MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• Slovenija se je po kakovosti obalnih voda uvrstila na sam vrh EU, ob bok Cipru in Litvi.
• Kopanje na neuradnih lokacijah v Sloveniji poteka na lastno odgovornost.
• Vse slovenske kopalne vode na morju so uvrščene v razred odlične kakovosti.
• 85 odstotkov vseh evropskih kopalnih voda izpolnjuje najstrožje standarde kakovosti.
• Kakovost obalnih kopalnih voda v EU je na splošno boljša od kakovosti celinskih voda.
• Splošna kakovost kopalnih voda v Evropi ostaja stabilna v primerjavi s prejšnjim letom.
• Kakovost slovenskih celinskih voda je nižja od morskih, saj jih je le 57,1 odstotka odličnih.
• Izboljšanje kakovosti voda je posledica izvajanja direktive EU o kopalnih vodah.
• Naložbe v čistilne naprave in boljše upravljanje z odpadnimi vodami so ključne za čistočo voda.
• Okoljska zakonodaja EU omogoča Evropejcem uživanje v najvišjih standardih kakovosti vode na svetu.
• Le 47 odstotkov kopalnih voda na evropskih rekah dosega odlično kakovost.
• Manj kot 70 odstotkov obalnih voda na Poljskem in v Belgiji je odlične kakovosti.
• Slovenija ima uradno določenih 49 kopalnih voda, od tega 21 na morju.
• Kopalna sezona na slovenskem morju traja od 1. junija do 15. septembra.

key differences

85 odstotkov vseh evropskih kopalnih voda izpolnjuje najstrožje standarde kakovosti.

Večina potrjuje 85 %, Med.Over.Net pa ločuje morske in celinske.

Izboljšanje kakovosti voda je posledica izvajanja direktive EU o kopalnih vodah.

Večina potrjuje vpliv direktive, GOV.SI in Med.Over.Net sta zadržana.

Kakovost obalnih kopalnih voda v EU je na splošno boljša od kakovosti celinskih voda.

Večina potrjuje s podatki, GOV.SI trditve ne omenja.

Kakovost slovenskih celinskih voda je nižja od morskih, saj jih je le 57,1 odstotka odličnih.

Večina potrjuje 57,1 %, GOV.SI in Med.Over.Net sta manj konkretna.

Kopalna sezona na slovenskem morju traja od 1. junija do 15. septembra.

STA in Delo potrjujeta datuma, ostali viri ju ne omenjajo.

Kopanje na neuradnih lokacijah v Sloveniji poteka na lastno odgovornost.

Le Delo potrjuje, GOV.SI in STA opozarjata, ostali molčijo.

Le 47 odstotkov kopalnih voda na evropskih rekah dosega odlično kakovost.

Večina potrjuje podatek, STA in GOV.SI ga sploh ne omenjata.

Manj kot 70 odstotkov obalnih voda na Poljskem in v Belgiji je odlične kakovosti.

Večina potrjuje, uradni viri molčijo, Med.Over.Net v pretekliku.

Naložbe v čistilne naprave in boljše upravljanje z odpadnimi vodami so ključne za čistočo voda.

Večina potrjuje ključnost naložb, GOV.SI in Med.Over.Net manj.

Okoljska zakonodaja EU omogoča Evropejcem uživanje v najvišjih standardih kakovosti vode na svetu.

Večina citira komisarko, GOV.SI in Med.Over.Net sta previdnejša.

Slovenija ima uradno določenih 49 kopalnih voda, od tega 21 na morju.

GOV.SI dodaja časovni okvir (2025), ostali le potrdijo ali molčijo.

Slovenija se je po kakovosti obalnih voda uvrstila na sam vrh EU, ob bok Cipru in Litvi.

Večina potrjuje vrh, GOV.SI pa ne omenja Cipra in Litve.

Splošna kakovost kopalnih voda v Evropi ostaja stabilna v primerjavi s prejšnjim letom.

Večina potrjuje stabilnost; GOV.SI in Med.Over.Net molčita.

Vse slovenske kopalne vode na morju so uvrščene v razred odlične kakovosti.

Viri so enotni, GOV.SI pa edini navaja točno število (21).

source analyses

24ur

85 odstotkov vseh evropskih kopalnih voda izpolnjuje najstrožje standarde kakovosti.

Da: Poročilo navaja, da je 85 % lokacij izpolnjevalo te standarde.

Izboljšanje kakovosti voda je posledica izvajanja direktive EU o kopalnih vodah.

Da: Izboljšanje pripisujejo izvajanju direktive in drugi zakonodaji.

Kakovost obalnih kopalnih voda v EU je na splošno boljša od kakovosti celinskih voda.

Da: EEA ugotavlja, da je kakovost obalnih voda boljša od celinskih.

Kakovost slovenskih celinskih voda je nižja od morskih, saj jih je le 57,1 odstotka odličnih.

Da: Podatek 57,1 % za celinske vode je naveden kot nižji od morskih.

Kopalna sezona na slovenskem morju traja od 1. junija do 15. septembra.

Ni omenjeno

Kopanje na neuradnih lokacijah v Sloveniji poteka na lastno odgovornost.

Ni omenjeno

Le 47 odstotkov kopalnih voda na evropskih rekah dosega odlično kakovost.

Da: Članek potrjuje ta podatek za okoli 1200 rečnih lokacij.

Manj kot 70 odstotkov obalnih voda na Poljskem in v Belgiji je odlične kakovosti.

Da: Obe državi sta izpostavljeni z manj kot 70 % odličnih voda.

Naložbe v čistilne naprave in boljše upravljanje z odpadnimi vodami so ključne za čistočo voda.

Da: Navedeno kot ključni dejavnik za izboljšanje kakovosti voda.

Okoljska zakonodaja EU omogoča Evropejcem uživanje v najvišjih standardih kakovosti vode na svetu.

Da: To je v citatu izpostavila evropska komisarka Jessika Roswall.

Slovenija ima uradno določenih 49 kopalnih voda, od tega 21 na morju.

Ni omenjeno

Slovenija se je po kakovosti obalnih voda uvrstila na sam vrh EU, ob bok Cipru in Litvi.

Da: Slovenija se je s Ciprom in Litvo uvrstila na vrh lestvice.

Splošna kakovost kopalnih voda v Evropi ostaja stabilna v primerjavi s prejšnjim letom.

Da: EEA poudarja, da je kakovost v primerjavi z lani ostala stabilna.

Vse slovenske kopalne vode na morju so uvrščene v razred odlične kakovosti.

Da: Članek navaja, da so vse kopalne vode na morju odlične.

Delo

85 odstotkov vseh evropskih kopalnih voda izpolnjuje najstrožje standarde kakovosti.

Da: Poročilo EEA navaja natanko ta odstotek za lani.

Izboljšanje kakovosti voda je posledica izvajanja direktive EU o kopalnih vodah.

Da: EEA izboljšave pripisuje izvajanju te direktive.

Kakovost obalnih kopalnih voda v EU je na splošno boljša od kakovosti celinskih voda.

Da: EEA ugotavlja, da je kakovost obalnih voda splošno boljša.

Kakovost slovenskih celinskih voda je nižja od morskih, saj jih je le 57,1 odstotka odličnih.

Da: Podatek 57,1 % za celinske vode je neposredno naveden.

Kopalna sezona na slovenskem morju traja od 1. junija do 15. septembra.

Da: Navedena sta točna datuma začetka in konca sezone na morju.

Kopanje na neuradnih lokacijah v Sloveniji poteka na lastno odgovornost.

Da: Besedilo jasno opozarja na lastno odgovornost na teh lokacijah.

Le 47 odstotkov kopalnih voda na evropskih rekah dosega odlično kakovost.

Da: Članek navaja ta podatek za okoli 1200 rečnih lokacij.

Manj kot 70 odstotkov obalnih voda na Poljskem in v Belgiji je odlične kakovosti.

Da: Članek uvršča Poljsko in Belgijo v skupino pod 70 %.

Naložbe v čistilne naprave in boljše upravljanje z odpadnimi vodami so ključne za čistočo voda.

Da: Navedeno kot ključni dejavnik za izboljšanje kakovosti.

Okoljska zakonodaja EU omogoča Evropejcem uživanje v najvišjih standardih kakovosti vode na svetu.

Da: To je izpostavila evropska komisarka Jessika Roswall.

Slovenija ima uradno določenih 49 kopalnih voda, od tega 21 na morju.

Da: Članek eksplicitno navaja te številke (49 skupaj, 21 na morju).

Slovenija se je po kakovosti obalnih voda uvrstila na sam vrh EU, ob bok Cipru in Litvi.

Da: Besedilo potrjuje uvrstitev na vrh poleg Cipra in Litve.

Splošna kakovost kopalnih voda v Evropi ostaja stabilna v primerjavi s prejšnjim letom.

Da: EEA poudarja, da je kakovost v primerjavi z lani ostala stabilna.

Vse slovenske kopalne vode na morju so uvrščene v razred odlične kakovosti.

Da: Članek navaja, da so vse kopalne vode na morju odlične kakovosti.

Dnevnik

85 odstotkov vseh evropskih kopalnih voda izpolnjuje najstrožje standarde kakovosti.

Da: Poročilo navaja, da je lani ta delež znašal 85 odstotkov.

Izboljšanje kakovosti voda je posledica izvajanja direktive EU o kopalnih vodah.

Da: Izboljšanje pripisujejo izvajanju direktive in druge zakonodaje.

Kakovost obalnih kopalnih voda v EU je na splošno boljša od kakovosti celinskih voda.

Da: EEA ugotavlja, da je kakovost obalnih voda boljša od celinskih.

Kakovost slovenskih celinskih voda je nižja od morskih, saj jih je le 57,1 odstotka odličnih.

Da: Odličnih je 57,1 % celinskih voda, medtem ko so morske vse odlične.

Kopalna sezona na slovenskem morju traja od 1. junija do 15. septembra.

Ni omenjeno

Kopanje na neuradnih lokacijah v Sloveniji poteka na lastno odgovornost.

Ni omenjeno

Le 47 odstotkov kopalnih voda na evropskih rekah dosega odlično kakovost.

Da: Pri rekah je le 47 odstotkov lokacij doseglo odlično kakovost.

Manj kot 70 odstotkov obalnih voda na Poljskem in v Belgiji je odlične kakovosti.

Da: Obe državi sta izpostavljeni z deležem pod 70 odstotkov.

Naložbe v čistilne naprave in boljše upravljanje z odpadnimi vodami so ključne za čistočo voda.

Da: Navedeno kot ključni dejavnik za izboljšanje stanja voda.

Okoljska zakonodaja EU omogoča Evropejcem uživanje v najvišjih standardih kakovosti vode na svetu.

Da: To je v citatu izpostavila evropska komisarka Jessika Roswall.

Slovenija ima uradno določenih 49 kopalnih voda, od tega 21 na morju.

Ni omenjeno

Slovenija se je po kakovosti obalnih voda uvrstila na sam vrh EU, ob bok Cipru in Litvi.

Da: Slovenija se je poleg Cipra in Litve uvrstila na vrh lestvice.

Splošna kakovost kopalnih voda v Evropi ostaja stabilna v primerjavi s prejšnjim letom.

Da: EEA poudarja, da je kakovost v primerjavi z lani ostala stabilna.

Vse slovenske kopalne vode na morju so uvrščene v razred odlične kakovosti.

Da: Članek navaja, da so v ta razred uvrščene vse kopalne vode na morju.

Med.Over.Net

85 odstotkov vseh evropskih kopalnih voda izpolnjuje najstrožje standarde kakovosti.

Delno: Omenjeno je 88 % za morske in 78 % za celinske vode.

Izboljšanje kakovosti voda je posledica izvajanja direktive EU o kopalnih vodah.

Delno: Omenjena je podpora evropske vodne politike pri izboljšavah.

Kakovost obalnih kopalnih voda v EU je na splošno boljša od kakovosti celinskih voda.

Da: Morske vode (88 %) so boljše od celinskih (78 %).

Kakovost slovenskih celinskih voda je nižja od morskih, saj jih je le 57,1 odstotka odličnih.

Delno: Omenjeno je, da so celinske vode poslabšale skupno oceno.

Kopalna sezona na slovenskem morju traja od 1. junija do 15. septembra.

Ni omenjeno

Kopanje na neuradnih lokacijah v Sloveniji poteka na lastno odgovornost.

Ni omenjeno

Le 47 odstotkov kopalnih voda na evropskih rekah dosega odlično kakovost.

Da: Leta 2025 je le 47 % rečnih kopališč doseglo odlično kakovost.

Manj kot 70 odstotkov obalnih voda na Poljskem in v Belgiji je odlične kakovosti.

Delno: Poljska in Belgija sta imeli pod 70 % odličnih kopalnih voda.

Naložbe v čistilne naprave in boljše upravljanje z odpadnimi vodami so ključne za čistočo voda.

Delno: Omenjeni so izpusti iz kanalizacijskih sistemov kot dejavnik.

Okoljska zakonodaja EU omogoča Evropejcem uživanje v najvišjih standardih kakovosti vode na svetu.

Delno: Omenjeno, da večina kopalnih območij ustreza zahtevam EU.

Slovenija ima uradno določenih 49 kopalnih voda, od tega 21 na morju.

Ni omenjeno

Slovenija se je po kakovosti obalnih voda uvrstila na sam vrh EU, ob bok Cipru in Litvi.

Da: Obalne vode v Sloveniji in Litvi so bile odlične kakovosti.

Splošna kakovost kopalnih voda v Evropi ostaja stabilna v primerjavi s prejšnjim letom.

Ni omenjeno

Vse slovenske kopalne vode na morju so uvrščene v razred odlične kakovosti.

Da: Članek navaja, da so bile morske vode v Sloveniji odlične.

Portal GOV.SI

85 odstotkov vseh evropskih kopalnih voda izpolnjuje najstrožje standarde kakovosti.

Ni omenjeno

Izboljšanje kakovosti voda je posledica izvajanja direktive EU o kopalnih vodah.

Delno: Omenja se ocenjevanje po kriterijih evropske kopalne direktive.

Kakovost obalnih kopalnih voda v EU je na splošno boljša od kakovosti celinskih voda.

Ni omenjeno

Kakovost slovenskih celinskih voda je nižja od morskih, saj jih je le 57,1 odstotka odličnih.

Delno: Navedeno je, da so vse morske odlične, celinske pa le delno.

Kopalna sezona na slovenskem morju traja od 1. junija do 15. septembra.

Ni omenjeno

Kopanje na neuradnih lokacijah v Sloveniji poteka na lastno odgovornost.

Delno: Omenjena je previdnost pri izbiri lokacij in nevarnosti voda.

Le 47 odstotkov kopalnih voda na evropskih rekah dosega odlično kakovost.

Ni omenjeno

Manj kot 70 odstotkov obalnih voda na Poljskem in v Belgiji je odlične kakovosti.

Ni omenjeno

Naložbe v čistilne naprave in boljše upravljanje z odpadnimi vodami so ključne za čistočo voda.

Delno: Omenja se potreba po ukrepih za naslovitev ključnih obremenitev.

Okoljska zakonodaja EU omogoča Evropejcem uživanje v najvišjih standardih kakovosti vode na svetu.

Delno: Direktiva 2026/805 pomembno krepi varstvo voda v EU.

Slovenija ima uradno določenih 49 kopalnih voda, od tega 21 na morju.

Da: Od leta 2025 bo 49 kopalnih voda, od tega 21 na morju.

Slovenija se je po kakovosti obalnih voda uvrstila na sam vrh EU, ob bok Cipru in Litvi.

Delno: Slovenija se uvršča med boljše, Ciper in Litva nista omenjena.

Splošna kakovost kopalnih voda v Evropi ostaja stabilna v primerjavi s prejšnjim letom.

Ni omenjeno

Vse slovenske kopalne vode na morju so uvrščene v razred odlične kakovosti.

Da: Članek navaja, da je vseh 21 kopalnih voda na morju odličnih.

Primorske Novice

85 odstotkov vseh evropskih kopalnih voda izpolnjuje najstrožje standarde kakovosti.

Da: Poročilo EEA navaja točno ta odstotek za najstrožje standarde.

Izboljšanje kakovosti voda je posledica izvajanja direktive EU o kopalnih vodah.

Da: EEA izboljšanje pripisuje izvajanju te direktive.

Kakovost obalnih kopalnih voda v EU je na splošno boljša od kakovosti celinskih voda.

Da: Obalne vode (88 %) so boljše od celinskih (78 %).

Kakovost slovenskih celinskih voda je nižja od morskih, saj jih je le 57,1 odstotka odličnih.

Da: Podatek 57,1 % za celinske vode je naveden kot nižji od morskih.

Kopalna sezona na slovenskem morju traja od 1. junija do 15. septembra.

Ni omenjeno

Kopanje na neuradnih lokacijah v Sloveniji poteka na lastno odgovornost.

Ni omenjeno

Le 47 odstotkov kopalnih voda na evropskih rekah dosega odlično kakovost.

Da: Članek navaja ta podatek za okoli 1200 lokacij na rekah.

Manj kot 70 odstotkov obalnih voda na Poljskem in v Belgiji je odlične kakovosti.

Da: Obe državi sta izpostavljeni pod pragom 70 %.

Naložbe v čistilne naprave in boljše upravljanje z odpadnimi vodami so ključne za čistočo voda.

Da: Navedeno kot ključni dejavnik izboljšanja kakovosti.

Okoljska zakonodaja EU omogoča Evropejcem uživanje v najvišjih standardih kakovosti vode na svetu.

Da: To je neposredna izjava evropske komisarke Jessike Roswall.

Slovenija ima uradno določenih 49 kopalnih voda, od tega 21 na morju.

Ni omenjeno

Slovenija se je po kakovosti obalnih voda uvrstila na sam vrh EU, ob bok Cipru in Litvi.

Da: Besedilo neposredno potrjuje uvrstitev ob bok Cipru in Litvi.

Splošna kakovost kopalnih voda v Evropi ostaja stabilna v primerjavi s prejšnjim letom.

Da: EEA poudarja, da je kakovost v primerjavi z lani ostala stabilna.

Vse slovenske kopalne vode na morju so uvrščene v razred odlične kakovosti.

Da: Članek navaja, da je Slovenija dosegla odlično kakovost.

STA

85 odstotkov vseh evropskih kopalnih voda izpolnjuje najstrožje standarde kakovosti.

Da: Poročilo navaja, da 85 % voda dosega najstrožje standarde.

Izboljšanje kakovosti voda je posledica izvajanja direktive EU o kopalnih vodah.

Da: Napredek je pripisan izvajanju evropske direktive.

Kakovost obalnih kopalnih voda v EU je na splošno boljša od kakovosti celinskih voda.

Da: Obalne vode so v povprečju boljše kakovosti kot celinske.

Kakovost slovenskih celinskih voda je nižja od morskih, saj jih je le 57,1 odstotka odličnih.

Da: Odstotek odličnih celinskih voda je 57,1 %, kar je manj od morskih.

Kopalna sezona na slovenskem morju traja od 1. junija do 15. septembra.

Da: Sezona na morju traja od začetka junija do sredine septembra.

Kopanje na neuradnih lokacijah v Sloveniji poteka na lastno odgovornost.

Delno: Omenjeno je, da se kakovost spremlja le na uradnih mestih.

Le 47 odstotkov kopalnih voda na evropskih rekah dosega odlično kakovost.

Ni omenjeno

Manj kot 70 odstotkov obalnih voda na Poljskem in v Belgiji je odlične kakovosti.

Ni omenjeno

Naložbe v čistilne naprave in boljše upravljanje z odpadnimi vodami so ključne za čistočo voda.

Da: Ključni so ukrepi pri čiščenju in upravljanju odpadnih voda.

Okoljska zakonodaja EU omogoča Evropejcem uživanje v najvišjih standardih kakovosti vode na svetu.

Da: Zakonodaja zagotavlja najvišje standarde kakovosti vode.

Slovenija ima uradno določenih 49 kopalnih voda, od tega 21 na morju.

Da: Slovenija ima 49 kopalnih voda, od tega 21 na morju.

Slovenija se je po kakovosti obalnih voda uvrstila na sam vrh EU, ob bok Cipru in Litvi.

Delno: Slovenija je v vrhu z vsemi odličnimi vodami ob Cipru in Litvi.

Splošna kakovost kopalnih voda v Evropi ostaja stabilna v primerjavi s prejšnjim letom.

Da: Kakovost voda v Evropi ostaja na stabilni ravni.

Vse slovenske kopalne vode na morju so uvrščene v razred odlične kakovosti.

Da: Vse morske kopalne vode v Sloveniji so ocenjene kot odlične.

Večer

85 odstotkov vseh evropskih kopalnih voda izpolnjuje najstrožje standarde kakovosti.

Da: Poročilo navaja 85 % lokacij z najstrožjimi standardi.

Izboljšanje kakovosti voda je posledica izvajanja direktive EU o kopalnih vodah.

Da: Izboljšanje pripisujejo izvajanju direktive EU.

Kakovost obalnih kopalnih voda v EU je na splošno boljša od kakovosti celinskih voda.

Da: Obalne vode (88 %) so boljše od celinskih (78 %).

Kakovost slovenskih celinskih voda je nižja od morskih, saj jih je le 57,1 odstotka odličnih.

Da: Celinske so 57,1 %, morske pa vse (100 %) odlične.

Kopalna sezona na slovenskem morju traja od 1. junija do 15. septembra.

Ni omenjeno

Kopanje na neuradnih lokacijah v Sloveniji poteka na lastno odgovornost.

Ni omenjeno

Le 47 odstotkov kopalnih voda na evropskih rekah dosega odlično kakovost.

Da: Navedeno je, da je le 47 % rečnih voda doseglo odlično kakovost.

Manj kot 70 odstotkov obalnih voda na Poljskem in v Belgiji je odlične kakovosti.

Da: Poljska in Belgija sta navedeni pod pragom 70 %.

Naložbe v čistilne naprave in boljše upravljanje z odpadnimi vodami so ključne za čistočo voda.

Da: EEA navaja naložbe in upravljanje kot ključne dejavnike.

Okoljska zakonodaja EU omogoča Evropejcem uživanje v najvišjih standardih kakovosti vode na svetu.

Da: To je izpostavila evropska komisarka Jessika Roswall.

Slovenija ima uradno določenih 49 kopalnih voda, od tega 21 na morju.

Ni omenjeno

Slovenija se je po kakovosti obalnih voda uvrstila na sam vrh EU, ob bok Cipru in Litvi.

Da: Slovenija se je s Ciprom in Litvo uvrstila na vrh lestvice.

Splošna kakovost kopalnih voda v Evropi ostaja stabilna v primerjavi s prejšnjim letom.

Da: EEA poudarja, da kakovost ostaja stabilna.

Vse slovenske kopalne vode na morju so uvrščene v razred odlične kakovosti.

Da: Članek navaja, da so vse kopalne vode na morju odlične.

Analiza sentimenta

entities

• Evropska unija
• Slovenija
• Ciper
• Avstrija
• Grčija
• Litva
• Albanija
• Poljska
• Belgija
• Nemčija
• Evropska agencija za okolje (EEA)
• Leena Ylä-Mononen
• Jessika Roswall
• Finska
• Švica

key differences

Albanija

Večina nevtralno, Delo in Med.Over.Net pa kritično o vodah.

Avstrija

Prevladuje nevtralna statistika, nekateri pa poudarjajo odličnost.

Belgija

Razlika med nevtralno statistiko in negativno kritiko voda.

Ciper

Prevladuje nevtralna statistika, Delo in Med.Over.Net pa hvalita.

Evropska agencija za okolje (EEA)

Enoten nevtralen vir podatkov brez interpretativnih razlik.

Evropska unija

Prevladuje nevtralna zakonodaja, nekateri poudarjajo zasluge.

Finska

Večina nevtralno o statistiki, Med.Over.Net pa izpostavlja odličnost.

Grčija

Prevladuje nevtralna statistika, Delo in Med.Over.Net pa hvalita.

Jessika Roswall

Vsi viri so nevtralni; razlike v interpretaciji ni.

Leena Ylä-Mononen

Vsi viri jo enotno in nevtralno navajajo le kot govorko.

Litva

Prevladuje nevtralna statistika, Delo pa izpostavlja uspeh.

Nemčija

Razlika v poudarku: od povprečja do vrha po kakovosti voda.

Poljska

Prevladuje nevtralna statistika, nekateri poudarjajo negativnost.

Slovenija

Razkorak med vrhunsko obalo in kritičnimi celinskimi vodami.

Švica

Vsi viri so nevtralni, razlika je le v (ne)omenjanju.

source analyses

24ur

Albanija

Nevtralno: Informativna navedba v statistiki kakovosti voda.

Avstrija

Nevtralno: Informativna navedba v statistiki kakovosti voda.

Belgija

Nevtralno: Informativna navedba v statistiki kakovosti voda.

Ciper

Nevtralno: Informativna navedba v statistiki kakovosti voda.

Evropska agencija za okolje (EEA)

Nevtralno: Vir informacij in poročila, navedena brez vrednotenja.

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena kot zakonodajni okvir in geografsko območje.

Finska

Nevtralno: Informativna navedba v statistiki kakovosti voda.

Grčija

Nevtralno: Informativna navedba v statistiki kakovosti voda.

Jessika Roswall

Nevtralno: Citirana kot govorka brez meta-vrednotenja avtorja.

Leena Ylä-Mononen

Nevtralno: Citirana kot govorka brez meta-vrednotenja avtorja.

Litva

Nevtralno: Informativna navedba v statistiki kakovosti voda.

Nemčija

Nevtralno: Informativna navedba v statistiki kakovosti voda.

Poljska

Nevtralno: Informativna navedba v statistiki kakovosti voda.

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v okviru statističnih podatkov o kakovosti voda.

Švica

Nevtralno: Informativna navedba v statistiki kakovosti voda.

Delo

Albanija

Negativno: Izpostavljena zaradi nižjega deleža odličnih kopalnih voda.

Avstrija

Pozitivno: Izpostavljena po visokem deležu odličnih kopalnih voda.

Belgija

Negativno: Navedena med državami z nižjo kakovostjo obalnih voda.

Ciper

Pozitivno: Uvrščen v sam vrh po deležu odličnih kopalnih voda.

Evropska agencija za okolje (EEA)

Nevtralno: Vir informacij in poročila o kakovosti voda.

Evropska unija

Pozitivno: Pripisane zasluge za izboljšanje kakovosti voda prek zakonodaje.

Finska

Nevtralno: Mešano; slaba pri obalnih, a odlična pri celinskih vodah.

Grčija

Pozitivno: Navedena med državami z najvišjo kakovostjo voda.

Jessika Roswall

Nevtralno: Citirana kot govorka o pomenu okoljske zakonodaje.

Leena Ylä-Mononen

Nevtralno: Citirana kot govorka o rezultatih poročila.

Litva

Pozitivno: Uvrščena na vrh lestvice po kakovosti obalnih voda.

Nemčija

Pozitivno: Izpostavljena po visoki kakovosti celinskih kopalnih voda.

Poljska

Negativno: Navedena med državami z manj kot 70 % odličnih obalnih voda.

Slovenija

Pozitivno: Izpostavljena kot vrhunska po kakovosti obalnih voda.

Švica

Nevtralno: Zgolj omenjena kot država, vključena v analizo EEA.

Dnevnik

Albanija

Nevtralno: Informativna omemba v statističnem pregledu.

Avstrija

Nevtralno: Informativna omemba visokega deleža kakovostnih voda.

Belgija

Nevtralno: Informativna omemba nižjega deleža odličnih voda.

Ciper

Nevtralno: Informativna omemba uvrstitve na vrh lestvice.

Evropska agencija za okolje (EEA)

Nevtralno: Vir podatkov in poročila, citirana brez meta-vrednotenja.

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu zakonodaje in statističnih povprečij.

Finska

Nevtralno: Informativna omemba v različnih kategorijah kakovosti.

Grčija

Nevtralno: Informativna omemba visokega deleža kakovostnih voda.

Jessika Roswall

Nevtralno: Govorka, ki izpostavlja pomen zakonodaje brez meta-vrednotenja.

Leena Ylä-Mononen

Nevtralno: Govorka, ki podaja oceno stanja brez meta-vrednotenja.

Litva

Nevtralno: Informativna omemba uvrstitve na vrh lestvice.

Nemčija

Nevtralno: Informativna omemba visokega deleža celinskih voda.

Poljska

Nevtralno: Informativna omemba nižjega deleža odličnih voda.

Slovenija

Nevtralno: Informativna omemba rezultatov kakovosti kopalnih voda.

Švica

Nevtralno: Informativna omemba vključenosti v oceno kakovosti.

Med.Over.Net

Albanija

Negativno: Navedena kot država z najnižjim deležem odličnih voda.

Avstrija

Pozitivno: Pohvaljena zaradi odlične kakovosti celinskih voda.

Belgija

Negativno: Omenjena zaradi nizkega deleža odličnih kopalnih voda.

Ciper

Pozitivno: Izpostavljen kot država z najboljšo kakovostjo vode.

Evropska agencija za okolje (EEA)

Nevtralno: Nastopa kot vir podatkov in opozoril o tveganjih.

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu standardov in vodne politike.

Finska

Pozitivno: Izpostavljena zaradi odlične kakovosti celinskih voda.

Grčija

Pozitivno: Uvrščena v sam vrh po kakovosti kopalnih voda.

Jessika Roswall

Ni omenjeno

Leena Ylä-Mononen

Ni omenjeno

Litva

Nevtralno: Omenjena v kontekstu mešanih rezultatov kakovosti voda.

Nemčija

Pozitivno: Uvrščena v prvo peterico držav z najboljšimi vodami.

Poljska

Negativno: Uvrščena med države z nizkim deležem odličnih voda.

Slovenija

Negativno: Izpostavljena zaradi slabše kakovosti celinskih voda.

Švica

Ni omenjeno

Portal GOV.SI

Albanija

Ni omenjeno

Avstrija

Ni omenjeno

Belgija

Ni omenjeno

Ciper

Ni omenjeno

Evropska agencija za okolje (EEA)

Ni omenjeno

Evropska unija

Pozitivno: krepi varstvo voda z novo direktivo in strožjim nadzorom.

Finska

Ni omenjeno

Grčija

Ni omenjeno

Jessika Roswall

Ni omenjeno

Leena Ylä-Mononen

Ni omenjeno

Litva

Ni omenjeno

Nemčija

Ni omenjeno

Poljska

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: informativno poročilo o stanju voda v državi.

Švica

Ni omenjeno

Primorske Novice

Albanija

Nevtralno: Navedena v statističnem pregledu držav s slabšim rezultatom.

Avstrija

Nevtralno: Navedena v statističnem pregledu držav z odlično vodo.

Belgija

Nevtralno: Navedena v statističnem pregledu držav s slabšim rezultatom.

Ciper

Nevtralno: Naveden v statističnem pregledu držav z odlično vodo.

Evropska agencija za okolje (EEA)

Nevtralno: Vir podatkov in poročila, naveden brez meta-vrednotenja.

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena kot zakonodajni okvir in geografsko območje.

Finska

Nevtralno: Navedena v statističnem pregledu držav z mešanimi rezultati.

Grčija

Nevtralno: Navedena v statističnem pregledu držav z odlično vodo.

Jessika Roswall

Nevtralno: Citirana kot govorka brez uredniškega vrednotenja.

Leena Ylä-Mononen

Nevtralno: Citirana kot govorka brez uredniškega vrednotenja.

Litva

Nevtralno: Navedena v statističnem pregledu držav z odlično vodo.

Nemčija

Nevtralno: Navedena v statističnem pregledu držav z odlično vodo.

Poljska

Nevtralno: Navedena v statističnem pregledu držav s slabšim rezultatom.

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu statističnih rezultatov kakovosti voda.

Švica

Nevtralno: Omenjena le kot država, vključena v poročilo.

STA

Albanija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu izboljšanja kakovosti voda.

Avstrija

Nevtralno: Omenjena na seznamu držav z visoko kakovostjo voda.

Belgija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu nižjega deleža odličnih voda.

Ciper

Nevtralno: Omenjen na seznamu držav z visoko kakovostjo voda.

Evropska agencija za okolje (EEA)

Nevtralno: Vir podatkov in poročila o kakovosti voda.

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu standardov in zakonodaje.

Finska

Nevtralno: Omenjena v kontekstu nižjega deleža odličnih voda.

Grčija

Nevtralno: Omenjena na seznamu držav z visoko kakovostjo voda.

Jessika Roswall

Nevtralno: Citirana kot govorka brez meta-vrednotenja.

Leena Ylä-Mononen

Nevtralno: Citirana kot govorka brez meta-vrednotenja.

Litva

Nevtralno: Omenjena na seznamu držav z visoko kakovostjo voda.

Nemčija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu nižjega deleža odličnih voda.

Poljska

Nevtralno: Omenjena v kontekstu nižjega deleža odličnih voda.

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu rezultatov meritev kakovosti voda.

Švica

Ni omenjeno

Večer

Albanija

Nevtralno: Omenjena le v okviru statističnih podatkov o kakovosti voda.

Avstrija

Nevtralno: Omenjena le v okviru statističnih podatkov o kakovosti voda.

Belgija

Nevtralno: Omenjena le v okviru statističnih podatkov o kakovosti voda.

Ciper

Nevtralno: Omenjen le kot država z visoko kakovostjo kopalnih voda.

Evropska agencija za okolje (EEA)

Nevtralno: Vir podatkov in poročila, citirana brez meta-vrednotenja.

Evropska unija

Pozitivno: Pripisane zasluge za izboljšanje kakovosti voda prek zakonodaje.

Finska

Nevtralno: Omenjena le v okviru statističnih podatkov o kakovosti voda.

Grčija

Nevtralno: Omenjena le v okviru statističnih podatkov o kakovosti voda.

Jessika Roswall

Nevtralno: Citirana kot govorka brez uredniškega vrednotenja.

Leena Ylä-Mononen

Nevtralno: Citirana kot govorka brez uredniškega vrednotenja.

Litva

Nevtralno: Omenjena le v okviru statističnih podatkov o kakovosti voda.

Nemčija

Nevtralno: Omenjena le v okviru statističnih podatkov o kakovosti voda.

Poljska

Nevtralno: Omenjena le v okviru statističnih podatkov o kakovosti voda.

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu statističnih podatkov o kakovosti voda.

Švica

Nevtralno: Omenjena le kot država, vključena v analizo EEA.

Viri

articles

• article order

  2

  body

  Koebenhavn, 16. junija (STA) - Velika večina evropskih kopalnih voda izpolnjuje najstrožje standarde EU na področju kakovosti, kaže danes objavljena najnovejša ocena Evropske agencije za okolje (EEA) o kakovosti kopalnih voda v Evropi za leto 2025. V Sloveniji so v razred odlične kakovosti ...

  language

  slv

  published at

  2026-06-16T11:10:43

  source

  STA

  title

  Slovenija lani z odlično kakovostjo vseh kopalnih voda na morju

  url

  https://www.sta.si/3567861/

• article order

  4

  body

  Velika večina evropskih kopalnih voda izpolnjuje najstrožje standarde EU na področju kakovosti, kaže objavljena najnovejša ocena Evropske agencije za okolje (EEA) o kakovosti kopalnih voda v Evropi za leto 2025. V Sloveniji so v razred odlične kakovosti uvrščene vse kopalne vode na morju. V oceno kakovosti kopalnih voda je EEA vključila več kot 22.200 kopalnih voda v 27 članicah EU ter v Albaniji in Švici. Kot izhaja iz ugotovitev poročila, je lani najstrožje standarde glede kakovosti kopalnih voda izpolnjevalo 85 odstotkov spremljanih lokacij, 96 odstotkov spremljanih lokacij kopalnih voda v EU pa je izpolnjevalo minimalne standarde kakovosti. Le 1,5 odstotka kopalnih voda v EU je bilo slabe kakovosti. "Podatki kažejo, da je splošna kakovost kopalnih voda po vsej Evropi v primerjavi s prejšnjim letom ostala stabilna," so poudarili pri EEA. Največji delež kopalnih voda odlične kakovosti je v Avstriji, Bolgariji, na Cipru in v Grčiji - skupaj 95 odstotkov ali več. Po ugotovitvah EEA je bila kakovost obalnih kopalnih voda na splošno boljša od kakovosti celinskih voda na območju rek in jezer. Medtem ko je bilo v EU v razred odlične kakovosti razvrščenih 88 odstotkov obalnih kopalnih voda, pa je bilo tovrstne kakovosti 78 odstotkov celinskih kopalnih voda. Pri kopalnih vodah na območju rek jih je ob tem le 47 odstotkov od okoli 1200 lani doseglo odlično kakovost vode. Slovenija je lani pri obalnih kopalnih vodah dosegla odlično kakovost, zaradi česar se je poleg Cipra in Litve uvrstila na vrh lestvice po kakovosti obalnih kopalnih voda. Na drugi strani pa je bilo na Poljskem, v Belgiji, na Finskem, v Estoniji in Albaniji manj kot 70 odstotkov obalnih kopalnih voda razvrščenih v razred odlične kakovosti. Medtem ko je bilo v Avstriji, na Finskem, Danskem, v Luksemburgu in Nemčiji 90 odstotkov ali več celinskih kopalnih voda razvrščenih v razred odlične kakovosti, pa jih je bilo v Sloveniji takšnih 57,1 odstotka. Dobre kakovosti je bilo 32,1 odstotka celinskih kopalnih voda. Po navedbah EEA se je kakovost evropskih kopalnih voda v zadnjih letih stalno izboljševala, kar pripisujejo izvajanju direktive EU o kopalnih vodah in tudi druge evropske zakonodaje. "To vključuje izboljšane prakse spremljanja in upravljanja, naložbe v komunalne čistilne naprave, boljše zbiranje odpadne vode in spremljanje cvetenja cianobakterijskih alg, ki so lahko škodljive za zdravje ljudi in naravo," so povzeli. Da lahko letošnje poletje žanjemo sadove doslednega izvajanja pravil EU na področju kopalnih voda, zaradi katerih je velika večina teh dovolj čistih za kopanje, je ob objavi poročila dejala izvršna direktorica EEA Leena Ylä-Mononen. "Rezultati kopalnih voda v Evropi znova dokazujejo pomembnost okoljske zakonodaje EU ter desetletja naložb v čiščenje odpadnih voda in upravljanje z vodami. Zahvaljujoč tem prizadevanjem lahko Evropejci uživajo v kopalnih vodah z najvišjimi standardi kakovosti na svetu," pa je izpostavila evropska komisarka za okolje Jessika Roswall. Dodala je, da zaščita voda zahteva nadaljnje ukrepanje pri izzivih, kot so onesnaževanje, izguba biotske raznovrstnosti in vplivi podnebnih sprememb.

  language

  slv

  published at

  2026-06-16T11:37:12

  source

  24ur

  title

  Slovenske kopalne vode na morju med najboljšimi v Evropski uniji

  url

  https://www.24ur.com/novice/slovenija/slovenske-kopalne-vode-na-morju-med-najboljsimi-v-evropski-uniji.html

• article order

  5

  body

  V Sloveniji so v razred odlične kakovosti uvrščene vse kopalne vode na morju. Slovenija ima uradno določenih 49 kopalnih voda. Velika večina evropskih kopalnih voda izpolnjuje najstrožje standarde EU na področju kakovosti, kaže danes objavljena najnovejša ocena Evropske agencije za okolje (EEA) o kakovosti kopalnih voda v Evropi za leto 2025. V Sloveniji so v razred odlične kakovosti uvrščene vse kopalne vode na morju. S 1. junijem se v Sloveniji začenja tudi kopalna sezona na morju, ki traja do 15. septembra. Na jezerih in rekah pa od 15. junija do 31. avgusta. Slovenija ima uradno določenih 49 kopalnih voda (28 na celinskih vodah in 21 na morju). Ljudje se kopajo na morju, rekah, jezerih in bajerjih, največ uradnih celinskih kopališč pa je na Kolpi, Soči, Nadiži, Idrijci, Krki, Blejskem in Bohinjskem jezeru ter Šobčevem bajerju. Na neuradnih lokacijah, kot so gramoznice in ribniki, se kopajo na lastno odgovornost, saj kakovost vode tam ni redno preverjena. V oceno kakovosti kopalnih voda je EEA vključila več kot 22.200 kopalnih voda v 27 članicah EU ter v Albaniji in Švici. Kot izhaja iz ugotovitev poročila, je lani najstrožje standarde glede kakovosti kopalnih voda izpolnjevalo 85 odstotkov spremljanih lokacij, 96 odstotkov spremljanih lokacij kopalnih voda v EU pa je izpolnjevalo minimalne standarde kakovosti. Le 1,5 odstotka kopalnih voda v EU je bilo slabe kakovosti. "Podatki kažejo, da je splošna kakovost kopalnih voda po vsej Evropi v primerjavi s prejšnjim letom ostala stabilna," so poudarili pri EEA. Največji delež kopalnih voda odlične kakovosti je v Avstriji, Bolgariji, na Cipru in v Grčiji - skupaj 95 odstotkov ali več. Po ugotovitvah EEA je bila kakovost obalnih kopalnih voda na splošno boljša od kakovosti celinskih voda na območju rek in jezer. Medtem ko je bilo v EU v razred odlične kakovosti razvrščenih 88 odstotkov obalnih kopalnih voda, pa je bilo tovrstne kakovosti 78 odstotkov celinskih kopalnih voda. Pri kopalnih vodah na območju rek jih je ob tem le 47 odstotkov od okoli 1200 lani doseglo odlično kakovost vode. Slovenija je lani pri obalnih kopalnih vodah dosegla odlično kakovost, zaradi česar se je poleg Cipra in Litve uvrstila na vrh lestvice po kakovosti obalnih kopalnih voda. Na drugi strani pa je bilo na Poljskem, v Belgiji, na Finskem, v Estoniji in Albaniji manj kot 70 odstotkov obalnih kopalnih voda razvrščenih v razred odlične kakovosti. Medtem ko je bilo v Avstriji, na Finskem, Danskem, v Luksemburgu in Nemčiji 90 odstotkov ali več celinskih kopalnih voda razvrščenih v razred odlične kakovosti, pa jih je bilo v Sloveniji takšnih 57,1 odstotka. Dobre kakovosti je bila 32,1 odstotka celinskih kopalnih voda. V zadnjih letih se kakovost izboljšuje Po navedbah EEA se je kakovost evropskih kopalnih voda v zadnjih letih stalno izboljševala, kar pripisujejo izvajanju direktive EU o kopalnih vodah in tudi druge evropske zakonodaje. "To vključuje izboljšane prakse spremljanja in upravljanja, naložbe v komunalne čistilne naprave, boljše zbiranje odpadne vode in spremljanje cvetenja cianobakterijskih alg, ki so lahko škodljive za zdravje ljudi in naravo," so povzeli. Da lahko letošnje poletje žanjemo sadove doslednega izvajanja pravil EU na področju kopalnih vodah, zaradi katerih je velika večina njih dovolj čistih za kopanje, je ob objavi poročila dejala izvršna direktorica EEA Leena Ylä-Mononen. "Rezultati kopalnih voda v Evropi znova dokazujejo pomembnost okoljske zakonodaje EU ter desetletja naložb v čiščenje odpadnih voda in upravljanje z vodami. Zahvaljujoč tem prizadevanjem lahko Evropejci uživajo v kopalnih vodah z najvišjimi standardi kakovosti na svetu," pa je izpostavila evropska komisarka za okolje Jessika Roswall. Dodala je, da zaščita voda zahteva nadaljnje ukrepanje pri izzivih, kot so onesnaževanje, izguba biotske raznovrstnosti in vplivi podnebnih sprememb. 32 kopalnih območij Za varno kopanje je poskrbljeno na naravnih kopališčih, ki imajo upravljavca, območje kopališča je vidno označeno, vodne površine so ograjene, dostopi v vodo in sanitarije so urejene. Na kopališču so postavljeni znaki za red in varnost ter informacijska tabla, za varnost kopalcev skrbi ustrezno število reševalcev iz vode, na voljo je prostor za prvo pomoč. Teh kopališč je pri nas 17, in sicer je 13 na morju, 3 na Blejskem jezeru in 1 na Šobčevem bajerju. V naravnem okolju pa se lahko kopamo v tako imenovanih kopalnih območjih - to so pretežno naravni odseki na rekah, jezerih in morju, namenjenih kopanju, kjer je bilo v kopalni sezoni v preteklosti evidentiranih vsaj 300 kopalcev/dan, trikrat na kopalno sezono. Kopalnih območij je določenih 32. 24 območij je na rekah Idrijca, Soča in Nadiža na Goriškem, na Bohinjskem in Blejskem jezeru na Gorenjskem, na Dolenjskem in v Beli krajini pa so na rekah Kolpa in Krka. Osem kopalnih območij je določenih tudi na morju. Do njih je navadno omogočen dostop po javni poti, za kopanje pa je zagotovljena ustrezna širina (vsaj deset metrov) in dolžina brega (vsaj sto metrov). Dostopi v vodo so pretežno naravni se pa tu kopamo na lastno odgovornost, saj za varnost posebej ni poskrbljeno. Ker akvatorij kopališča ni ustrezno omejen, se od obale ne smemo oddaljiti preveč; v morju le do 150 metrov, v jezerih do sto metrov in v rekah do 30 metrov.)

  language

  slv

  published at

  2026-06-16T11:44:30

  source

  Delo

  title

  Slovenska obala v evropskem vrhu po kakovosti kopalne vode

  url

  https://www.delo.si/novice/slovenija/slovenska-obala-v-evropskem-vrhu-po-kakovosti-kopalne-vode

• article order

  6

  body

  Slovenske kopalne vode so tudi letos večinoma zelo kakovostne, posebej na morju, ki sodi v evropski vrh. Vendar uradne ocene ne povedo vsega: reke so bolj odvisne od vremena, neuradna kopališča pa ostajajo zunaj rednega nadzora. Z vročimi dnevi se je začela tudi kopalna sezona: na morju traja od 1. junija do 15. septembra, na jezerih in rekah pa od 15. junija do 31. avgusta. Uradna slika slovenskih kopalnih voda je dobra, posebej na morju, kjer so vse kopalne vode uvrščene v razred odlične kakovosti. A za takšno oceno se skriva pomembna razlika: morje je razmeroma stabilno, jezera večinoma odlična, reke pa so precej bolj odvisne od vremena, pretokov in dogajanja v zaledju. Najnovejša ocena Evropske agencije za okolje kaže, da velika večina evropskih kopalnih voda izpolnjuje najstrožje standarde EU. V oceno je bilo vključenih več kot 22.000 kopalnih voda v državah članicah EU ter v Albaniji in Švici. Od teh jih je bilo 85 odstotkov uvrščenih v razred odlične kakovosti, 96 odstotkov pa jih je izpolnjevalo vsaj minimalne standarde. Slabe kakovosti je bilo 1,5 odstotka kopalnih voda. Slovenija se pri obalnih vodah uvršča v sam evropski vrh. Vse slovenske kopalne vode na morju so bile ocenjene kot odlične, s čimer se Slovenija skupaj s Ciprom in Litvo uvršča med države z najvišjo kakovostjo obalnih kopalnih voda. Pri celinskih vodah je slika manj enoznačna: odličnih je bilo 57,1 odstotka slovenskih celinskih kopalnih voda, dobre kakovosti pa 32,1 odstotka. Kaj se v vodi sploh meri V Sloveniji je uradno določenih 49 kopalnih voda, od tega 21 na morju in 28 na celinskih vodah. Največ uradnih kopalnih območij na rekah je na Kolpi, Soči, Nadiži, Idrijci in Krki, na Gorenjskem pa so v nadzor voda vključena kopalna mesta na Blejskem in Bohinjskem jezeru ter Šobčevem bajerju. Kakovost uradnih kopalnih voda spremlja Agencija RS za okolje, vzorčenje in analize pa izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. V Sloveniji se analize med kopalno sezono izvajajo vsakih 14 dni, torej pogosteje, kot to zahteva evropska zakonodaja. Pri vzorčenju ne gre le za laboratorijski pregled vode, saj na terenu preverjajo tudi temperaturo, prosojnost, vrednost pH, električno prevodnost ter morebitno prisotnost vidnih nečistoč, olj, pene, cvetenja ali čezmerne razrasti alg. V laboratoriju sta ključna predvsem dva kazalnika fekalnega onesnaženja: bakterija Escherichia coli in intestinalni enterokoki. Pri tem je treba poudariti, kaj takšne ocene sploh pomenijo. Ko je kopalna voda ocenjena kot odlična, to pomeni predvsem, da v njej niso zaznali problematičnih količin bakterij, ki kažejo na fekalno onesnaženje in bi lahko ogrožale zdravje kopalcev. Ne pomeni pa nujno tega, da je reka, jezero ali morje v celoti okoljsko neobremenjeno. V teh ocenah namreč niso zajete vse oblike onesnaženja, denimo pesticidi, farmacevtske snovi, mikroplastika ali splošno ekološko stanje vodnega telesa. Po dežju raje počakati Kakovost slovenskih kopalnih voda je že več let stabilna. Morje zaradi slanosti, sonca in večje samočistilne sposobnosti praviloma dosega najboljše ocene. Tudi Blejsko in Bohinjsko jezero ter Šobčev bajer so že dalj časa uvrščeni med odlične kopalne vode, čeprav lahko ob visokih temperaturah in slabši pretočnosti pride do cvetenja alg. Najbolj spremenljive ostajajo reke. Njihova kakovost je odvisna od padavin, pretokov, spiranja kmetijskih površin, komunalnih izpustov in števila kopalcev. Po močnem dežju se lahko zaradi spiranja zaledja ter vdora padavinskih in odpadnih komunalnih vod poveča mikrobiološka in kemijska onesnaženost. Zato NIJZ kopanje po močnejših nalivih odsvetuje. Največja neznanka pa so tako imenovana divja kopališča: gramoznice, ribniki, bajerji in druga neuradna mesta, kjer se ljudje poleti radi hladijo, a niso vključena v državni nadzor. Tam kakovost vode praviloma ni znana, zato NIJZ opozarja, da se kopalci tam kopajo na lastno odgovornost. Uradna ocena je torej spodbudna: slabih kopalnih voda v Sloveniji ni, morje pa sodi med najboljše v Evropi. A to še ne pomeni, da je vsaka poletna osvežitev enako varna. Najbolj preprost nasvet zato ostaja tudi najbolj smiseln: kopajmo se tam, kjer kakovost vode redno merijo, po močnem dežju raje počakajmo, kopalne vode pa ne pijmo. Tudi odlična kopalna voda namreč ni pitna voda.

  language

  slv

  published at

  2026-06-17T22:05:13

  source

  Dnevnik

  title

  Morje odlično, reke bolj nepredvidljive

  url

  https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/morje-odlicno-reke-bolj-nepredvidljive-2810066/

• article order

  0

  body

  Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu. V Sloveniji so v razred odlične kakovosti uvrščene vse kopalne vode na morju. V oceno kakovosti kopalnih voda je EEA vključila več kot 22.200 kopalnih voda v 27 članicah EU ter v Albaniji in Švici. Kot izhaja iz ugotovitev poročila, je lani najstrožje standarde glede kakovosti kopalnih voda izpolnjevalo 85 odstotkov spremljanih lokacij, 96 odstotkov spremljanih lokacij kopalnih voda v EU pa je izpolnjevalo minimalne standarde kakovosti. Le 1,5 odstotka kopalnih voda v EU je bilo slabe kakovosti. "Podatki kažejo, da je splošna kakovost kopalnih voda po vsej Evropi v primerjavi s prejšnjim letom ostala stabilna," so poudarili pri EEA. Največji delež kopalnih voda odlične kakovosti je v Avstriji, Bolgariji, na Cipru in v Grčiji - skupaj 95 odstotkov ali več. Po ugotovitvah EEA je bila kakovost obalnih kopalnih voda na splošno boljša od kakovosti celinskih voda na območju rek in jezer. Medtem ko je bilo v EU v razred odlične kakovosti razvrščenih 88 odstotkov obalnih kopalnih voda, pa je bilo tovrstne kakovosti 78 odstotkov celinskih kopalnih voda. Pri kopalnih vodah na območju rek jih je ob tem le 47 odstotkov od okoli 1200 lani doseglo odlično kakovost vode. Slovenija je lani pri obalnih kopalnih vodah dosegla odlično kakovost, zaradi česar se je poleg Cipra in Litve uvrstila na vrh lestvice po kakovosti obalnih kopalnih voda. Na drugi strani pa je bilo na Poljskem, v Belgiji, na Finskem, v Estoniji in Albaniji manj kot 70 odstotkov obalnih kopalnih voda razvrščenih v razred odlične kakovosti. Medtem ko je bilo v Avstriji, na Finskem, Danskem, v Luksemburgu in Nemčiji 90 odstotkov ali več celinskih kopalnih voda razvrščenih v razred odlične kakovosti, pa jih je bilo v Sloveniji takšnih 57,1 odstotka. Dobre kakovosti je bila 32,1 odstotka celinskih kopalnih voda. Po navedbah EEA se je kakovost evropskih kopalnih voda v zadnjih letih stalno izboljševala, kar pripisujejo izvajanju direktive EU o kopalnih vodah in tudi druge evropske zakonodaje. "To vključuje izboljšane prakse spremljanja in upravljanja, naložbe v komunalne čistilne naprave, boljše zbiranje odpadne vode in spremljanje cvetenja cianobakterijskih alg, ki so lahko škodljive za zdravje ljudi in naravo," so povzeli. Da lahko letošnje poletje žanjemo sadove doslednega izvajanja pravil EU na področju kopalnih vodah, zaradi katerih je velika večina njih dovolj čistih za kopanje, je ob objavi poročila dejala izvršna direktorica EEA Leena Ylä-Mononen. "Rezultati kopalnih voda v Evropi znova dokazujejo pomembnost okoljske zakonodaje EU ter desetletja naložb v čiščenje odpadnih voda in upravljanje z vodami. Zahvaljujoč tem prizadevanjem lahko Evropejci uživajo v kopalnih vodah z najvišjimi standardi kakovosti na svetu," pa je izpostavila evropska komisarka za okolje Jessika Roswall. Dodala je, da zaščita voda zahteva nadaljnje ukrepanje pri izzivih, kot so onesnaževanje, izguba biotske raznovrstnosti in vplivi podnebnih sprememb.

  language

  slv

  published at

  2026-06-16T11:19:49

  source

  Večer

  title

  Slovensko morje med najčistejšimi v Evropi

  url

  https://vecer.com/slovenija/slovensko-morje-med-najcistejsimi-v-evropi-10418319

• article order

  6

  body

  Voda je dragocen naravni vir, vendar njena kakovost ni samoumevna. Spremljanje kakovosti površinskih, podzemnih in kopalnih voda kaže, kje so slovenske vode dobro ohranjene, kje so najbolj obremenjene in da je skrb za zdravje voda nenehno aktualna. Spremljanje ekološkega stanja voda je podlaga za Načrt upravljanja voda Ljudje s svojim načinom življenja in poseganjem v okolje pomembno vplivamo na kakovost voda. Stopnjo teh sprememb spremljamo z oceno ekološkega stanja voda. Ta nam pove, kako zdravi so vodni ekosistemi - kakšno je stanje rastlin, živali in vodnega okolja. Ekološko stanje je zato eden najpomembnejših pokazateljev zdravja naših voda. Ekološko stanje vrednotimo na podlagi različnih skupin organizmov in vsebnosti hranil, organskih snovi in drugih fizikalno-kemijskih parametrov vode. Končno stanje določa najslabše ocenjeni element, saj lahko že ena izrazita obremenitev pomembno vpliva na delovanje celotnega ekosistema. Prisotni vodni organizmi nam najbolje pokažejo dolgoročne vplive človekovih dejavnosti na vode. Vodni organizmi se odzivajo na obremenjevanje voda s hranili in organskimi snovi ter na hidromorfološke spremembe in splošno degradiranost voda in zaledja. Večina slovenskih voda (68 % vodnih teles) ne dosega dobrega ekološkega stanja, stanje pa se je v zadnjem ocenjevalnem obdobju še poslabšalo. To pomeni, da vodni ekosistemi na številnih območjih ne delujejo tako, kot bi glede na svoje naravne značilnosti lahko oziroma bi morali. Pomemben razlog za slabše stanje so hidromorfološke spremembe - posegi, s katerimi spreminjamo obliko struge, bregove, pretok ali povezanost vodotokov z okolico. Takšni posegi bistveno spremenijo življenjske razmere za vodne organizme. V stoječih vodah je pogosto preveč hranil, ki povzročajo spremembe v združbah, ki lahko vodijo tudi do cvetenja strupenih cianobakterij in poginov rib. Obalno morje je v dobrem ekološkem stanju. Ker je v pripravi nov načrt upravljanja voda, vidimo v tem priložnost, da se z ukrepi učinkoviteje naslovi ključne obremenitve, saj izboljšanje stanja voda ni zgolj okoljski cilj, ampak prinaša koristi tako naravi kot ljudem in je pomemben del prilagajanja na podnebne spremembe. Namreč le zdravi vodni ekosistemi lahko prispevajo k višji kakovosti življenja, večji varnosti vodnih virov, ohranjanju narave in biodiverzitete, ter večji odpornosti družbe na posledice podnebnih sprememb. Kemijsko stanje površinskih voda: večina voda dobra, izziv ostajajo obstojna onesnaževala Kemijsko onesnaževanje površinskih voda ogroža vodno okolje z vplivi, kot so akutna in kronična strupenost za vodne organizme, kopičenje nevarnih snovi v ekosistemih ter izguba habitatov in biotske raznovrstnosti, ogroža pa tudi zdravje ljudi. Evropska zakonodaja zato določa 45 prednostnih snovi z enotnimi okoljskimi standardi kakovosti, na podlagi katerih se ocenjuje, ali površinske vode dosegajo dobro ali slabo kemijsko stanje. V letu 2024 je bilo kemijsko stanje površinskih voda v Sloveniji za matriks voda ocenjeno za 82 vodnih teles. Dobro kemijsko stanje v vodi je bilo ugotovljeno za 71 vodnih teles (86,6 %), slabo pa za 11 vodnih teles površinskih voda (13,4 %). Prednostne snovi, ki so bile razlog za slabo kemijsko stanje v vodi so: kadmij, svinec, živo srebro, nikelj, benzo(a)piren in perfluoroktansulfonska kislina (PFOS). Za matriks biota je bilo kemijsko stanje ocenjeno za 22 vodnih teles, slabo kemijsko stanje je bilo ugotovljeno na vseh vodnih telesih. Prednostni snovi, ki sta bili razlog za slabo kemijsko stanje v bioti sta živo srebro in bromirani difeniletri. To sta snovi, ki spadata med vsesplošno prisotni onesnaževali, ki se prenašata na velike razdalje in se akumulirata v organizmih. Podobno stanje se kaže v vseh evropskih državah. Nova Direktiva 2026/805 pomembno krepi varstvo voda v Evropski uniji z razširitvijo seznama prednostnih snovi, strožjim nadzorom nad novimi onesnaževali, kot so zdravila, PFAS-i in pesticidi, ter uvajanjem spremljanja mikroplastike in antimikrobne odpornosti. Države članice bodo morale do konca leta 2027 prilagoditi nacionalno zakonodajo, kar bo omogočilo celovitejše spremljanje kemijskega stanja voda in boljše obvladovanje tveganj za vodne ekosisteme ter zdravje ljudi. Monitoring kopalnih voda Kopanje in plavanje ljudem predstavlja razvedrilo, sprostitev, počitek in igro ter s tem krepi in ohranja zdravje. Lokacijo kopanja moramo zbirati preudarno; zavedati se moramo nevarnosti, ki jih vode predstavljajo. Eden od pogojev zdravega kopanja je tudi ustrezna kakovost vode. Kakovost kopalnih voda (KV) se v Sloveniji spremlja v letih od 2004 do 2009 na 36 KV, od 2010 do 2024 na 48 KV, od 2025 dalje pa na 49 KV, saj je bil v junija v Uredbi o upravljanju kakovosti kopalnih voda objavljen nov seznam kopalnih voda. To so odseki na rekah, jezerih in morju, ki izpolnjujejo kriterije za uradno določitev kopalne vode. Kakovost kopalne vode se ocenjuje po enotnih evropskih kriterijih, ki so podani v evropski kopalni direktivi. Glede na predpisane zahteve in metodologije ocenjevanja je mikrobiološka kakovost KV tudi v letu 2025 ustrezna na vseh lokacijah, ki so kopanju namenjene. Vse KV na morju so odlične kakovosti (21 KV), iste kakovosti so tudi KV na Blejskem, Bohinjskem jezeru, Šobčevem bajerju in na nekaterih mestih na Soči, Kolpi in Krki (16 kopalnih voda). Le redke KV so dobre (9), zadostnih ali slabih ne beležimo, tri na novo določene KV, ki so bile v monitoring vključene prvič, pa so neocenjene. Po KV voda se Slovenija med državami Evrope uvršča med boljše že vrsto let, saj slabih KV ne beležimo ali pa je bil ta delež v preteklosti zelo majhen. Dodatne izvedene molekularne biološke analize na prisotnost virusnih in bakterijskih patogenov ter analize označevalcev odpornosti proti antibiotikom so pokazale, da so naše kopalne vode s patogeni le zmerno obremenjene; pojav črevesnih virusov je znatno nižji kot to navajajo evropske raziskave. Geni za odpornosti proti antibiotikom se po podatkih iz literature pogosto pojavljajo v večini rekreacijskih vod, kar velja tudi za naše kopalne vode na rekah. Rezultati monitoringa KV in dodatnih molekularno-bioloških analiz obenem kažejo, da so lahko tudi v vodah, ki dosegajo standarde kakovosti kopalne vode, prisotni zdravju škodljivi mikroorganizmi, bakterije, virusi in/ali ciste parazitov. Poudarjamo, da kopalna voda ni pitna in da se je med kopanjem treba izogibati požiranju vode. Po kopanju priporočamo tuširanje. Tveganje za okužbe je večje pri otrocih, nosečnicah, starejših osebah, ob podhladitvi in utrujenosti ter pri bolnikih s kroničnimi boleznimi, kot so sladkorna bolezen, bolezni srca in ožilja ter imunske pomanjkljivosti. Za ohranitev zdravja med kopanjem priporočamo upoštevanje vseh splošnih priporočil za varno kopanje v površinskih vodah, ki so dostopna na spletni strani NIJZ. Podzemna voda, naš glavni vir pitne vode, v boljšem stanju Podzemna voda je glavni vir pitne vode za več kot 90% prebivalcev Slovenije. V Sloveniji imamo določenih 21 vodnih teles podzemne vode. Monitoring mrežo v obdobju 2020-2025 je predstavljalo 214 vzorčnih mest. V šestletnem obdobju smo analizirali 2150 vzorcev podzemne vode. Odvisno od problematike posamezne lokacije, smo skupno spremljali 332 parametrov. V zadnjih treh letih opažamo izboljšanje stanja podzemne vode na vodnih telesih Savinjske, Dravske in Murske kotlina. V letu 2025 so vsa vodna telesa glede na splošno oceno kemijskega stanja podzemne vode v dobrem kemijskem stanju, kar se je zgodilo prvič od začetka spremljanja v skladu z evropskimi direktivami. Podzemna voda je na posameznih vzorčnih mestih še vedno prekomerno obremenjena z nitrati, pesticidi in lahkohlapni halogeniranimi ogljikovodiki. Prenovljena Vodna direktiva, Direktiva o podzemni vodi ter Direktive o okoljskih standardih kakovosti prinaša obveznosti za nove parametre. Ranljivost alpskih vodnih virov - zaradi človekovega delovanja in podnebnih sprememb V alpskem svetu imamo pretežno kraške in razpoklinske vodonosnike, ki so zelo ranljivi za različne človekove vplive. Pri vrednotenju ogroženosti alpskih vodnih virov je potrebno upoštevati tudi klimatske spremembe, ki vplivajo na njihovo vodnatost in kakovost. Zaradi tega so potrebni ukrepi za prilagajanje na te spremembe, kot so spremljanje količine in kakovosti vode, strožje varovanje prispevnih območij, zmanjšanje vpliva človekove dejavnosti.

  language

  slv

  published at

  2026-06-17T11:49:26

  source

  Portal GOV.SI

  title

  Predstavitev kakovostnega stanja voda v Sloveniji

  url

  https://www.gov.si/novice/2026-06-17-predstavitev-kakovostnega-stanja-voda-v-sloveniji/

• article order

  1

  body

  KOEBENHAVN > V oceno kakovosti kopalnih voda je EEA vključila več kot 22.200 kopalnih voda v 27 članicah EU ter v Albaniji in Švici. Kot izhaja iz ugotovitev poročila, je lani najstrožje standarde glede kakovosti kopalnih voda izpolnjevalo 85 odstotkov spremljanih lokacij, 96 odstotkov spremljanih lokacij kopalnih voda v EU pa je izpolnjevalo minimalne standarde kakovosti. Le 1,5 odstotka kopalnih voda v EU je bilo slabe kakovosti. "Podatki kažejo, da je splošna kakovost kopalnih voda po vsej Evropi v primerjavi s prejšnjim letom ostala stabilna," so poudarili pri EEA. Največji delež kopalnih voda odlične kakovosti je v Avstriji, Bolgariji, na Cipru in v Grčiji - skupaj 95 odstotkov ali več. Po ugotovitvah EEA je bila kakovost obalnih kopalnih voda na splošno boljša od kakovosti celinskih voda na območju rek in jezer. Medtem ko je bilo v EU v razred odlične kakovosti razvrščenih 88 odstotkov obalnih kopalnih voda, pa je bilo tovrstne kakovosti 78 odstotkov celinskih kopalnih voda. Pri kopalnih vodah na območju rek jih je ob tem le 47 odstotkov od okoli 1200 lani doseglo odlično kakovost vode. Slovenija je lani pri obalnih kopalnih vodah dosegla odlično kakovost, zaradi česar se je poleg Cipra in Litve uvrstila na vrh lestvice po kakovosti obalnih kopalnih voda. Na drugi strani pa je bilo na Poljskem, v Belgiji, na Finskem, v Estoniji in Albaniji manj kot 70 odstotkov obalnih kopalnih voda razvrščenih v razred odlične kakovosti. Medtem ko je bilo v Avstriji, na Finskem, Danskem, v Luksemburgu in Nemčiji 90 odstotkov ali več celinskih kopalnih voda razvrščenih v razred odlične kakovosti, pa jih je bilo v Sloveniji takšnih 57,1 odstotka. Dobre kakovosti je bila 32,1 odstotka celinskih kopalnih voda. Po navedbah EEA se je kakovost evropskih kopalnih voda v zadnjih letih stalno izboljševala, kar pripisujejo izvajanju direktive EU o kopalnih vodah in tudi druge evropske zakonodaje. "To vključuje izboljšane prakse spremljanja in upravljanja, naložbe v komunalne čistilne naprave, boljše zbiranje odpadne vode in spremljanje cvetenja cianobakterijskih alg, ki so lahko škodljive za zdravje ljudi in naravo," so povzeli. Da lahko letošnje poletje žanjemo sadove doslednega izvajanja pravil EU na področju kopalnih vodah, zaradi katerih je velika večina njih dovolj čistih za kopanje, je ob objavi poročila dejala izvršna direktorica EEA Leena Ylä-Mononen. "Rezultati kopalnih voda v Evropi znova dokazujejo pomembnost okoljske zakonodaje EU ter desetletja naložb v čiščenje odpadnih voda in upravljanje z vodami. Zahvaljujoč tem prizadevanjem lahko Evropejci uživajo v kopalnih vodah z najvišjimi standardi kakovosti na svetu," pa je izpostavila evropska komisarka za okolje Jessika Roswall. Dodala je, da zaščita voda zahteva nadaljnje ukrepanje pri izzivih, kot so onesnaževanje, izguba biotske raznovrstnosti in vplivi podnebnih sprememb.

  language

  slv

  published at

  2026-06-16T11:36:37

  source

  Primorske Novice

  title

  Slovenija lani z odlično kakovostjo vseh kopalnih voda na morju

  url

  https://primorske.svet24.si/primorska/istra/slovenija-lani-z-odlicno-kakovostjo-vseh-kopalnih-voda-na-morju

• article order

  6

  body

  Se poleti raje namakate doma ali na tujem? Preverite, katere evropske države imajo najbolj čisto vodo in kje je zatajila Slovenija! Evropske države dosegajo visoke standarde kakovosti kopalnih voda. Po podatkih novega poročila European bathing water quality in 2025 je večina kopalnih voda varna za plavalce, poroča Euro News Health. Poročilo o stanju kopalnih voda za leto 2025 kaže, da velika večina kopalnih območij ustreza zahtevam Evropske unije. Kar 96 odstotkov vseh nadzorovanih evropskih kopališč izpolnjuje minimalne standarde kakovosti, le 1,5 odstotkov pa imajo oceno "slaba". Kakovost obmorskih kopalnih voda je na splošno boljša v primerjavi z rekami in jezeri. V EU je bilo 88 odstotkov morskih kopalnih voda uvrščenih v razred "odlično", medtem ko je bil ta delež pri celinskih kopalnih vodah 78-odstoten. Poročilo navaja, da to odraža značilnosti številnih celinskih voda v srednji Evropi, ki jih sestavljajo manjša jezera, ribniki in reke z nizkim pretokom. Ti vodni viri so namreč bolj občutljivi na kratkotrajna onesnaženja, povezana z obilnim deževjem ali sušo, še posebej poleti. Kakovost kopalnih voda se glede na prisotnost bakterij E. coli in črevesnih enterokokov uvršča v štiri razrede: odlična, dobra, zadostna ali slaba. Ti organizmi so glavni kazalniki fekalnega onesnaženja, ki pomeni tveganje za zdravje. Po podatkih Evropske agencije za okolje (EEA) lahko kopanje v onesnaženi kopalni vodi povzroči prebavne težave, kot sta slabost in driska, pa tudi okužbe ušes, oči in zgornjih dihal. Kje so najboljše kopalne vode? Država z najboljšo splošno kakovostjo vode je Ciper, kjer je bilo 100 odstotkov vseh voda ocenjenih kot odličnih. Sledijo Grčija (97,1 odstotek), Bolgarija (96,9 odstotkov) in Avstrija (96,5 odstotkov). Morske kopalne vode v Litvi in Sloveniji so bile prav tako odlične kakovosti, vendar so celinske kopalne vode (jezera in reke) v teh dveh državah poslabšale skupno oceno. Ko gre za jezera, reke in ribnike, so najboljšo kakovost vode zabeležili v Avstriji in na Finskem, kjer je bilo približno 95 odstotkov celinskih voda ocenjenih kot odličnih. Prvo peterico držav z najboljšimi vodami dopolnjujejo še Danska (94,3 %), Luksemburg (94,1 %) in Nemčija (91,5 %). In kje so najslabše? V treh državah EU - Estoniji, na Nizozemskem in v Franciji - je bilo 3 odstotke ali več kopalnih voda ocenjenih kot slabih. Albanija je imela le 16,8-odstotni delež odličnih kopalnih voda, kar je najmanj med vsemi evropskimi državami. Manj kot 70 odstotkov odličnih kopalnih voda so imele le še štiri države: Estonija (56,9 odstotkov), Poljska (58,7 odstotkov), Madžarska (64 odstotkov) in Belgija (67,9 odstotkov). Če upoštevamo samo celinske vode, je imela najslabšo kakovost Španija. Več kot 11 odstotkov njenih rek in jezer je bilo ocenjenih kot slabih, le 53,1 odstotek pa kot odličnih, kar je najnižji delež med vsemi. Najnižjo kakovost celinskih kopalnih voda so zabeležile tudi Slovenija, Portugalska in Hrvaška. Reke ostajajo izziv Poročilo izpostavlja, da rečne kopalne vode ostajajo poseben izziv. Leta 2025 je le 47 odstotkov od približno 1.200 uradnih rečnih kopališč po Evropi doseglo odlično kakovost. Kot glavna razloga za poslabšanje kakovosti vode v mnogih evropskih rekah poročilo navaja hitro urbanizacijo in onesnaževanje v času industrijske revolucije. Med druge glavne dejavnike, ki vplivajo na kakovost rečnih kopalnih voda, sodijo: * kratkotrajna onesnaženja po močnem deževju (vključno z izpusti iz mešanih kanalizacijskih sistemov in padavinskim odtokom z urbanih površin), * onesnaževanje iz kmetijstva, * iztrebki divjih živali in živine, ki ima dostop do rečnih bregov. Po podatkih EEA pa se kakovost vode v številnih mestnih rekah in vodotokih ob podpori evropske vodne politike postopoma izboljšuje, zato je kopanje v rekah danes znova mogoče v več evropskih mestih. Vir: Euro News; Which countries in Europe have the healthiest beach, lake and river water?. Dostopno na: https://www.euronews.com/health/2026/06/17/which-countries-in-europe-have-the-healthiest-beach-lake-and-river-water. Zadnji dostop: Junij

  language

  slv

  published at

  2026-06-18T02:34:11

  source

  Med.Over.Net

  title

  Kako čiste so kopalne vode po Sloveniji in Evropi

  url

  https://medover.zurnal24.si/kako-ciste-so-kopalne-vode-v-sloveniji-in-po-evropi/

source scope

analyzed source count

8

omitted articles

omitted source count

0

total source count

8