Antonio Costa predlagal 1781 milijard evrov vreden proračun EU za 2028-2034 19.11.2026
Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je predstavil nov pogajalski okvir za dolgoročni proračun EU (MFF) za obdobje 2028-2034 v višini 1781 milijard evrov. Predlog, ki je za približno 204 milijarde evrov manjši od prvotnega načrta Evropske komisije, vključuje znižanje sredstev za kohezijo in zunanje delovanje, hkrati pa uvaja nove lastne vire financiranja, kot je davek na digitalne storitve, za katerega si prizadeva tudi Evropski parlament. Predlog je naletel na mešane odzive držav članic. Skupina t. i. varčnih držav, ki jo vodi Nemčija, meni, da je proračun še vedno prevelik, medtem ko Francija opozarja, da predvidena sredstva ne zadoščajo za ključne prioritete, kot je podpora kmetom. O predlogu bodo voditelji držav članic razpravljali na prihajajočem izrednem vrhu, cilj pa ostaja doseganje dogovora do konca leta.
Analiza trditev
| Trditev | Ključne razlike | STA | RTV Slovenija | 24ur | N1 | Dnevnik |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Francija pod vodstvom Emmanuela Macrona je predlog označila za razočaranje in neustrezno podlago za dogovor. | Le Dnevnik izrecno potrjuje razočaranje; drugi le delno ali nič. | Delno: Članek omenja nezadovoljstvo v Parizu, a ne navaja Macrona ali citatov. | Delno: V uradu predsednika menijo, da sredstva ne zadoščajo, a besedi razočaranje nista uporabljeni. | Delno: Članek navaja, da v uradu Macrona menijo, da obseg sredstev ne zadošča, ne uporabi besede razočaranje. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja izjavo iz Macronovega urada o razočaranju. |
| Predlog ohranja 5,8 milijarde evrov vreden dodatek za države, ki bi izgubile kohezijska sredstva, vključno s Slovenijo. | Večina virov dodatek potrjuje; Dnevnik ne omeni Slovenije, STA molk. | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje ohranitev dodatka v vrednosti 5,8 milijarde evrov, do katerega je upravičena Slovenija. | Da: Članek navaja, da predlog ohranja 5,8 milijarde evrov vreden dodatek, do katerega je upravičena Slovenija. | Da: Članek potrjuje ohranitev dodatka in upravičenost Slovenije. | Delno: Članek potrjuje ohranitev dodatka, a ne omenja izrecno Slovenije. |
| Nacionalni prispevki držav članic v proračun naj bi se zvišali z 0,8 na 0,82 odstotka BDP. | Večina virov navaja BND namesto BDP; Dnevnik edini neposredno podpira trditev. | Ni omenjeno | Delno: Članek navaja zvišanje z 0,80 na 0,82 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND), ne BDP. | Delno: Članek navaja zvišanje z 0,80 na 0,82 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND), ne BDP. | Delno: Članek navaja zvišanje z 0,80 na 0,82 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND). | Da: Članek navaja te številke kot Costove besede. |
| Tako imenovane varčne države so zahtevale znižanje proračunskih izdatkov. | Dva vira trditev podpirata, dva molčita, eden le delno. | Ni omenjeno | Delno: Merz, ki vodi skupino varčnih držav, meni, da je obseg proračuna prevelik. | Da: Članek navaja, da skupina varčnih držav zahteva zmanjšanje proračuna. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da so varčne države opozarjale na preobsežen predlog. |
| Slovenija nasprotuje zniževanju sredstev za kohezijsko in skupno kmetijsko politiko. | N1 jasno podpira; Dnevnik delno; STA, RTV in 24ur ne omenjajo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da Slovenija nasprotuje zniževanju sredstev. | Delno: Slovenija je omenjena kot del skupine, ki poudarja nujnost teh sredstev. |
| Predlagani proračun je za 204 milijarde evrov manjši od prvotnega predloga Evropske komisije. | Štirje viri trditev izrecno potrjujejo, STA pa je ne omenja. | Ni omenjeno | Da: Članek izrecno navaja, da je predlog za 204 milijarde manjši od komisijinega. | Da: Članek izrecno navaja, da je predlog za 204 milijarde manjši od predloga komisije. | Da: Članek izrecno navaja to razliko v primerjavi s predlogom komisije. | Da: Članek izrecno navaja, da je predlog za 204 milijarde nižji. |
| Predlog vključuje znižanje sredstev za kohezijsko politiko v primerjavi s prejšnjimi predlogi. | Štirje viri potrjujejo, STA ne omenja; Dnevnik navaja 8 mrd. | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje znižanje sredstev za kohezijo glede na predloge komisije in Irske. | Da: Članek potrjuje, da se sredstva za kohezijo glede na predlog komisije in Irske znižujejo. | Da: Članek potrjuje znižanje sredstev za kohezijo. | Da: Članek navaja znižanje kohezijskih sredstev za osem milijard evrov. |
| Costa predlaga uvedbo novega digitalnega davka za povečanje lastnih virov financiranja EU. | Štirje viri potrjujejo, STA pa ne omenja – ključna razlika. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da Costa predlaga uvedbo davka na digitalne storitve kot lastni vir. | Da: Članek navaja, da Costa predlaga nove lastne vire, vključno z uvedbo digitalnega davka. | Da: Članek omenja prenovljen predlog lastnih virov, vključno z digitalnim davkom. | Da: Članek potrjuje predlog davka na digitalne storitve. |
| Predlog proračuna daje večji poudarek na obrambo in gospodarsko konkurenčnost Unije. | Štirje viri podpirajo, STA ne omenja; razlika v pokritosti. | Ni omenjeno | Da: Costa je poudaril uravnoteženo porazdelitev sredstev med nove naloge, kot sta konkurenčnost in obramba. | Da: Članek omenja uravnoteženo porazdelitev sredstev med nove prednostne naloge, kot sta konkurenčnost in obramba. | Da: Članek omenja uravnoteženo porazdelitev sredstev za konkurenčnost in obrambo. | Da: Članek navaja vlaganja v obrambo in konkurenčnost kot prioriteti. |
| Antonio Costa je predstavil nov predlog dolgoročnega proračuna EU za obdobje 2028-2034 v višini 1781 milijard evrov. | Trije viri potrjujejo, dva pa predloga sploh ne omenjata. | Da: Članek navaja, da je Costa predlagal proračun v višini 1781 mrd evrov. | Da: Članek navaja znesek 1780,88 milijarde evrov, kar je zaokroženo 1781. | Not Mentioned | Not Mentioned | Da: Članek potrjuje navedeni predlog in znesek za to obdobje. |
| Nemški kancler Friedrich Merz meni, da je predlagani obseg proračuna še vedno prevelik. | Trije viri trditev potrjujejo, dva pa je ne omenjata. | Da: Članek navaja, da je po mnenju Merza obseg proračuna prevelik. | Da: Merz je zapisal, da celoten obseg proračuna ostaja prevelik. | Da: Članek navaja, da je po mnenju Merza obseg proračuna še vedno prevelik. | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Cilj voditeljev članic EU je doseči končni dogovor o proračunu do konca leta. | Trije viri trditev podpirajo, dva pa je ne omenjata. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da je cilj doseči dogovor do konca leta. | Da: Članek navaja, da je cilj doseči dogovor do konca leta. | Da: Članek navaja, da je cilj doseči dogovor do konca leta. | Ni omenjeno |
| Antonio Costa je predstavil nov predlog dolgoročnega proračuna EU za obdobje 2028-34 v višini 1781 milijard evrov. | 24ur: 1781 mrd €; N1: 1780,88 mrd €; drugi ne omenjajo. | Not Mentioned | Not Mentioned | Da: Članek navaja, da je Costa predstavil predlog MFF 2028-34 v višini 1781 milijard evrov. | Da: Članek navaja predlog v višini 1780,88 milijarde evrov. | Not Mentioned |
claims
- Francija pod vodstvom Emmanuela Macrona je predlog označila za razočaranje in neustrezno podlago za dogovor.
- Predlog ohranja 5,8 milijarde evrov vreden dodatek za države, ki bi izgubile kohezijska sredstva, vključno s Slovenijo.
- Nacionalni prispevki držav članic v proračun naj bi se zvišali z 0,8 na 0,82 odstotka BDP.
- Tako imenovane varčne države so zahtevale znižanje proračunskih izdatkov.
- Slovenija nasprotuje zniževanju sredstev za kohezijsko in skupno kmetijsko politiko.
- Predlagani proračun je za 204 milijarde evrov manjši od prvotnega predloga Evropske komisije.
- Predlog vključuje znižanje sredstev za kohezijsko politiko v primerjavi s prejšnjimi predlogi.
- Costa predlaga uvedbo novega digitalnega davka za povečanje lastnih virov financiranja EU.
- Predlog proračuna daje večji poudarek na obrambo in gospodarsko konkurenčnost Unije.
- Antonio Costa je predstavil nov predlog dolgoročnega proračuna EU za obdobje 2028-2034 v višini 1781 milijard evrov.
- Nemški kancler Friedrich Merz meni, da je predlagani obseg proračuna še vedno prevelik.
- Cilj voditeljev članic EU je doseči končni dogovor o proračunu do konca leta.
- Antonio Costa je predstavil nov predlog dolgoročnega proračuna EU za obdobje 2028-34 v višini 1781 milijard evrov.
key differences
- Antonio Costa je predstavil nov predlog dolgoročnega proračuna EU za obdobje 2028-2034 v višini 1781 milijard evrov.
- Trije viri potrjujejo, dva pa predloga sploh ne omenjata.
- Antonio Costa je predstavil nov predlog dolgoročnega proračuna EU za obdobje 2028-34 v višini 1781 milijard evrov.
- 24ur: 1781 mrd €; N1: 1780,88 mrd €; drugi ne omenjajo.
- Cilj voditeljev članic EU je doseči končni dogovor o proračunu do konca leta.
- Trije viri trditev podpirajo, dva pa je ne omenjata.
- Costa predlaga uvedbo novega digitalnega davka za povečanje lastnih virov financiranja EU.
- Štirje viri potrjujejo, STA pa ne omenja – ključna razlika.
- Francija pod vodstvom Emmanuela Macrona je predlog označila za razočaranje in neustrezno podlago za dogovor.
- Le Dnevnik izrecno potrjuje razočaranje; drugi le delno ali nič.
- Nacionalni prispevki držav članic v proračun naj bi se zvišali z 0,8 na 0,82 odstotka BDP.
- Večina virov navaja BND namesto BDP; Dnevnik edini neposredno podpira trditev.
- Nemški kancler Friedrich Merz meni, da je predlagani obseg proračuna še vedno prevelik.
- Trije viri trditev potrjujejo, dva pa je ne omenjata.
- Predlagani proračun je za 204 milijarde evrov manjši od prvotnega predloga Evropske komisije.
- Štirje viri trditev izrecno potrjujejo, STA pa je ne omenja.
- Predlog ohranja 5,8 milijarde evrov vreden dodatek za države, ki bi izgubile kohezijska sredstva, vključno s Slovenijo.
- Večina virov dodatek potrjuje; Dnevnik ne omeni Slovenije, STA molk.
- Predlog proračuna daje večji poudarek na obrambo in gospodarsko konkurenčnost Unije.
- Štirje viri podpirajo, STA ne omenja; razlika v pokritosti.
- Predlog vključuje znižanje sredstev za kohezijsko politiko v primerjavi s prejšnjimi predlogi.
- Štirje viri potrjujejo, STA ne omenja; Dnevnik navaja 8 mrd.
- Slovenija nasprotuje zniževanju sredstev za kohezijsko in skupno kmetijsko politiko.
- N1 jasno podpira; Dnevnik delno; STA, RTV in 24ur ne omenjajo.
- Tako imenovane varčne države so zahtevale znižanje proračunskih izdatkov.
- Dva vira trditev podpirata, dva molčita, eden le delno.
source analyses
- 24ur
- Antonio Costa je predstavil nov predlog dolgoročnega proračuna EU za obdobje 2028-34 v višini 1781 milijard evrov.
- Da: Članek navaja, da je Costa predstavil predlog MFF 2028-34 v višini 1781 milijard evrov.
- Cilj voditeljev članic EU je doseči končni dogovor o proračunu do konca leta.
- Da: Članek navaja, da je cilj doseči dogovor do konca leta.
- Costa predlaga uvedbo novega digitalnega davka za povečanje lastnih virov financiranja EU.
- Da: Članek navaja, da Costa predlaga nove lastne vire, vključno z uvedbo digitalnega davka.
- Francija pod vodstvom Emmanuela Macrona je predlog označila za razočaranje in neustrezno podlago za dogovor.
- Delno: Članek navaja, da v uradu Macrona menijo, da obseg sredstev ne zadošča, ne uporabi besede razočaranje.
- Nacionalni prispevki držav članic v proračun naj bi se zvišali z 0,8 na 0,82 odstotka BDP.
- Delno: Članek navaja zvišanje z 0,80 na 0,82 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND), ne BDP.
- Nemški kancler Friedrich Merz meni, da je predlagani obseg proračuna še vedno prevelik.
- Da: Članek navaja, da je po mnenju Merza obseg proračuna še vedno prevelik.
- Predlagani proračun je za 204 milijarde evrov manjši od prvotnega predloga Evropske komisije.
- Da: Članek izrecno navaja, da je predlog za 204 milijarde manjši od predloga komisije.
- Predlog ohranja 5,8 milijarde evrov vreden dodatek za države, ki bi izgubile kohezijska sredstva, vključno s Slovenijo.
- Da: Članek navaja, da predlog ohranja 5,8 milijarde evrov vreden dodatek, do katerega je upravičena Slovenija.
- Predlog proračuna daje večji poudarek na obrambo in gospodarsko konkurenčnost Unije.
- Da: Članek omenja uravnoteženo porazdelitev sredstev med nove prednostne naloge, kot sta konkurenčnost in obramba.
- Predlog vključuje znižanje sredstev za kohezijsko politiko v primerjavi s prejšnjimi predlogi.
- Da: Članek potrjuje, da se sredstva za kohezijo glede na predlog komisije in Irske znižujejo.
- Slovenija nasprotuje zniževanju sredstev za kohezijsko in skupno kmetijsko politiko.
- Ni omenjeno
- Tako imenovane varčne države so zahtevale znižanje proračunskih izdatkov.
- Da: Članek navaja, da skupina varčnih držav zahteva zmanjšanje proračuna.
- Dnevnik
- Antonio Costa je predstavil nov predlog dolgoročnega proračuna EU za obdobje 2028-2034 v višini 1781 milijard evrov.
- Da: Članek potrjuje navedeni predlog in znesek za to obdobje.
- Cilj voditeljev članic EU je doseči končni dogovor o proračunu do konca leta.
- Ni omenjeno
- Costa predlaga uvedbo novega digitalnega davka za povečanje lastnih virov financiranja EU.
- Da: Članek potrjuje predlog davka na digitalne storitve.
- Francija pod vodstvom Emmanuela Macrona je predlog označila za razočaranje in neustrezno podlago za dogovor.
- Da: Članek navaja izjavo iz Macronovega urada o razočaranju.
- Nacionalni prispevki držav članic v proračun naj bi se zvišali z 0,8 na 0,82 odstotka BDP.
- Da: Članek navaja te številke kot Costove besede.
- Nemški kancler Friedrich Merz meni, da je predlagani obseg proračuna še vedno prevelik.
- Ni omenjeno
- Predlagani proračun je za 204 milijarde evrov manjši od prvotnega predloga Evropske komisije.
- Da: Članek izrecno navaja, da je predlog za 204 milijarde nižji.
- Predlog ohranja 5,8 milijarde evrov vreden dodatek za države, ki bi izgubile kohezijska sredstva, vključno s Slovenijo.
- Delno: Članek potrjuje ohranitev dodatka, a ne omenja izrecno Slovenije.
- Predlog proračuna daje večji poudarek na obrambo in gospodarsko konkurenčnost Unije.
- Da: Članek navaja vlaganja v obrambo in konkurenčnost kot prioriteti.
- Predlog vključuje znižanje sredstev za kohezijsko politiko v primerjavi s prejšnjimi predlogi.
- Da: Članek navaja znižanje kohezijskih sredstev za osem milijard evrov.
- Slovenija nasprotuje zniževanju sredstev za kohezijsko in skupno kmetijsko politiko.
- Delno: Slovenija je omenjena kot del skupine, ki poudarja nujnost teh sredstev.
- Tako imenovane varčne države so zahtevale znižanje proračunskih izdatkov.
- Da: Članek navaja, da so varčne države opozarjale na preobsežen predlog.
- N1
- Antonio Costa je predstavil nov predlog dolgoročnega proračuna EU za obdobje 2028-34 v višini 1781 milijard evrov.
- Da: Članek navaja predlog v višini 1780,88 milijarde evrov.
- Cilj voditeljev članic EU je doseči končni dogovor o proračunu do konca leta.
- Da: Članek navaja, da je cilj doseči dogovor do konca leta.
- Costa predlaga uvedbo novega digitalnega davka za povečanje lastnih virov financiranja EU.
- Da: Članek omenja prenovljen predlog lastnih virov, vključno z digitalnim davkom.
- Francija pod vodstvom Emmanuela Macrona je predlog označila za razočaranje in neustrezno podlago za dogovor.
- Ni omenjeno
- Nacionalni prispevki držav članic v proračun naj bi se zvišali z 0,8 na 0,82 odstotka BDP.
- Delno: Članek navaja zvišanje z 0,80 na 0,82 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND).
- Nemški kancler Friedrich Merz meni, da je predlagani obseg proračuna še vedno prevelik.
- Ni omenjeno
- Predlagani proračun je za 204 milijarde evrov manjši od prvotnega predloga Evropske komisije.
- Da: Članek izrecno navaja to razliko v primerjavi s predlogom komisije.
- Predlog ohranja 5,8 milijarde evrov vreden dodatek za države, ki bi izgubile kohezijska sredstva, vključno s Slovenijo.
- Da: Članek potrjuje ohranitev dodatka in upravičenost Slovenije.
- Predlog proračuna daje večji poudarek na obrambo in gospodarsko konkurenčnost Unije.
- Da: Članek omenja uravnoteženo porazdelitev sredstev za konkurenčnost in obrambo.
- Predlog vključuje znižanje sredstev za kohezijsko politiko v primerjavi s prejšnjimi predlogi.
- Da: Članek potrjuje znižanje sredstev za kohezijo.
- Slovenija nasprotuje zniževanju sredstev za kohezijsko in skupno kmetijsko politiko.
- Da: Članek navaja, da Slovenija nasprotuje zniževanju sredstev.
- Tako imenovane varčne države so zahtevale znižanje proračunskih izdatkov.
- Ni omenjeno
- RTV Slovenija
- Antonio Costa je predstavil nov predlog dolgoročnega proračuna EU za obdobje 2028-2034 v višini 1781 milijard evrov.
- Da: Članek navaja znesek 1780,88 milijarde evrov, kar je zaokroženo 1781.
- Cilj voditeljev članic EU je doseči končni dogovor o proračunu do konca leta.
- Da: Članek navaja, da je cilj doseči dogovor do konca leta.
- Costa predlaga uvedbo novega digitalnega davka za povečanje lastnih virov financiranja EU.
- Da: Članek navaja, da Costa predlaga uvedbo davka na digitalne storitve kot lastni vir.
- Francija pod vodstvom Emmanuela Macrona je predlog označila za razočaranje in neustrezno podlago za dogovor.
- Delno: V uradu predsednika menijo, da sredstva ne zadoščajo, a besedi razočaranje nista uporabljeni.
- Nacionalni prispevki držav članic v proračun naj bi se zvišali z 0,8 na 0,82 odstotka BDP.
- Delno: Članek navaja zvišanje z 0,80 na 0,82 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND), ne BDP.
- Nemški kancler Friedrich Merz meni, da je predlagani obseg proračuna še vedno prevelik.
- Da: Merz je zapisal, da celoten obseg proračuna ostaja prevelik.
- Predlagani proračun je za 204 milijarde evrov manjši od prvotnega predloga Evropske komisije.
- Da: Članek izrecno navaja, da je predlog za 204 milijarde manjši od komisijinega.
- Predlog ohranja 5,8 milijarde evrov vreden dodatek za države, ki bi izgubile kohezijska sredstva, vključno s Slovenijo.
- Da: Članek potrjuje ohranitev dodatka v vrednosti 5,8 milijarde evrov, do katerega je upravičena Slovenija.
- Predlog proračuna daje večji poudarek na obrambo in gospodarsko konkurenčnost Unije.
- Da: Costa je poudaril uravnoteženo porazdelitev sredstev med nove naloge, kot sta konkurenčnost in obramba.
- Predlog vključuje znižanje sredstev za kohezijsko politiko v primerjavi s prejšnjimi predlogi.
- Da: Članek potrjuje znižanje sredstev za kohezijo glede na predloge komisije in Irske.
- Slovenija nasprotuje zniževanju sredstev za kohezijsko in skupno kmetijsko politiko.
- Ni omenjeno
- Tako imenovane varčne države so zahtevale znižanje proračunskih izdatkov.
- Delno: Merz, ki vodi skupino varčnih držav, meni, da je obseg proračuna prevelik.
- STA
- Antonio Costa je predstavil nov predlog dolgoročnega proračuna EU za obdobje 2028-2034 v višini 1781 milijard evrov.
- Da: Članek navaja, da je Costa predlagal proračun v višini 1781 mrd evrov.
- Cilj voditeljev članic EU je doseči končni dogovor o proračunu do konca leta.
- Ni omenjeno
- Costa predlaga uvedbo novega digitalnega davka za povečanje lastnih virov financiranja EU.
- Ni omenjeno
- Francija pod vodstvom Emmanuela Macrona je predlog označila za razočaranje in neustrezno podlago za dogovor.
- Delno: Članek omenja nezadovoljstvo v Parizu, a ne navaja Macrona ali citatov.
- Nacionalni prispevki držav članic v proračun naj bi se zvišali z 0,8 na 0,82 odstotka BDP.
- Ni omenjeno
- Nemški kancler Friedrich Merz meni, da je predlagani obseg proračuna še vedno prevelik.
- Da: Članek navaja, da je po mnenju Merza obseg proračuna prevelik.
- Predlagani proračun je za 204 milijarde evrov manjši od prvotnega predloga Evropske komisije.
- Ni omenjeno
- Predlog ohranja 5,8 milijarde evrov vreden dodatek za države, ki bi izgubile kohezijska sredstva, vključno s Slovenijo.
- Ni omenjeno
- Predlog proračuna daje večji poudarek na obrambo in gospodarsko konkurenčnost Unije.
- Ni omenjeno
- Predlog vključuje znižanje sredstev za kohezijsko politiko v primerjavi s prejšnjimi predlogi.
- Ni omenjeno
- Slovenija nasprotuje zniževanju sredstev za kohezijsko in skupno kmetijsko politiko.
- Ni omenjeno
- Tako imenovane varčne države so zahtevale znižanje proračunskih izdatkov.
- Ni omenjeno
Analiza sentimenta
| Entiteta | Ključne razlike | STA | RTV Slovenija | 24ur | N1 | Dnevnik |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Antonio Costa | RTV in 24ur hvalita pragmatizem; drugi le nevtralno poročajo. | Nevtralno: omenjen kot predlagatelj proračuna, brez meta-vrednotenja | Pozitivno: Merz pohvali njegov pragmatizem in angažma; predlog opisan kot dobra podlaga. | Pozitivno: Merz pohvali Costov pragmatizem in angažma pri pogajanjih. | Nevtralno: predstavljen kot predlagatelj, brez meta-vrednotenja. | Nevtralno: predstavljen kot predlagatelj okvira, brez meta-vrednotenja njega osebno |
| Evropski svet | Večina nevtralno, le Dnevnik izrazito kritičen. | Nevtralno: omenjen le kot institucija, ki jo vodi Costa | Nevtralno: Institucija omenjena kot okvir, brez meta-vrednotenja. | Nevtralno: Institucija informativno omenjena kot predlagatelj proračuna. | Nevtralno: omenjen kot institucija, brez vrednotenja. | Negativno: Mureșan kritizira Svet kot 'obseden z varčevanjem' in oddaljevanje od parlamenta |
| Evropska komisija | Ni bistvenih razlik; vsi viri so nevtralni, STA je sploh ne omenja. | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjen njen predlog proračuna, brez vrednotenja komisije. | Nevtralno: Omenjena kot referenca za primerjavo proračunskih predlogov. | Nevtralno: omenjena kot prejšnji predlagatelj proračuna. | Nevtralno: omenjen njen prvotni predlog proračuna, brez vrednotenja komisije |
| Slovenija | Večinoma nevtralno; STA sploh ne omenja, drugi poudarjajo kohezijo. | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjena v zvezi z upravičenostjo do sredstev in nesprejemljivostjo zmanjšanja carin. | Nevtralno: Omenjena kot upravičenka do dodatka za kohezijo. | Nevtralno: omenjena kot nasprotnica znižanja kohezije, brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjena kot del skupine prijateljic kohezije, brez vrednotenja |
| Francija | Večinoma nevtralno; N1 ne omenja, drugi le prenašajo stališče. | Nevtralno: Pariz izraža nezadovoljstvo, brez vrednotenja države | Nevtralno: Omenjeno nezadovoljstvo s predlogom, brez meta-vrednotenja države. | Nevtralno: Omenjena kot nezadovoljna s predlogom, brez vrednotenja. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjeno stališče Pariza kot 'veliko razočaranje', brez vrednotenja države |
| Nemčija | Ni bistvenih razlik; vsi nevtralno, N1 je ne omenja. | Nevtralno: Berlin izraža nezadovoljstvo, brez vrednotenja države | Nevtralno: Omenjena kot del skupine varčnih držav in Merzova kritika; brez vrednotenja države. | Nevtralno: Omenjena kot del skupine varčnih držav, brez vrednotenja. | Ni omenjeno | Nevtralno: uvrščena med varčne države, ki so kritizirale predloge |
| Irska | Ni bistvenih razlik; vsi viri so nevtralni, STA pa entitete ne omenja. | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjen irski predlog predsedstva Sveta, brez vrednotenja Irske. | Nevtralno: Omenjena kot predsedstvo Sveta EU s predlogom proračuna. | Nevtralno: omenjena kot predsedstvo Sveta EU s predlogom. | Nevtralno: omenjeno irsko predsedstvo in njegov predlog, brez vrednotenja |
| Friedrich Merz | Trije viri nevtralno citirajo kritiko proračuna, dva ga ne omenjata. | Nevtralno: citiran s kritiko proračuna, brez meta-vrednotenja njega | Nevtralno: Citiran s kritiko obsega proračuna; avtor ne vrednoti njega. | Nevtralno: Citiran s kritiko proračuna, brez meta-vrednotenja njega. | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Emmanuel Macron | Večina virov ga ne omenja; omenjajoči so nevtralni, brez razlik. | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjen le prek urada, ki izraža nezadovoljstvo; brez vrednotenja njega. | Nevtralno: Njegov urad izraža nezadovoljstvo, brez vrednotenja njega. | Ni omenjeno | Nevtralno: njegov urad izraža nezadovoljstvo s predlogom, brez meta-vrednotenja Macrona |
| Avstrija | Razlika: le Dnevnik omenja kritiko predlogov, drugi le članstvo. | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjena le kot članica skupine varčnih držav. | Nevtralno: Omenjena kot članica skupine neto plačnic. | Ni omenjeno | Nevtralno: uvrščena med varčne države, ki so kritizirale predloge |
| Švedska | Razlika: 24ur citira kritiko ministrice, drugi le uvrščajo med varčne. | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjena le kot članica skupine varčnih držav. | Nevtralno: Njena ministrica citirana s kritiko, brez vrednotenja države. | Ni omenjeno | Nevtralno: uvrščena med varčne države, ki so kritizirale predloge |
| Finska | Dva vira entitete ne omenjata, trije le nevtralno kot varčno/neto plačnico. | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjena le kot članica skupine varčnih držav. | Nevtralno: Omenjena kot članica skupine neto plačnic. | Ni omenjeno | Nevtralno: uvrščena med varčne države, ki so kritizirale predloge |
| Nizozemska | Dva vira entitete ne omenjata; trije jo opisujejo nevtralno, a z različnimi poudarki. | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjena le kot članica skupine varčnih držav. | Nevtralno: Omenjena kot članica skupine neto plačnic. | Ni omenjeno | Nevtralno: uvrščena med varčne države, ki so kritizirale predloge |
| Danska | Večina virov entitete ne omenja; omenjajo jo le trije, nevtralno. | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjena le kot članica skupine varčnih držav. | Nevtralno: Omenjena kot članica skupine neto plačnic. | Ni omenjeno | Nevtralno: uvrščena med varčne države, ki so kritizirale predloge |
| Evropski parlament | Večina virov nevtralna; dva entitete sploh ne omenjata. | Ni omenjeno | Nevtralno: Kritičen do rezov, a pozdravlja digitalni davek; brez meta-vrednotenja institucije. | Nevtralno: Kritizira reze, a pozdravi nove vire; brez meta-vrednotenja. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjene kritike političnih skupin in Mureșanova kritika Sveta, brez vrednotenja parlamenta |
entities
- Antonio Costa
- Evropski svet
- Evropska komisija
- Slovenija
- Francija
- Nemčija
- Irska
- Friedrich Merz
- Emmanuel Macron
- Avstrija
- Švedska
- Finska
- Nizozemska
- Danska
- Evropski parlament
key differences
- Antonio Costa
- RTV in 24ur hvalita pragmatizem; drugi le nevtralno poročajo.
- Avstrija
- Razlika: le Dnevnik omenja kritiko predlogov, drugi le članstvo.
- Danska
- Večina virov entitete ne omenja; omenjajo jo le trije, nevtralno.
- Emmanuel Macron
- Večina virov ga ne omenja; omenjajoči so nevtralni, brez razlik.
- Evropska komisija
- Ni bistvenih razlik; vsi viri so nevtralni, STA je sploh ne omenja.
- Evropski parlament
- Večina virov nevtralna; dva entitete sploh ne omenjata.
- Evropski svet
- Večina nevtralno, le Dnevnik izrazito kritičen.
- Finska
- Dva vira entitete ne omenjata, trije le nevtralno kot varčno/neto plačnico.
- Francija
- Večinoma nevtralno; N1 ne omenja, drugi le prenašajo stališče.
- Friedrich Merz
- Trije viri nevtralno citirajo kritiko proračuna, dva ga ne omenjata.
- Irska
- Ni bistvenih razlik; vsi viri so nevtralni, STA pa entitete ne omenja.
- Nemčija
- Ni bistvenih razlik; vsi nevtralno, N1 je ne omenja.
- Nizozemska
- Dva vira entitete ne omenjata; trije jo opisujejo nevtralno, a z različnimi poudarki.
- Slovenija
- Večinoma nevtralno; STA sploh ne omenja, drugi poudarjajo kohezijo.
- Švedska
- Razlika: 24ur citira kritiko ministrice, drugi le uvrščajo med varčne.
source analyses
- 24ur
- Antonio Costa
- Pozitivno: Merz pohvali Costov pragmatizem in angažma pri pogajanjih.
- Avstrija
- Nevtralno: Omenjena kot članica skupine neto plačnic.
- Danska
- Nevtralno: Omenjena kot članica skupine neto plačnic.
- Emmanuel Macron
- Nevtralno: Njegov urad izraža nezadovoljstvo, brez vrednotenja njega.
- Evropska komisija
- Nevtralno: Omenjena kot referenca za primerjavo proračunskih predlogov.
- Evropski parlament
- Nevtralno: Kritizira reze, a pozdravi nove vire; brez meta-vrednotenja.
- Evropski svet
- Nevtralno: Institucija informativno omenjena kot predlagatelj proračuna.
- Finska
- Nevtralno: Omenjena kot članica skupine neto plačnic.
- Francija
- Nevtralno: Omenjena kot nezadovoljna s predlogom, brez vrednotenja.
- Friedrich Merz
- Nevtralno: Citiran s kritiko proračuna, brez meta-vrednotenja njega.
- Irska
- Nevtralno: Omenjena kot predsedstvo Sveta EU s predlogom proračuna.
- Nemčija
- Nevtralno: Omenjena kot del skupine varčnih držav, brez vrednotenja.
- Nizozemska
- Nevtralno: Omenjena kot članica skupine neto plačnic.
- Slovenija
- Nevtralno: Omenjena kot upravičenka do dodatka za kohezijo.
- Švedska
- Nevtralno: Njena ministrica citirana s kritiko, brez vrednotenja države.
- Dnevnik
- Antonio Costa
- Nevtralno: predstavljen kot predlagatelj okvira, brez meta-vrednotenja njega osebno
- Avstrija
- Nevtralno: uvrščena med varčne države, ki so kritizirale predloge
- Danska
- Nevtralno: uvrščena med varčne države, ki so kritizirale predloge
- Emmanuel Macron
- Nevtralno: njegov urad izraža nezadovoljstvo s predlogom, brez meta-vrednotenja Macrona
- Evropska komisija
- Nevtralno: omenjen njen prvotni predlog proračuna, brez vrednotenja komisije
- Evropski parlament
- Nevtralno: omenjene kritike političnih skupin in Mureșanova kritika Sveta, brez vrednotenja parlamenta
- Evropski svet
- Negativno: Mureșan kritizira Svet kot 'obseden z varčevanjem' in oddaljevanje od parlamenta
- Finska
- Nevtralno: uvrščena med varčne države, ki so kritizirale predloge
- Francija
- Nevtralno: omenjeno stališče Pariza kot 'veliko razočaranje', brez vrednotenja države
- Friedrich Merz
- Ni omenjeno
- Irska
- Nevtralno: omenjeno irsko predsedstvo in njegov predlog, brez vrednotenja
- Nemčija
- Nevtralno: uvrščena med varčne države, ki so kritizirale predloge
- Nizozemska
- Nevtralno: uvrščena med varčne države, ki so kritizirale predloge
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena kot del skupine prijateljic kohezije, brez vrednotenja
- Švedska
- Nevtralno: uvrščena med varčne države, ki so kritizirale predloge
- N1
- Antonio Costa
- Nevtralno: predstavljen kot predlagatelj, brez meta-vrednotenja.
- Avstrija
- Ni omenjeno
- Danska
- Ni omenjeno
- Emmanuel Macron
- Ni omenjeno
- Evropska komisija
- Nevtralno: omenjena kot prejšnji predlagatelj proračuna.
- Evropski parlament
- Ni omenjeno
- Evropski svet
- Nevtralno: omenjen kot institucija, brez vrednotenja.
- Finska
- Ni omenjeno
- Francija
- Ni omenjeno
- Friedrich Merz
- Ni omenjeno
- Irska
- Nevtralno: omenjena kot predsedstvo Sveta EU s predlogom.
- Nemčija
- Ni omenjeno
- Nizozemska
- Ni omenjeno
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena kot nasprotnica znižanja kohezije, brez vrednotenja.
- Švedska
- Ni omenjeno
- RTV Slovenija
- Antonio Costa
- Pozitivno: Merz pohvali njegov pragmatizem in angažma; predlog opisan kot dobra podlaga.
- Avstrija
- Nevtralno: Omenjena le kot članica skupine varčnih držav.
- Danska
- Nevtralno: Omenjena le kot članica skupine varčnih držav.
- Emmanuel Macron
- Nevtralno: Omenjen le prek urada, ki izraža nezadovoljstvo; brez vrednotenja njega.
- Evropska komisija
- Nevtralno: Omenjen njen predlog proračuna, brez vrednotenja komisije.
- Evropski parlament
- Nevtralno: Kritičen do rezov, a pozdravlja digitalni davek; brez meta-vrednotenja institucije.
- Evropski svet
- Nevtralno: Institucija omenjena kot okvir, brez meta-vrednotenja.
- Finska
- Nevtralno: Omenjena le kot članica skupine varčnih držav.
- Francija
- Nevtralno: Omenjeno nezadovoljstvo s predlogom, brez meta-vrednotenja države.
- Friedrich Merz
- Nevtralno: Citiran s kritiko obsega proračuna; avtor ne vrednoti njega.
- Irska
- Nevtralno: Omenjen irski predlog predsedstva Sveta, brez vrednotenja Irske.
- Nemčija
- Nevtralno: Omenjena kot del skupine varčnih držav in Merzova kritika; brez vrednotenja države.
- Nizozemska
- Nevtralno: Omenjena le kot članica skupine varčnih držav.
- Slovenija
- Nevtralno: Omenjena v zvezi z upravičenostjo do sredstev in nesprejemljivostjo zmanjšanja carin.
- Švedska
- Nevtralno: Omenjena le kot članica skupine varčnih držav.
- STA
- Antonio Costa
- Nevtralno: omenjen kot predlagatelj proračuna, brez meta-vrednotenja
- Avstrija
- Ni omenjeno
- Danska
- Ni omenjeno
- Emmanuel Macron
- Ni omenjeno
- Evropska komisija
- Ni omenjeno
- Evropski parlament
- Ni omenjeno
- Evropski svet
- Nevtralno: omenjen le kot institucija, ki jo vodi Costa
- Finska
- Ni omenjeno
- Francija
- Nevtralno: Pariz izraža nezadovoljstvo, brez vrednotenja države
- Friedrich Merz
- Nevtralno: citiran s kritiko proračuna, brez meta-vrednotenja njega
- Irska
- Ni omenjeno
- Nemčija
- Nevtralno: Berlin izraža nezadovoljstvo, brez vrednotenja države
- Nizozemska
- Ni omenjeno
- Slovenija
- Ni omenjeno
- Švedska
- Ni omenjeno
Scenariji
- scenarios
- description
- Voditelji držav članic bodo po decembrskih pogajanjih potrdili kompromis blizu Costovega okvira, s katerim bodo pomirili Nemčijo in druge varčne države. Evropski svet bo hkrati ohranil dodatna sredstva za države, kot je Slovenija, ter določil nove prihodke iz digitalnega davka.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- short
- title
- Voditelji dosežejo kompromis o manjšem proračunu
- valence
- positive
- description
- Slovenska vlada bo podprla končni dogovor, če bo v njem ohranjen približno 5,8-milijardni dodatek za članice z izgubami kohezije. Tamara Weingerl Požar in slovenski pogajalci bodo v zameno sprejeli nekoliko nižjo osnovno raven kohezijskih sredstev.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- mid
- title
- Slovenija si zagotovi kohezijsko varovalko
- valence
- neutral
- description
- Končni MFF 2028–2034 bo najverjetneje določil nižja kohezijska sredstva od predlogov Evropske komisije in irskega predsedstva. Slovenija in druge članice skupine prijateljic kohezije bodo zato pripravljale nacionalne programe z manj razpoložljivimi sredstvi, kljub kompenzacijskemu dodatku.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- long
- title
- Kohezijska sredstva držav članic se zmanjšajo
- valence
- negative
- description
- Evropski svet in Evropska komisija lahko v nadaljnjih pogajanjih uskladita nov davek na digitalne storitve kot enega od lastnih virov EU. Če ga potrdi tudi Evropski parlament, bi se del proračunskega bremena od nacionalnih prispevkov prenesel na velike digitalne družbe.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- mid
- title
- Digitalni davek okrepi evropske skupne prihodke
- valence
- positive
- description
- Emmanuel Macron bo zaradi nasprotovanja zmanjšanju skupne kmetijske politike oblikoval zavezništvo s Francijo naklonjenimi članicami. Rezultat bi bil preusmeritev dela sredstev iz konkurenčnostnega ali zunanjega stebra v kmetijske dohodkovne podpore, brez bistvenega povečanja celotnega proračuna.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- short
- title
- Francija doseže omejeno zaščito kmetijske politike
- valence
- neutral
- description
- Evropski parlament lahko po dogovoru voditeljev zavrne ali pogojuje svojo privolitev, če bo ocenil, da so rezi v kohezijo, konkurenčnost in zunanje delovanje preveliki. Antonio Costa in Evropska komisija bi morala nato odpreti dodatna pogajanja, kar bi zamaknilo sprejetje MFF.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- mid
- title
- Parlament zavrne dogovor zaradi proračunskih rezov
- valence
- negative
- description
- Nova velika varnostna kriza v evropskem sosedstvu bi lahko Nemčijo, Francijo in druge članice prepričala v povečanje skupnega financiranja obrambe. Evropski svet bi takrat Costov okvir razširil z dodatnim instrumentom, financiranim z novimi lastnimi viri ali skupnim zadolževanjem.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- long
- title
- Obrambna kriza sproži povečanje proračuna
- valence
- positive
- description
- Skupina prijateljic kohezije bi lahko pod vodstvom Slovenije in drugih prejemnic oblikovala trajnejšo koalicijo za regionalne reformne načrte. Ta bi si zagotovila večji vpliv pri razdeljevanju sredstev, vendar bi nacionalne vlade zaradi strožjih pogojev izgubile del neposrednega nadzora nad programi.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- mid
- title
- Članice uvedejo regionalno pogajalsko koalicijo
- valence
- neutral
- description
- Če bi Nemčija vztrajala pri manjšem obsegu, Francija pri močnejši skupni kmetijski politiki, Slovenija in druge kohezijske države pa pri višjih regionalnih sredstvih, bi lahko članice do konca leta ostale brez soglasja. Začetek MFF 2028–2034 bi se zato prestavil, programi kohezije in kmetijstva pa bi začasno delovali na podaljšanih pravilih.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- long
- title
- Pogajanja se zavlečejo čez začetek obdobja
- valence
- negative
Viri
- articles
- article order
- 13
- body
- Berlin/Pariz, 21. novembra (STA) - Po mnenju nemškega kanclerja Friedricha Merza je obseg prihodnjega dolgoročnega proračuna EU (MFF) v višini 1781 milijard evrov, ki ga je danes predlagal predsednik Evropskega sveta Antonio Costa, še vedno prevelik. V Parizu pa medtem menijo, da obseg ...
- language
- slv
- published at
- 2026-11-21T15:15:09
- source
- STA
- title
- V Berlinu in Parizu nezadovoljni s proračunskim predlogom Coste
- url
- https://www.sta.si/3625517/
- article order
- 4
- body
- Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je predstavil novi predlog okvira za pogajanja o prihodnjem dolgoročnem proračunu Unije (MFF), ki je za približno 200 milijard manjši od predloga Evropske komisije. Znižujejo se tudi sredstva za kohezijo. Glede na predlog, o katerem se bodo zdaj pogajali voditelji članic, bi celoten proračun EU-ja za obdobje 2028-2034 znašal 1780,88 milijarde evrov v tekočih cenah, kar je 204 milijarde manj, kot je julija lani predlagala komisija. Predlog komisije je predvideval približno deset odstotkov več oziroma 1984,89 milijarde evrov, oktobra predstavljeni predlog irskega predsedstva Sveta EU-ja pa 1825,53 milijarde evrov. Antonio Costa za nacionalno-regionalne reformne načrte, na podlagi katerih bodo članice v prihodnje prejemale sredstva za kohezijo, skupno kmetijsko politiko, socialno politiko, ribiško in pomorsko politiko ter notranje zadeve, predlaga 830,38 milijarde evrov. Irski predlog pogajalskega okvira je za ta prvi steber MFF-ja predvideval 837,33 milijarde evrov, predlog komisije pa 865,08 milijarde evrov. Manj sredstev za kohezijo ... Predlog predsednika Evropskega sveta sicer ohranja dodatek, ki ga je irsko predsedstvo predvidelo za države članice, ki bi v primerjavi s trenutnim dolgoročnim proračunom izgubile kohezijska sredstva. Do sredstev iz tega dodatka, skupaj vrednega okoli 5,8 milijarde evrov, bi bila upravičena tudi Slovenija. Kljub temu se sredstva za kohezijo glede na predlog komisije in irski predlog pogajalskega okvira znižujejo. Costa predlaga 450,16 milijarde evrov, medtem komisija 452,97 milijarde evrov, Irska pa 458,79 milijarde evrov. Sredstva za kmetijstvo medtem ostajajo pri okoli 293,7 milijarde evrov. ... in krepitev konkurenčnosti Sredstva za sklad, namenjen krepitvi gospodarske konkurenčnosti Unije, ki bi bil drugi steber predlaganega dolgoročnega proračuna, bi glede na danes predstavljeni predlog finančnega razreza znašala 340,03 milijarde evrov. Irska je oktobra predlagala 362,03 milijarde evrov, komisija pa julija lani 409,3 milijarde evrov. Za tretji steber, namenjen zunanjemu delovanju EU-ja, pa bi Costa namenil 170 milijard evrov. Irsko predsedstvo Sveta bi temu področju namenilo 177,75 milijarde evrov, komisija pa je julija lani predlagala 215,2 milijarde evrov. Dogovor pričakovan do konca leta Ta predlog bo podlaga za nadaljnja pogajanja predsednikov vlad in držav članic, ki se bodo na dvodnevnem izrednem vrhu, posvečenem MFF-ju, sestali v četrtek. Cilj je, da dogovor dosežejo do konca leta. "Prepričan sem, da je ta predlog dobra podlaga, da se približamo končnemu dogovoru," je ob predstavitvi povedal predsednik Evropskega sveta. Predlog je namreč po njegovem mnenju v skladu s cilji EU-ja, nacionalne prispevke ohranja v razumnih mejah, vključuje pa tudi uravnotežen sveženj novih lastnih virov financiranja evropskega proračuna. Poudaril je, da predlog prinaša uravnoteženo porazdelitev sredstev med nove prednostne naloge, kot sta konkurenčnost in obramba, ter tradicionalne politike, kot sta kohezija in skupna kmetijska politika. Glede prihodkovne strani proračuna je medtem pojasnil, da bi bili nacionalni prispevki držav članic v proračun glede na njegov predlog na zelo podobni ravni kot trenutno. V povprečju bi se zvišali z 0,80 na 0,82 odstotka bruto nacionalnega dohodka članic, je povedal Costa. K temu bo po njegovih besedah prispeval tudi prenovljeni predlog za vzpostavitev novih lastnih virov financiranja evropskega proračuna, vključno z uvedbo digitalnega davka. Neimenovani diplomati EU-ja ocenjujejo, da bi danes predstavljeni novi lastni viri in spremembe nekaterih obstoječih virov v finančni perspektivi 2028-2034 v proračun prinesli 64,2 milijarde evrov v tekočih cenah na leto. Financiranje z digitalnim davkom Costa je še predlagal, da bi proračun EU-ja v prihodnje financirali tudi z davkom na digitalne storitve, ki ga je Bruselj predlagal leta 2018. Obenem je v predlogu okvirja za pogajanja o dolgoročnem proračunu unije za obdobje 2028-2034 predvidel postopno uvedbo financiranja iz sistema ETS in trošarine na tobak. Predlog Evropske komisije iz leta 2018, ki doslej ni dobil zelene luči članic, predvideva uvedbo triodstotnega davka za podjetja z globalnim letnim prihodkom nad 750 milijoni evrov in z letnim prihodkom iz digitalnih dejavnosti v EU-ju nad 50 milijoni evrov. Veljal bi za prihodke iz prodaje spletnega oglasnega prostora, digitalnega posredništva in prodaje podatkov na podlagi informacij uporabnikov. Predsednik Evropskega sveta je glede morebitnih kritik iz ZDA, na katere bi lahko naletel predlog, poudaril, da ta ni usmerjen proti posameznim podjetjem ali tretjim državam. Za uvedbo tovrstnega davka bo sicer potrebno soglasje vseh držav članic. Viri v Bruslju so pojasnili, da so predlog v okvir za pogajanja o dolgoročnem proračunu za obdobje 2028-2034 vključili, potem ko je velika večina članic pokazala pripravljenost, da ga preučijo. Nobena pa ni predloga v celoti zavrnila, so poudarili. Z davkom na digitalne storitve, ki bi lahko v evropski proračun prinesel okoli pet milijard evrov na leto, je sicer Costa zamenjal predlog za uvedbo davka za podjetja z letnim prihodkom nad 100 milijonov evrov, ki ga je lani predlagala komisija. Preusmerjanje sredstev iz sistema za trgovanje z izpusti Obenem je spremenil predlog, v skladu s katerim bi 30 odstotkov prihodkov iz sistema za trgovanje z izpusti (ETS) preusmerili v evropski proračun. Predlaga, da bi članice, ki prejemajo podporo iz evropskega sklada za modernizacijo, ta sredstva iz nacionalnih proračunov preusmerila postopoma. Sredstva iz omenjenega sklada trenutno prejema tudi Slovenija, a glede na predlog reforme ETS, ki ga je julija letos predstavil Bruselj, do njih po letu 2030 zaradi boljše razvitosti ne bi bila več upravičena. To se sicer lahko v okviru sprejemanja zakonodaje v Svetu EU-ja in Evropskem parlamentu še spremeni. Določene države bi bile glede na predlog Coste upravičene tudi do postopne uvedbe prispevka v višini 15 odstotkov pobranih trošarin na tobak. Kot je ob predstavitvi pogajalskega okvirja pojasnil Costa, želijo s postopno uvedbo omenjenih prispevkov zagotoviti, da ti ne bi nesorazmerno vplivali na najbolj prizadete članice. Predsednik Evropskega sveta poleg tega predlaga, da bi se v evropski proračun stekli vsi prihodki iz mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM), medtem ko je komisija predlaga preusmeritev 75 odstotkov prihodkov. Costa je predlagal tudi nekoliko višji prispevek na podlagi neločeno zbrane odpadne električne in elektronske opreme. Komisija je sicer predlagala tudi prilagoditve obstoječih lastnih virov financiranja, med drugim zmanjšanje deleža pobranih carin, ki pripade državam članicam, s 25 na 10 odstotkov. To zmanjšanje, ki je za Slovenijo nesprejemljivo, v danes predstavljenem predlogu pogajalskega okvirja ostaja nespremenjeno. Neimenovani diplomati EU-ja ocenjujejo, da bi danes predlagani novi lastni viri in spremembe nekaterih obstoječih virov v finančni perspektivi 2028-2034 v proračun prinesli 64,2 milijarde evrov v tekočih cenah na leto. Nemčija in Francija nezadovoljni s predlogom Po mnenju nemškega kanclerja Friedricha Merza je obseg prihodnjega dolgoročnega proračuna v višini 1781 milijard evrov, ki ga je predlagal predsednik Costa, še vedno prevelik. Merz se je v izjavi, ki so jo objavili na spletni strani njegovega urada, zahvalil Costi za pragmatizem in angažma, da bi ta zahtevna proračunska pogajanja sklenili do konca leta. "Danes predstavljeni predlog je prvi korak, vendar pa celoten obseg ostaja prevelik. Praktično vse države članice se soočajo s konsolidacijo javnih financ. Da bi se obenem proračun EU-ja povečal za več kot 40 odstotkov, pa je povsem v nasprotju s trenutnimi razmerami," je zapisal. Nemški kancler, ki je na čelu skupine t. i. varčnih držav članic (Nemčija, Švedska, Avstrija, Nizozemska, Finska, Danska in Belgijo), je dodal, da je mogoče pravično porazdelitev bremen zagotoviti zgolj s popravki na prihodkovni strani. Znova se je zavzel za močno, vzdržno in večletno podporo Ukrajini v okviru MFF-a, h kateri mora prispevati vseh 27 držav članic. "Pripravljen sem si prizadevati za realističen in finančno vzdržen proračun EU-ja. Sklenitev dogovora v letu 2026 je v interesu vseh nas v Evropi," je poudaril. Z novim pogajalskim okvirjem so prav tako nezadovoljni v Franciji, ki sicer ni niti v skupini varčnih članic niti v skupini prijateljic kohezije, ki se zavzemajo za ohranitev sredstev za kohezijsko in kmetijsko politiko. V uradu francoskega predsednika Emmanuela Macrona menijo, da obseg predvidenih sredstev ne zadošča, predvsem kar se tiče zagotavljanja podpore kmetom. Do dodatnih rezov v obseg MFF 2028-2034 so kritični tudi v Evropskem parlamentu, saj da to pomeni šibkejšo Evropo in manj priložnosti za državljane. So pa pozdravili predloge za vzpostavitev novih lastnih virov financiranja evropskega proračuna, predvsem predlog za uvedbo digitalnega davka, za katerega se zavzemajo evroposlanci.
- language
- slv
- published at
- 2026-11-21T18:23:11
- source
- RTV Slovenija
- title
- Nov predlog proračuna EU-ja: manj sredstev za kohezijo, uvedba digitalnega davka
- url
- https://www.rtvslo.si/evropska-unija/nov-predlog-proracuna-eu-ja-manj-sredstev-za-kohezijo-uvedba-digitalnega-davka/800823
- article order
- 2
- body
- Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je predstavil nov predlog okvirja za pogajanja o prihodnjem dolgoročnem proračunu unije (MFF), v skladu s katerim bi bil MFF 2028-34 z okoli 1781 milijardami evrov za približno 200 milijard manjši, kot je julija lani predlagala Evropska komisija. Znižujejo se tudi sredstva za kohezijo. Glede na danes predstavljeni predlog, o katerem se bodo zdaj pogajali voditelji članic, bi celoten proračun EU za obdobje 2028-34 znašal 1780,88 milijarde evrov v tekočih cenah, kar je 204 milijarde manj, kot je julija lani predlagala komisija. Predlog komisije je predvideval približno 10 odstotkov več oziroma 1984,89 milijarde evrov, oktobra predstavljeni predlog irskega predsedstva Sveta EU pa 1825,53 milijarde evrov. Antonio Costa za nacionalno-regionalne reformne načrte, na podlagi katerih bodo članice v prihodnje prejemale sredstva za kohezijo, skupno kmetijsko politiko, socialno politiko, ribiško in pomorsko politiko ter notranje zadeve, predlaga 830,38 milijarde evrov. Irski predlog pogajalskega okvirja je za ta prvi steber MFF predvideval 837,33 milijarde evrov, predlog komisije pa 865,08 milijarde evrov. Predlog predsednika Evropskega sveta sicer ohranja dodatek, ki ga je irsko predsedstvo predvidelo za države članice, ki bi v primerjavi s trenutnim dolgoročnim proračunom izgubile kohezijska sredstva. Do sredstev iz tega dodatka, skupaj vrednega okoli 5,8 milijarde evrov, bi bila upravičena tudi Slovenija. Kljub temu se sredstva za kohezijo glede na predlog komisije in irski predlog pogajalskega okvirja znižujejo. Costa predlaga 450,16 milijarde evrov, medtem ko je komisija 452,97 milijarde evrov, Irska pa 458,79 milijarde evrov. Sredstva za kmetijstvo medtem ostajajo pri okoli 293,7 milijarde evrov. Sredstva za sklad, namenjen krepitvi gospodarske konkurenčnosti unije, ki bi bil drugi steber predlaganega dolgoročnega proračuna, bi glede na danes predstavljeni predlog finančnega razreza znašala 340,03 milijarde evrov. Irska je oktobra predlagala 362,03 milijarde evrov, komisija pa julija lani 409,3 milijarde evrov. Za tretji steber, namenjen zunanjemu delovanju EU, pa bi Costa namenil 170 milijard evrov. Irsko predsedstvo Sveta bi temu področju namenilo 177,75 milijarde evrov, komisija pa je julija lani predlagala 215,2 milijarde evrov. "Prepričan sem, da je ta predlog dobra podlaga, da se približamo končnemu dogovoru," je ob predstavitvi predloga pogajalskega okvirja povedal predsednik Evropskega sveta. Predlog je namreč po njegovem mnenju v skladu s cilji EU, nacionalne prispevke v proračun ohranja v razumnih mejah, vključuje pa tudi uravnotežen sveženj novih lastnih virov financiranja evropskega proračuna. Poudaril je, da predlog prinaša uravnoteženo porazdelitev sredstev med nove prednostne naloge, kot sta konkurenčnost in obramba, ter tradicionalne politike, kot sta kohezija in skupna kmetijska politika. Glede prihodkovne strani proračuna je medtem pojasnil, da bi bili nacionalni prispevki držav članic v proračun glede na njegov predlog na zelo podobni ravni kot trenutno. V povprečju bi se zvišali z 0,80 na 0,82 odstotka bruto nacionalnega dohodka članic, je povedal Costa. K temu bo po njegovih besedah prispeval tudi prenovljeni predlog za vzpostavitev novih lastnih virov financiranja evropskega proračuna, vključno z uvedbo digitalnega davka. Neimenovani diplomati EU ocenjujejo, da bi danes predstavljeni novi lastni viri in spremembe nekaterih obstoječih virov v finančni perspektivi 2028-34 v proračun prinesli 64,2 milijarde evrov v tekočih cenah na leto. Danes predstavljeni predlog bo podlaga za nadaljnja pogajanja predsednikov vlad in držav članic, ki se bodo na dvodnevnem izrednem vrhu, posvečenem MFF, sestali v četrtek. Cilj je, da dogovor dosežejo do konca leta. V Berlinu in Parizu nezadovoljni s predlogom Po mnenju nemškega kanclerja Friedricha Merza je obseg prihodnjega dolgoročnega proračuna EU (MFF) v višini 1781 milijard evrov še vedno prevelik. V Parizu pa medtem menijo, da obseg predvidenih sredstev ne zadošča. Merz se je v izjavi, ki so jo objavili na spletni strani njegovega urada, zahvalil Costi za pragmatizem in angažma, da bi ta zahtevna proračunska pogajanja sklenili do konca leta. "Danes predstavljeni predlog je prvi korak, vendar pa celoten obseg ostaja prevelik. Praktično vse države članice se soočajo s konsolidacijo javnih financ. Da bi se obenem proračun EU povečal za več kot 40 odstotkov, pa je povsem v nasprotju s trenutnimi razmerami," je zapisal. Nemški kancler, ki je na čelu skupine t. i. varčnih držav članic, je dodal, da je mogoče pravično porazdelitev bremen zagotoviti zgolj s popravki na prihodkovni strani. Znova se je zavzel za močno, vzdržno in večletno podporo Ukrajini v okviru MFF, h kateri mora prispevati vseh 27 držav članic. "Pripravljen sem si prizadevati za realističen in finančno vzdržen proračun EU. Sklenitev dogovora v letu 2026 je v interesu vseh nas v Evropi," je poudaril. Da je obseg proračuna EU za obdobje 2028-34 še vedno prevelik, je v prvem odzivu na danes objavljeni predlog pogajalskega okvirja zapisala tudi švedska ministrica za evropske zadeve Jessica Rosencrantz. "Novi pogajalski okvir je korak v pravo smer, a smo še vedno daleč od kompromisa," je zapisala švedska ministrica. Švedska skupaj z Nemčijo, Avstrijo, Nizozemsko, Finsko, Dansko in Belgijo sestavlja skupino držav neto plačnic v evropski proračun, ki zahtevajo njegovo zmanjšanje. Z novim pogajalskim okvirjem so prav tako nezadovoljni v Franciji, ki sicer ni niti v skupini varčnih članic niti v skupini prijateljic kohezije, ki se zavzemajo za ohranitev sredstev za kohezijsko in kmetijsko politiko. V uradu francoskega predsednika Emmanuela Macrona menijo, da obseg predvidenih sredstev ne zadošča, predvsem kar se tiče zagotavljanja podpore kmetom. Do dodatnih rezov v obseg MFF 2028-34 so kritični tudi v Evropskem parlamentu, saj da to pomeni šibkejšo Evropo in manj priložnosti za državljane. So pa pozdravili predloge za vzpostavitev novih lastnih virov financiranja evropskega proračuna, predvsem predlog za uvedbo digitalnega davka, za katerega se zavzemajo evroposlanci. Danes predstavljeni okvir za pogajanja, ki ga bodo prihodnji teden obravnavali voditelji držav članic, predvideva obseg sedemletnega proračuna v višini 1781 milijard evrov, kar je 204 milijarde manj, kot je julija lani predlagala Evropska komisija. Costa je v primerjavi s predlogom komisije ohranil raven sredstev za kmetijstvo, za kohezijo pa jih je nekoliko znižal. Za področji gospodarske konkurenčnosti in obrambe je medtem predvideno precejšnje znižanje sredstev, a jih je še vedno precej več kot v trenutni finančni perspektivi.
- language
- slv
- published at
- 2026-11-21T15:59:44
- source
- 24ur
- title
- Evropski svet predlaga za 204 milijarde evrov manjši proračun EU
- url
- https://www.24ur.com/novice/tujina/evropski-svet-predlaga-za-204-milijarde-evrov-manjsi-proracun-eu.html
- article order
- 0
- body
- Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je danes predstavil nov predlog okvirja za pogajanja o prihodnjem dolgoročnem proračunu unije (MFF), v skladu s katerim bi bil MFF 2028-34 z okoli 1781 milijardami evrov za približno 200 milijard manjši, kot je julija lani predlagala Evropska komisija. Znižujejo se tudi sredstva za kohezijo, čemur Slovenija nasprotuje. Glede na danes predstavljeni predlog, o katerem se bodo zdaj pogajali voditelji članic, bi celoten proračun EU za obdobje 2028-34 znašal 1780,88 milijarde evrov v tekočih cenah, kar je 204 milijarde manj, kot je julija lani predlagala komisija. Predlog komisije je predvideval približno 10 odstotkov več oziroma 1984,89 milijarde evrov, oktobra predstavljeni predlog irskega predsedstva Sveta EU pa 1825,53 milijarde evrov. Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa za nacionalno-regionalne reformne načrte, na podlagi katerih bodo članice v prihodnje prejemale sredstva za kohezijo, skupno kmetijsko politiko, socialno politiko, ribiško in pomorsko politiko ter notranje zadeve, predlaga 830,38 milijarde evrov. Irski predlog pogajalskega okvirja je za ta prvi steber MFF predvideval 837,33 milijarde evrov, predlog komisije pa 865,08 milijarde evrov. Slovenija je pričakovala, da bo Costa v predlogu okvirja za pogajanja o prihodnjem dolgoročnem proračunu EU ohranil višino sredstev za kohezijsko in skupno kmetijsko politiko, je v četrtek v Bruslju povedala državna sekretarka na zunanjem ministrstvu Tamara Weingerl Požar. Varovalka za članice, ki bi prejele manj sredstev Predlog predsednika Evropskega sveta sicer ohranja dodatek, ki ga je irsko predsedstvo predvidelo za države članice, ki bi v primerjavi s trenutnim dolgoročnim proračunom izgubile kohezijska sredstva. Do sredstev iz tega dodatka, skupaj vrednega okoli 5,8 milijarde evrov, bi bila upravičena tudi Slovenija. Kljub temu se sredstva za kohezijo glede na predlog komisije in irski predlog pogajalskega okvirja znižujejo. Costa predlaga 450,16 milijarde evrov, medtem ko je komisija 452,97 milijarde evrov, Irska pa 458,79 milijarde evrov. Sredstva za kmetijstvo medtem ostajajo pri okoli 293,7 milijarde evrov. Sredstva za sklad, namenjen krepitvi gospodarske konkurenčnosti unije, ki bi bil drugi steber predlaganega dolgoročnega proračuna, bi glede na danes predstavljeni predlog finančnega razreza znašala 340,03 milijarde evrov. Irska je oktobra predlagala 362,03 milijarde evrov, komisija pa julija lani 409,3 milijarde evrov. Za tretji steber, namenjen zunanjemu delovanju EU, pa bi Costa namenil 170 milijard evrov. Irsko predsedstvo Sveta bi temu področju namenilo 177,75 milijarde evrov, komisija pa je julija lani predlagala 215,2 milijarde evrov. Cilj je dogovor doseči do konca leta "Prepričan sem, da je ta predlog dobra podlaga, da se približamo končnemu dogovoru," je ob predstavitvi predloga pogajalskega okvirja povedal predsednik Evropskega sveta. Predlog je namreč po njegovem mnenju v skladu s cilji EU, nacionalne prispevke v proračun ohranja v razumnih mejah, vključuje pa tudi uravnotežen sveženj novih lastnih virov financiranja evropskega proračuna. Poudaril je, da predlog prinaša uravnoteženo porazdelitev sredstev med nove prednostne naloge, kot sta konkurenčnost in obramba, ter tradicionalne politike, kot sta kohezija in skupna kmetijska politika. Glede prihodkovne strani proračuna je medtem pojasnil, da bi bili nacionalni prispevki držav članic v proračun glede na njegov predlog na zelo podobni ravni kot trenutno. V povprečju bi se zvišali z 0,80 na 0,82 odstotka bruto nacionalnega dohodka članic, je povedal Costa. K temu bo po njegovih besedah prispeval tudi prenovljeni predlog za vzpostavitev novih lastnih virov financiranja evropskega proračuna, vključno z uvedbo digitalnega davka. Neimenovani diplomati EU ocenjujejo, da bi danes predstavljeni novi lastni viri in spremembe nekaterih obstoječih virov v finančni perspektivi 2028-34 v proračun prinesli 64,2 milijarde evrov v tekočih cenah na leto. Danes predstavljeni predlog bo podlaga za nadaljnja pogajanja predsednikov vlad in držav članic, ki se bodo na dvodnevnem izrednem vrhu, posvečenem MFF, sestali v četrtek. Cilj je, da dogovor dosežejo do konca leta.
- language
- slv
- published at
- 2026-11-21T12:55:47
- source
- N1
- title
- Iz Bruslja slabe novice za Slovenijo: napovedujejo se milijardni rezi
- url
- https://n1info.si/novice/svet/iz-bruslja-slabe-novice-za-slovenijo-napovedujejo-se-milijardni-rezi/
- article order
- 12
- body
- Predsednik evropskega sveta António Costa je predložil nov pogajalski okvir za naslednji večletni evropski proračun za obdobje 2028-2034. Predlagani znesek je za 204 milijarde evrov nižji od prvotnega predloga evropske komisije, prihodke EU pa bi Costa obenem okrepil z novim davkom na digitalne storitve. Za prijateljice kohezije je hud udarec predvsem to, da je v 44 milijard evrov vrednem rezu glede na predlog irskega predsedstva kohezijska sredstva oklestil za kar osem milijard evrov. Na dokument že letijo prve kritike. Članice Evropske unije so dobile še zadnji pogajalski okvir, na podlagi katerega se bodo prihodnji četrtek in petek začela pogajanja o novem evropskem proračunu za obdobje 2028-2034. Sedemindvajseterica bo vanje vstopila v precej drugačnih geopolitičnih okoliščinah kot ob sprejemanju iztekajočega se proračuna za obdobje 2021-2027. Na mizi bo predlog proračuna v višini 1781 milijard evrov. Costa optimističen glede dogovora Predsednik evropskega sveta António Costa je prepričan, da je na podlagi novega predloga mogoče doseči končni dogovor. "Poskušamo uravnotežiti nove prioritete z dobro ustaljenimi programi, hkrati pa ohraniti nacionalne prispevke na razumni ravni," je dejal. Po njegovih besedah proračun odraža evropske ambicije za večja vlaganja v obrambo in konkurenčnost ter močnejšo vlogo Evrope v svetu. Prinaša tudi uravnotežen sveženj novih lastnih virov, zaradi katerih se nacionalni prispevki ne bodo bistveno povečali. Ti naj bi se po Costovih besedah zvišali z 0,8 na 0,82 odstotka BDP članic. Predlagani obseg proračuna je za deset odstotkov manjši od tistega, ki ga je Evropska komisija predstavila poleti 2025. Irsko predsedstvo je prvotni predlog komisije, ki je predvideval skoraj 2000 milijard evrov, že zmanjšalo za dobrih 160 milijard, na 1825 milijard evrov. Costa je tako zadnji predlog oklestil še za dobrih 44 milijard evrov. Rezi so sledili kritikam tako imenovanih varčnih držav (Nemčije, Avstrije, Švedske, Finske, Nizozemske in Danske), ki so opozarjale, da predlog komisije ne more biti ustrezno izhodišče za pogajanja. Nezadovoljne so bile tudi s predlogom irskega predsedstva. Oba predloga sta bila zanje preobsežna. Macron: Predlog je razočaranje in ni osnova za dogovor Izmed članic se je na Costov predlog prvi odzval Pariz. V Franciji, kjer so se pod vodstvom Emmanuela Macrona zavzemali za bolj ambiciozno Evropo, so najnovejši pogajalski predlog označili za "veliko razočaranje". "Precej zaostaja za tem, kar je potrebno, zlasti na področju skupne kmetijske politike, predvsem pri zagotavljanju dohodkovne podpore kmetom. V sedanji obliki ta predlog predsednika Evropskega sveta ne zagotavlja podlage za sporazum," so sporočili iz Macronovega urada. Rez za kohezijo Na drugi strani so prijateljice kohezije, skupina 17 članic, med katerimi je tudi Slovenija, poudarjale, da morajo sredstva za kohezijo in kmetijstvo ostati najmanj na dosedanji ravni. Kritike so prihajale tudi iz evropskega parlamenta, kjer so glavne politične skupine obžalovale že predvidene reze. Po njihovi oceni bi ti lahko ogrozili uresničevanje prednostnih nalog Evropske unije v prihodnjem obdobju, od krepitve obrambe do povečanja konkurenčnosti na svetovnem trgu. Costa je v novem predlogu dodatno zmanjšal sredstva za kohezijo in kmetijstvo v prvem stebru proračuna, vendar so rezi v primerjavi z irskim predlogom razmeroma majhni. Prvi steber je oklestil za sedem milijard evrov, na skupno dobrih 830 milijard. Medtem ko so sredstva za kmetijske subvencije ostala nedotaknjena, je za osem milijard evrov zmanjšal sredstva za kohezijo. Ohranil je tudi 5,8 milijarde evrov vreden dodatek, namenjen državam, ki bi po novem predlogu izgubile del kohezijskih sredstev. Novi proračunski predlog je že kritiziral soporočevalec evropskega parlamenta za proračun Siegfried Mureșan (EPP). "Predlog predsednika Coste je preprosto nesprejemljiv. Svet je obseden z varčevanjem, medtem ko Evropa potrebuje ambicije in sredstva za spopadanje z vse večjimi izzivi. Prejemniki sredstev iz proračuna EU ne smejo plačevati cene za odločitve članic o povečanju nacionalnih proračunov. Svet se vse bolj oddaljuje od stališča parlamenta. Spremeniti mora smer," je poudaril Mureșan. Po njegovih besedah evropski voditelji ne bi smeli pričakovati, da bo evropski parlament brez pomislekov potrdil proračun, ki zavira napredek Evrope. Dodaten vir financiranja Spremembe je Costa predlagal tudi pri virih financiranja evropskega proračuna, še eni točki, kjer se članice in evropski parlament razhajajo. Predsednik evropskega sveta predlaga pet novih virov. Najprej je izločil slabo sprejeti pavšalni prispevek na prihodke podjetij, ki presegajo 100 milijonov evrov. Nato je poleg razmeroma dobro sprejetih predlogov o prihodkih iz sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM), dajatev za nezbrane elektronske odpadke in trošarin na tobačne izdelke dodal še davek na digitalne storitve. S tem je prisluhnil evropskemu parlamentu, kjer so sicer zagovarjali tudi uvedbo dajatev na spletne igre na srečo in stave ter na kapitalske dobičke iz kriptosredstev. "Ti novi viri bi lahko na letni ravni prinesli 60 milijard evrov prihodkov," je ocenil Costa. Pojasnil je, da bi prispevke iz trošarin na tobak in pristojbine iz sistema ETS lahko uvajali postopoma, kar bi državam olajšalo prilagajanje.
- language
- slv
- published at
- 2026-11-21T11:51:02
- source
- Dnevnik
- title
- Novi predlog evropskega proračuna: Costa predlaga manj za kohezijo in novi davek
- url
- https://www.dnevnik.si/novice/svet/novi-predlog-evropskega-proracuna-costa-predlaga-manj-za-kohezijo-in-novi-davek-2842402/
- source scope
- analyzed source count
- 5
- omitted articles
- omitted source count
- 0
- total source count
- 5