosilu so se odpravili v Luče, kjer je na javni prireditvi astronavt Randy Bresnik spregovoril o svojih dveh vesoljskih potovanjih. Zlasti je poudaril dogodek, ko je opravil vesoljski sprehod, na katerem je lahko okusil neizmerno prostranost vesolja. Astronavt, ki je v vesolje potoval kar dvakrat, je Slovenijo obiskal z ženo Rebecco, sinom Wyattom Ivanom in hčerko Abigail Mae. Obiskal je še Vitanje in Ljubljano, kjer je imel predavanje. Poleg Randyja Bresnika imajo slovenske korenine tudi astronavtka Sunita Lyn Williams (starost 60 let) ter astronavta Ronald M. Sega (73) in Jerry M. Linenger (71), vsi iz ZDA. Večstoletni rodovnik Med svojim zadnjim bivanjem, ko je bil na Mednarodni vesoljski postaji 139 dni, je napravil več fotografij naše regije, in te fotografije je v Lučah slovesno predal obema županoma. Še posebno pa so bili vsi prisotni prevzeti, ko sta župana v dar dobila zastavi svojih občin, ki ju je ponosni rojak Bresnik imel s seboj na misiji v vesolju. "Na tak način ste bili skupaj z nami v vesolju tudi vi!" je dejal astronavt. Randy Bresnik je v nedeljo, 11. marca 2018, obiskal občino Luče, ki je gostila izjemen dogodek, so poročali na spletni strani občine. Nastopil je na javni prireditvi ter županoma Cirilu Roscu in Franju Naraločniku predal zastavi njunih občin, ki ju je pred tem s seboj ponesel na svojo vesoljsko misijo. Še prav posebej pa je bil vesel svojega rodovnika, ki mu ga je za več stoletij nazaj v obliki družinskega drevesa pripravil lučki rodoslovec Metod Rosc. Obisk astronavta z družino je potekal v sodelovanju z Veleposlaništvom ZDA v Sloveniji in vesoljsko agencijo Nasa ter občinama Ljubno in Luče, od koder sta izhajala Randyjeva prababica Kristina Šimonc in praded Ivan Breznik. Zanimanje za njegovo bivanje pri nas in za samo prireditev v Lučah je bilo izjemno. Avla Osnovne šole Blaža Arniča je bila skoraj pretesna za vse, ki so želeli iz prve roke slišati, kako je biti astronavt. Randy Bresnik je oktobra 2024 obiskal še Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanju. Namen obiska je bil promocija ameriškega vesoljskega programa Artemis. Bresnik se je 22. oktobra 2024 v predsedniški palači sestal s predsednico republike Natašo Pirc Musar, obiskal pa je tudi državni zbor. V Vitanju se je udeležil odprtja nove stalne razstave Artemis.

  language

  slv

  published at

  2026-06-12T07:12:54

  source

  Slovenske Novice

  title

  Ameriški astronavt iz savinjskega konca: Randyju Bresniku so zaupali vodenje vesoljske odprave Artemis III

  url

  https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/ameriski-astronavt-iz-savinjskega-konca-randyju-bresniku-so-zaupali-vodenje-vesoljske-odprave-artemis-iii-foto

• article order

  5

  body

  V posadki misije Artemis III bodo poleg Bresnika še astronavti Luca Parmitano, Frank Rubio in Andre Douglas. Kot rezervnega člana so pri Nasi določili Roberta Hinesa, ki bi vskočil v primeru nepredvidenih okoliščin. Program Artemis in vrnitev človeka na Luno Program Artemis predstavlja Nasin dolgoročni načrt za vrnitev človeka na Luno. Misija Artemis I je bila izvedena leta 2022, ko je vesoljsko plovilo Orion brez posadke obkrožilo Luno. V okviru letošnje misije Artemis II pa so proti Zemljinemu satelitu poleteli štirje astronavti - Američani Reid Wiseman, Victor Glover in Christina Koch ter Kanadčan Jeremy Hansen. Aprila 2026 so iz vesoljskega izstrelišča v Cape Canaveralu na Floridi v okviru Nasine misije Artemis 2 uspešno izstrelili raketo Space Launch System (SLS), ki je proti Luni v kapsuli Orion prvič po letu 1972 ponesla človeško posadko.

  language

  slv

  published at

  2026-06-09T17:18:35

  source

  SiOL

  title

  To je astronavt slovenskega rodu, ki bo vodil Nasino misijo na Luno

  url

  https://siol.net/novice/svet/nasino-misijo-artemis-iii-bo-vodil-astronavt-slovenskega-rodu-randy-bresnik-693738

source scope

analyzed source count

8

omitted articles

omitted source count

0

total source count

8