MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• Iran je uradno razglasil zaprtje strateško pomembne Hormuške ožine.
• IAEA poroča o poškodbah v Natanzu, čeprav Rafael Grossi sprva ni videl znakov poškodb.
• Iranska vojska je z droni napadla naftni tanker, povezan z ZDA.
• Iran obtožuje ZDA in Izrael napada na jedrski objekt v Natanzu.
• Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je bil ubit v sobotni vojaški operaciji.
• Teheran trdi, da je bilo v napadu na dekliško šolo ubitih 168 ljudi.
• Iranska revolucionarna garda svari, da ZDA ne bodo več varne nikjer na svetu.
• Iran je izvedel povračilne napade na ameriške vojaške baze v državah Perzijskega zaliva.
• ZDA so v prvih 48 urah vojne zadele več kot 1250 ciljev v Iranu.
• Izraelske zračne sile so od začetka vojne napadle več kot 600 ciljev v Iranu.
• Katarske zračne sile so sestrelile dve iranski letali, ki sta ciljali plinske objekte.
• Donald Trump ne izključuje možnosti namestitve vojakov v Iranu.
• Iran grozi s silovitimi napadi na Ciper.
• Ubit je bil vodja Hezbolaha, ki je bil tarča izraelske likvidacije.
• Katarske zračne sile so sestrelile dve iranske letali, ki sta ciljali plinske objekte.

key differences

Donald Trump ne izključuje možnosti namestitve vojakov v Iranu.

Le SiOL poroča o izjavi, ostali viri jo popolnoma ignorirajo.

IAEA poroča o poškodbah v Natanzu, čeprav Rafael Grossi sprva ni videl znakov poškodb.

STA omenja škodo, ostali le Grossijevo prvotno zanikanje.

Iran grozi s silovitimi napadi na Ciper.

Le SiOL poroča o grožnji; ostali viri trditve ne omenjajo.

Iran je izvedel povračilne napade na ameriške vojaške baze v državah Perzijskega zaliva.

STA molči, ostali potrjujejo; SiOL izpostavi napad na države.

Iran je uradno razglasil zaprtje strateško pomembne Hormuške ožine.

SiOL in Žurnal potrjujeta zaprtje, Mladina in Večer le oviranje.

Iran obtožuje ZDA in Izrael napada na jedrski objekt v Natanzu.

Večer edini navaja Eslamija in pismo IAEA; ostali so splošni.

Iranska revolucionarna garda svari, da ZDA ne bodo več varne nikjer na svetu.

STA molči, ostali citirajo Kuds; Žurnal24 izpostavi celotno gardo.

Iranska vojska je z droni napadla naftni tanker, povezan z ZDA.

Večina potrjuje napad z droni, STA molči, SiOL je nejasen.

Izraelske zračne sile so od začetka vojne napadle več kot 600 ciljev v Iranu.

Mladina, Večer in Žurnal potrjujejo; STA in SiOL molčita.

Katarske zračne sile so sestrelile dve iranske letali, ki sta ciljali plinske objekte.

Le Mladina poroča o sestrelitvi, ostali viri molčijo.

Katarske zračne sile so sestrelile dve iranski letali, ki sta ciljali plinske objekte.

Večer in Žurnal potrjujeta, ostali viri o dogodku molčijo.

Teheran trdi, da je bilo v napadu na dekliško šolo ubitih 168 ljudi.

STA molči, Večer dodaja čas, ostali le povzemajo trditev.

Ubit je bil vodja Hezbolaha, ki je bil tarča izraelske likvidacije.

Le SiOL potrjuje uboj; ostali viri dogodka ne omenjajo.

Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je bil ubit v sobotni vojaški operaciji.

Večina potrjuje smrt, STA pa o dogodku sploh ne poroča.

ZDA so v prvih 48 urah vojne zadele več kot 1250 ciljev v Iranu.

Polovica virov navaja ameriške podatke, ostali trditev zamolčijo.

source analyses

24ur

Donald Trump ne izključuje možnosti namestitve vojakov v Iranu.

Ni omenjeno

IAEA poroča o poškodbah v Natanzu, čeprav Rafael Grossi sprva ni videl znakov poškodb.

Da: IAEA potrdila škodo po prvotnih Grossijevih izjavah o odsotnosti znakov.

Iran grozi s silovitimi napadi na Ciper.

Ni omenjeno

Iran je izvedel povračilne napade na ameriške vojaške baze v državah Perzijskega zaliva.

Da: Teheran je sprožil napade na ameriška oporišča v zalivskih državah.

Iran je uradno razglasil zaprtje strateško pomembne Hormuške ožine.

Ni omenjeno

Iran obtožuje ZDA in Izrael napada na jedrski objekt v Natanzu.

Da: Iran je v pismu agenciji obtožil ZDA in Izrael napada na objekt.

Iranska revolucionarna garda svari, da ZDA ne bodo več varne nikjer na svetu.

Ni omenjeno

Iranska vojska je z droni napadla naftni tanker, povezan z ZDA.

Ni omenjeno

Izraelske zračne sile so od začetka vojne napadle več kot 600 ciljev v Iranu.

Ni omenjeno

Katarske zračne sile so sestrelile dve iranske letali, ki sta ciljali plinske objekte.

Ni omenjeno

Katarske zračne sile so sestrelile dve iranski letali, ki sta ciljali plinske objekte.

Ni omenjeno

Teheran trdi, da je bilo v napadu na dekliško šolo ubitih 168 ljudi.

Ni omenjeno

Ubit je bil vodja Hezbolaha, ki je bil tarča izraelske likvidacije.

Ni omenjeno

Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je bil ubit v sobotni vojaški operaciji.

Da: Članek navaja, da je bil ubit v sobotnih napadih.

ZDA so v prvih 48 urah vojne zadele več kot 1250 ciljev v Iranu.

Ni omenjeno

Mladina

Donald Trump ne izključuje možnosti namestitve vojakov v Iranu.

Ni omenjeno

IAEA poroča o poškodbah v Natanzu, čeprav Rafael Grossi sprva ni videl znakov poškodb.

Ne: Grossi je dejal, da ni nobenih znakov o prizadetih objektih.

Iran grozi s silovitimi napadi na Ciper.

Ni omenjeno

Iran je izvedel povračilne napade na ameriške vojaške baze v državah Perzijskega zaliva.

Da: Aragči omenja obrambni odziv na ameriške vojaške baze v zalivu.

Iran je uradno razglasil zaprtje strateško pomembne Hormuške ožine.

Delno: Navedeno je, da je Iran praktično onemogočil prehod skozi ožino.

Iran obtožuje ZDA in Izrael napada na jedrski objekt v Natanzu.

Da: Teheran je obtožil ZDA in Izrael napada na objekt v Natanzu.

Iranska revolucionarna garda svari, da ZDA ne bodo več varne nikjer na svetu.

Da: Enota Kuds je zapisala, da ne bodo več varni nikjer na svetu.

Iranska vojska je z droni napadla naftni tanker, povezan z ZDA.

Da: Iranska vojska je tanker zadela z dvema dronoma.

Izraelske zračne sile so od začetka vojne napadle več kot 600 ciljev v Iranu.

Da: Izraelska vojska poroča o napadih na več kot 600 ciljev.

Katarske zračne sile so sestrelile dve iranske letali, ki sta ciljali plinske objekte.

Da: Katar je sporočil, da so sestrelili dve letali, ki sta ciljali plin.

Teheran trdi, da je bilo v napadu na dekliško šolo ubitih 168 ljudi.

Da: Teheran trdi, da je bilo v napadu na šolo ubitih 168 ljudi.

Ubit je bil vodja Hezbolaha, ki je bil tarča izraelske likvidacije.

Ni omenjeno

Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je bil ubit v sobotni vojaški operaciji.

Da: Članek navaja, da je bil ubit v sobotni vojaški operaciji.

ZDA so v prvih 48 urah vojne zadele več kot 1250 ciljev v Iranu.

Da: Ameriška vojska navaja, da so zadeli več kot 1250 ciljev.

Primorske Novice

Donald Trump ne izključuje možnosti namestitve vojakov v Iranu.

Ni omenjeno

IAEA poroča o poškodbah v Natanzu, čeprav Rafael Grossi sprva ni videl znakov poškodb.

Da: Agencija potrdila škodo na vhodu, Grossi sprva ni videl znakov.

Iran grozi s silovitimi napadi na Ciper.

Ni omenjeno

Iran je izvedel povračilne napade na ameriške vojaške baze v državah Perzijskega zaliva.

Da: Teheran je sprožil napade na oporišča ZDA v zalivskih državah.

Iran je uradno razglasil zaprtje strateško pomembne Hormuške ožine.

Ni omenjeno

Iran obtožuje ZDA in Izrael napada na jedrski objekt v Natanzu.

Da: Teheran je v pismu agenciji obtožil ZDA in Izrael napada.

Iranska revolucionarna garda svari, da ZDA ne bodo več varne nikjer na svetu.

Ni omenjeno

Iranska vojska je z droni napadla naftni tanker, povezan z ZDA.

Ni omenjeno

Izraelske zračne sile so od začetka vojne napadle več kot 600 ciljev v Iranu.

Ni omenjeno

Katarske zračne sile so sestrelile dve iranske letali, ki sta ciljali plinske objekte.

Ni omenjeno

Katarske zračne sile so sestrelile dve iranski letali, ki sta ciljali plinske objekte.

Ni omenjeno

Teheran trdi, da je bilo v napadu na dekliško šolo ubitih 168 ljudi.

Ni omenjeno

Ubit je bil vodja Hezbolaha, ki je bil tarča izraelske likvidacije.

Ni omenjeno

Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je bil ubit v sobotni vojaški operaciji.

Da: Članek navaja, da je bil ubit v sobotnih napadiih.

ZDA so v prvih 48 urah vojne zadele več kot 1250 ciljev v Iranu.

Ni omenjeno

STA

Donald Trump ne izključuje možnosti namestitve vojakov v Iranu.

Ni omenjeno

IAEA poroča o poškodbah v Natanzu, čeprav Rafael Grossi sprva ni videl znakov poškodb.

Delno: IAEA poroča o škodi v Natanzu, omenjen je generalni direktor.

Iran grozi s silovitimi napadi na Ciper.

Ni omenjeno

Iran je izvedel povračilne napade na ameriške vojaške baze v državah Perzijskega zaliva.

Ni omenjeno

Iran je uradno razglasil zaprtje strateško pomembne Hormuške ožine.

Ni omenjeno

Iran obtožuje ZDA in Izrael napada na jedrski objekt v Natanzu.

Da: Iran je v ponedeljek obtožil ZDA in Izrael napada na Natanz.

Iranska revolucionarna garda svari, da ZDA ne bodo več varne nikjer na svetu.

Ni omenjeno

Iranska vojska je z droni napadla naftni tanker, povezan z ZDA.

Ni omenjeno

Izraelske zračne sile so od začetka vojne napadle več kot 600 ciljev v Iranu.

Ni omenjeno

Katarske zračne sile so sestrelile dve iranski letali, ki sta ciljali plinske objekte.

Ni omenjeno

Teheran trdi, da je bilo v napadu na dekliško šolo ubitih 168 ljudi.

Ni omenjeno

Ubit je bil vodja Hezbolaha, ki je bil tarča izraelske likvidacije.

Ni omenjeno

Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je bil ubit v sobotni vojaški operaciji.

Ni omenjeno

ZDA so v prvih 48 urah vojne zadele več kot 1250 ciljev v Iranu.

Ni omenjeno

SiOL

Donald Trump ne izključuje možnosti namestitve vojakov v Iranu.

Da: Trump je dejal, da ne izključuje napotitve kopenskih čet.

IAEA poroča o poškodbah v Natanzu, čeprav Rafael Grossi sprva ni videl znakov poškodb.

Ne: Grossi je dejal, da ni nobenih znakov o poškodbah objektov.

Iran grozi s silovitimi napadi na Ciper.

Da: General Jabbari je zagrozil s silovitimi raketnimi napadi na otok.

Iran je izvedel povračilne napade na ameriške vojaške baze v državah Perzijskega zaliva.

Da: Iran je napadel države, kjer imajo ZDA svoje vojaške baze.

Iran je uradno razglasil zaprtje strateško pomembne Hormuške ožine.

Da: Predstavnik garde je uradno razglasil zaprtje ožine.

Iran obtožuje ZDA in Izrael napada na jedrski objekt v Natanzu.

Da: Teheran je obtožil ZDA in Izrael napada na objekt v Natanzu.

Iranska revolucionarna garda svari, da ZDA ne bodo več varne nikjer na svetu.

Da: Enota Kuds je zapisala, da ZDA ne bodo varne nikjer na svetu.

Iranska vojska je z droni napadla naftni tanker, povezan z ZDA.

Delno: Omenjen je napad na tanker Skylight pri Omanu.

Izraelske zračne sile so od začetka vojne napadle več kot 600 ciljev v Iranu.

Ni omenjeno

Katarske zračne sile so sestrelile dve iranski letali, ki sta ciljali plinske objekte.

Ni omenjeno

Teheran trdi, da je bilo v napadu na dekliško šolo ubitih 168 ljudi.

Da: Teheran trdi, da je bilo v napadu na šolo ubitih 168 ljudi.

Ubit je bil vodja Hezbolaha, ki je bil tarča izraelske likvidacije.

Da: Članek navaja, da je bil ubit vodja Hezbolaha.

Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je bil ubit v sobotni vojaški operaciji.

Da: Putin je obsodil atentat na Hameneja v sobotni operaciji.

ZDA so v prvih 48 urah vojne zadele več kot 1250 ciljev v Iranu.

Ni omenjeno

Večer

Donald Trump ne izključuje možnosti namestitve vojakov v Iranu.

Ni omenjeno

IAEA poroča o poškodbah v Natanzu, čeprav Rafael Grossi sprva ni videl znakov poškodb.

Ne: Grossi je dejal, da ni nobenih znakov o prizadetih objektih.

Iran grozi s silovitimi napadi na Ciper.

Ni omenjeno

Iran je izvedel povračilne napade na ameriške vojaške baze v državah Perzijskega zaliva.

Da: Izvedli so povračilne ukrepe na baze ZDA v državah zaliva.

Iran je uradno razglasil zaprtje strateško pomembne Hormuške ožine.

Delno: Navedeno je, da je Iran praktično onemogočil prehod skozi ožino.

Iran obtožuje ZDA in Izrael napada na jedrski objekt v Natanzu.

Da: Eslami je v pismu IAEA obtožil oba režima napada na Natanz.

Iranska revolucionarna garda svari, da ZDA ne bodo več varne nikjer na svetu.

Da: Enota Kuds je sporočila, da ne bodo več varni nikjer na svetu.

Iranska vojska je z droni napadla naftni tanker, povezan z ZDA.

Da: Iranska vojska je v ožini z dvema dronoma napadla tanker.

Izraelske zračne sile so od začetka vojne napadle več kot 600 ciljev v Iranu.

Da: Izraelska vojska je sporočila, da so napadli več kot 600 ciljev.

Katarske zračne sile so sestrelile dve iranski letali, ki sta ciljali plinske objekte.

Da: Katarsko ministrstvo je sporočilo, da so sestrelili dve letali.

Teheran trdi, da je bilo v napadu na dekliško šolo ubitih 168 ljudi.

Da: Teheran trdi, da je bilo v sobotnem napadu na šolo ubitih 168 ljudi.

Ubit je bil vodja Hezbolaha, ki je bil tarča izraelske likvidacije.

Ni omenjeno

Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je bil ubit v sobotni vojaški operaciji.

Da: Članek navaja, da se bodo prebivalci poklonili ubitemu voditelju.

ZDA so v prvih 48 urah vojne zadele več kot 1250 ciljev v Iranu.

Da: Ameriška vojska navaja, da so v 48 urah zadeli čez 1250 ciljev.

Žurnal24

Donald Trump ne izključuje možnosti namestitve vojakov v Iranu.

Ni omenjeno

IAEA poroča o poškodbah v Natanzu, čeprav Rafael Grossi sprva ni videl znakov poškodb.

Ne: Grossi je dejal, da ni nobenih znakov o prizadetih objektih.

Iran grozi s silovitimi napadi na Ciper.

Ni omenjeno

Iran je izvedel povračilne napade na ameriške vojaške baze v državah Perzijskega zaliva.

Da: Izvedli so odziv na ameriške baze v državah Perzijskega zaliva.

Iran je uradno razglasil zaprtje strateško pomembne Hormuške ožine.

Da: Članek navaja, da je Iran zaprl Hormuško ožino.

Iran obtožuje ZDA in Izrael napada na jedrski objekt v Natanzu.

Da: Teheran je obtožil ZDA in Izrael napada na objekt v Natanzu.

Iranska revolucionarna garda svari, da ZDA ne bodo več varne nikjer na svetu.

Da: Garda je opozorila, da ZDA ne bodo več varne nikjer na svetu.

Iranska vojska je z droni napadla naftni tanker, povezan z ZDA.

Da: Iranska vojska je tanker zadela z dvema dronoma.

Izraelske zračne sile so od začetka vojne napadle več kot 600 ciljev v Iranu.

Da: Izraelska vojska je sporočila, da je napadla več kot 600 ciljev.

Katarske zračne sile so sestrelile dve iranski letali, ki sta ciljali plinske objekte.

Da: Katar je sporočil, da so sestrelili dve letali.

Teheran trdi, da je bilo v napadu na dekliško šolo ubitih 168 ljudi.

Da: Teheran trdi, da je bilo v napadu na šolo ubitih 168 ljudi.

Ubit je bil vodja Hezbolaha, ki je bil tarča izraelske likvidacije.

Ni omenjeno

Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je bil ubit v sobotni vojaški operaciji.

Da: Članek navaja, da je bil ubit v sobotni vojaški operaciji.

ZDA so v prvih 48 urah vojne zadele več kot 1250 ciljev v Iranu.

Da: Ameriška vojska navaja, da so zadeli več kot 1250 ciljev.

Analiza sentimenta

entities

• ZDA
• Izrael
• Iran
• Iranska revolucionarna garda
• Enota Kuds
• Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA)
• Rafael Grossi
• Masud Pezeškian
• Ali Hamenej
• Abas Aragči
• Mohamad Eslami
• Hormuška ožina
• Katar
• Hezbolah
• Ciper

key differences

Abas Aragči

Vsi viri so nevtralni; razlika je le v širini konteksta.

Ali Hamenej

Viri so enotno nevtralni, razlika je le v opisu vloge.

Ciper

Le SiOL poroča o grožnjah in vojaški vlogi otoka.

Enota Kuds

Razlika je v stopnji negativnosti in interpretaciji groženj.

Hezbolah

Le SiOL poroča in izpostavlja nezakonitost delovanja.

Hormuška ožina

Vsi viri so nevtralni, poudarjajo le vojaško-strateški vidik.

Iran

SiOL izpostavlja brutalnost, ostali le nevtralno vlogo.

Iranska revolucionarna garda

SiOL izpostavlja grožnje, ostali le nevtralno poročajo.

Izrael

Razpon od nevtralne vojaške vloge do oznak zločinskega režima.

Katar

Vsi viri so nevtralni; razlika je le v vlogi tarče ali akterja.

Masud Pezeškian

Vsi viri so nevtralni; razlika je le v izbiri citiranih tarč.

Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA)

Vsi viri so enotno nevtralni; razlik v poročanju ni.

Mohamad Eslami

Vsi viri so nevtralni; razlikujejo se le v povodu citiranja.

Rafael Grossi

Vsi viri so enotno nevtralni; razlike so le v citiranih vlogah.

ZDA

Razpon od nevtralne vloge akterja do citiranja obtožb o zločinih.

source analyses

24ur

Abas Aragči

Ni omenjeno

Ali Hamenej

Nevtralno: Omenjen v kontekstu novice o njegovi smrti.

Ciper

Ni omenjeno

Enota Kuds

Ni omenjeno

Hezbolah

Ni omenjeno

Hormuška ožina

Ni omenjeno

Iran

Nevtralno: Poročanje o škodi na objektih in iranskih obtožbah.

Iranska revolucionarna garda

Ni omenjeno

Izrael

Nevtralno: Omenjen kot udeleženec v napadih in tarča povračilnih ukrepov.

Katar

Ni omenjeno

Masud Pezeškian

Ni omenjeno

Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA)

Nevtralno: Informativno poročanje o ugotovitvah agencije.

Mohamad Eslami

Ni omenjeno

Rafael Grossi

Nevtralno: Citiran kot vir informacij o stanju objektov.

ZDA

Nevtralno: Omenjene kot tarča obtožb in povračilnih napadov.

Mladina

Abas Aragči

Nevtralno: Citiran med pojasnjevanjem iranske zunanje politike.

Ali Hamenej

Nevtralno: Omenjen v kontekstu poziva k poklonu po njegovi smrti.

Ciper

Ni omenjeno

Enota Kuds

Nevtralno: Navedena kot vir groženj brez uredniškega vrednotenja.

Hezbolah

Ni omenjeno

Hormuška ožina

Nevtralno: Omenjena kot lokacija vojaškega incidenta.

Iran

Nevtralno: Omenjen kot akter v spopadih in vir uradnih izjav.

Iranska revolucionarna garda

Nevtralno: Navedena kot vir opozoril in poročil o vojaških operacijah.

Izrael

Negativno: Iranski uradniki jih označujejo za zločinski režim.

Katar

Nevtralno: Omenjen kot akter, ki je sestrelil iranski letali.

Masud Pezeškian

Nevtralno: Citiran kot govorec, ki obsoja napade na civilne cilje.

Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA)

Nevtralno: Omenjena kot prejemnica pisma in vir tehničnih informacij.

Mohamad Eslami

Nevtralno: Citiran kot avtor pisma agenciji IAEA.

Rafael Grossi

Nevtralno: Citiran kot vir informacij o stanju jedrskih objektov.

ZDA

Negativno: Iranski uradniki jih označujejo za zločinski režim.

Primorske Novice

Abas Aragči

Ni omenjeno

Ali Hamenej

Nevtralno: Omenjen v kontekstu poročanja o njegovi smrti.

Ciper

Ni omenjeno

Enota Kuds

Ni omenjeno

Hezbolah

Ni omenjeno

Hormuška ožina

Ni omenjeno

Iran

Nevtralno: Poročanje o škodi na objektu in obogatitvi urana.

Iranska revolucionarna garda

Ni omenjeno

Izrael

Nevtralno: Omenjen kot tarča obtožb in udeleženec v spopadih.

Katar

Ni omenjeno

Masud Pezeškian

Ni omenjeno

Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA)

Nevtralno: Vir informacij o škodi in jedrskem programu.

Mohamad Eslami

Ni omenjeno

Rafael Grossi

Nevtralno: Citiran kot vir tehničnih pojasnil in ocen.

ZDA

Nevtralno: Omenjene kot tarča obtožb in udeleženka v spopadih.

STA

Abas Aragči

Ni omenjeno

Ali Hamenej

Ni omenjeno

Ciper

Ni omenjeno

Enota Kuds

Ni omenjeno

Hezbolah

Ni omenjeno

Hormuška ožina

Ni omenjeno

Iran

Nevtralno: Omenjen kot žrtev domnevnega napada in govorec obtožb.

Iranska revolucionarna garda

Ni omenjeno

Izrael

Nevtralno: Omenjen kot cilj iranskih obtožb brez meta-vrednotenja.

Katar

Ni omenjeno

Masud Pezeškian

Ni omenjeno

Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA)

Nevtralno: Poroča o dejstvih in škodi na objektu.

Mohamad Eslami

Ni omenjeno

Rafael Grossi

Nevtralno: Omenjen v vlogi generalnega direktorja agencije.

ZDA

Nevtralno: Omenjene kot cilj iranskih obtožb brez meta-vrednotenja.

SiOL

Abas Aragči

Nevtralno: citiran kot govorec, ki pojasnjuje iranska stališča.

Ali Hamenej

Nevtralno: omenjen kot žrtev atentata in vrhovni voditelj.

Ciper

Nevtralno: omenjen kot tarča groženj in lokacija vojaških baz.

Enota Kuds

Negativno: avtor grozilnih izjav o koncu varnosti za sovražnike.

Hezbolah

Negativno: njihove aktivnosti označene za nezakonite s strani Libanona.

Hormuška ožina

Nevtralno: omenjena kot strateška lokacija in prizorišče blokade.

Iran

Negativno: obtožen brutalnih napadov, groženj in povzročanja kaosa.

Iranska revolucionarna garda

Negativno: opisana kot vir groženj z zažiganjem ladij in napadi.

Izrael

Nevtralno: opisan kot vojaški akter brez neposrednega meta-vrednotenja.

Katar

Nevtralno: omenjen le kot lokacija eksplozij in tarča napadov.

Masud Pezeškian

Nevtralno: citiran pri podajanju uradnih stališč in obtožb Irana.

Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA)

Nevtralno: citirana kot vir informacij o stanju jedrskih objektov.

Mohamad Eslami

Nevtralno: citiran kot govorec, ki poroča o napadih na Natanz.

Rafael Grossi

Nevtralno: citiran kot avtoriteta, ki poziva k zadržanosti.

ZDA

Nevtralno: omenjene kot akter v operacijah in tarča iranskih groženj.

Večer

Abas Aragči

Nevtralno: Citiran glede pojasnjevanja iranskih diplomatskih stališč.

Ali Hamenej

Nevtralno: Omenjen v kontekstu zbiranja podpore po njegovi smrti.

Ciper

Ni omenjeno

Enota Kuds

Nevtralno: Citirana kot govorec, ki pošilja opozorila sovražniku.

Hezbolah

Ni omenjeno

Hormuška ožina

Nevtralno: Omenjena kot lokacija vojaškega incidenta.

Iran

Nevtralno: Poročanje o trditvah, napadih in povračilnih ukrepih.

Iranska revolucionarna garda

Nevtralno: Navedena kot vir informacij o vojaških operacijah.

Izrael

Nevtralno: Omenjen kot udeleženec v spopadih in tarča obtožb.

Katar

Nevtralno: Omenjen v kontekstu obrambnega delovanja zračnih sil.

Masud Pezeškian

Nevtralno: Citiran kot govorec, ki obsoja napade.

Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA)

Nevtralno: Omenjena kot prejemnica pisma in vir informacij.

Mohamad Eslami

Nevtralno: Citiran kot govorec, ki poroča o napadu na Natanz.

Rafael Grossi

Nevtralno: Citiran kot vir, ki zanika poškodbe jedrskih objektov.

ZDA

Nevtralno: Omenjene kot udeleženka v spopadih in tarča obtožb.

Žurnal24

Abas Aragči

Nevtralno: Citiran kot govorec o diplomatskih in obrambnih prizadevanjih.

Ali Hamenej

Nevtralno: Omenjen v kontekstu poziva k poklonu po njegovi smrti.

Ciper

Ni omenjeno

Enota Kuds

Nevtralno: Citirana kot govorec, ki podaja opozorila sovražniku.

Hezbolah

Ni omenjeno

Hormuška ožina

Nevtralno: Omenjena kot lokacija vojaških in strateških ukrepov.

Iran

Nevtralno: Omenjen kot akter v spopadih in vir uradnih izjav.

Iranska revolucionarna garda

Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki opozarja in poroča o operacijah.

Izrael

Negativno: Označen kot zločinski režim, ki izvaja brutalne napade.

Katar

Nevtralno: Omenjen kot akter, ki je sestrelil iranski letali.

Masud Pezeškian

Nevtralno: Citiran kot govorec, ki obsoja napade na šole in bolnišnice.

Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA)

Nevtralno: Omenjena kot prejemnica pisma in vir informacij o stanju.

Mohamad Eslami

Nevtralno: Citiran kot govorec, ki poroča o napadih na Natanz.

Rafael Grossi

Nevtralno: Citiran kot vir informacij o stanju jedrskih objektov.

ZDA

Negativno: Tarča ostrih obtožb o brutalnih napadih na civilne cilje.

Viri

articles

• article order

  9

  body

  Dunaj/Teheran, 3. marca - Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) je danes sporočila, da je ključni iranski jedrski objekt v Natanzu v središču države nedavno utrpel škodo. Iran je že v ponedeljek obtožil ZDA in Izrael napada na jedrski objekt, a je takrat generalni direktor IAEA ...

  language

  slv

  published at

  2026-03-03T17:43:03

  source

  STA

  title

  IAEA: Iranski jedrski objekt nedavno poškodovan

  url

  https://www.sta.si/3528997/iaea-iranski-jedrski-objekt-nedavno-poskodovan

• article order

  8

  body

  Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) je sporočila, da je ključni iranski jedrski objekt v Natanzu v središču države nedavno utrpel škodo. "Na podlagi najnovejših razpoložljivih satelitskih posnetkov lahko IAEA zdaj potrdi nekaj nedavne škode na vhodnih stavbah iranskega podzemnega obrata za bogatenje urana v Natanzu. Radioloških posledic ni pričakovati," je danes na omrežju X zapisala agencija. Iran je že v ponedeljek v pismu agenciji obtožil ZDA in Izrael napada na jedrski objekt, a je takrat generalni direktor IAEA Rafael Grossi dejal, da ni opaznih znakov o prizadetih jedrskih objektih. Vojna na Bližnjem vzhodu, ki se danes nadaljuje četrti dan, se je v soboto začela po ameriško-izraelskih napadih na Iran, v katerih je bil med drugim ubit vrhovni verski voditelj ajatola Ali Hamenej. Teheran je v odgovor sprožil povračilne napade na Izrael ter ameriške cilje v zalivskih državah, kot so vojaška oporišča in veleposlaništva ZDA.

  language

  slv

  published at

  2026-03-03T11:52:24

  source

  24ur

  title

  IAEA: Iranski jedrski objekt utrpel škodo

  url

  https://www.24ur.com/novice/tujina/iaea-iranski-jedrski-objekt-utrpel-skodo.html

• article order

  1

  body

  Iranska revolucionarna garda je danes opozorila ZDA, da te "ne bodo več varne", medtem ko se vojna na Bližnjem vzhodu po sobotni ameriško-izraelski operaciji na Iran nadaljuje že tretji dan. Teheran je obtožil ZDA in Izrael napada na jedrski objekt v Natanzu, iranski predsednik Masud Pezeškian pa je dejal, da Iran ne bo molčal po napadu na šolo. "Sovražnik se mora zavedati, da je njegovih srečnih dni konec in da ne bodo več varni nikjer na svetu, niti v lastnih domovih," je danes zapisala enota Kuds, ki nadzira operacije iranske revolucionarne garde v tujini, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Iran je medtem danes obtožil Izrael in ZDA napada na jedrski objekt v Natanzu v središču države, ki je bil ena glavnih tarč že v prejšnjih spopadih med temi državami junija lani. "Zločinska režima ZDA in Izraela sta v nedeljo popoldan v dveh brutalnih napadih znova napadla jedrski objekt Natanz," je v pismu Mednarodni agenciji za jedrsko energijo (IAEA) zapisal vodja iranske agencije za jedrsko energijo Mohamad Eslami. Generalni direktor IAEA Rafael Grossi je sicer dejal, da ni "nobenih znakov", da bi bili prizadeti kakršni koli jedrski objekti. "Zločinska režima ZDA in Izraela sta v nedeljo popoldan v dveh brutalnih napadih znova napadla jedrski objekt Natanz." Pezeškian pa je dejal, da Iran ne bo "ostal tiho" po napadih na dekliško šolo in bolnišnico v Teheranu. "Napadi na bolnišnice so napadi na življenje samo. Napadi na šole so usmerjeni v prihodnost naroda (...) Svet mora to obsoditi," je zapisal na omrežju X. "Iran ne bo molčal ali se vdal tem zločinom," je še dodal. Teheran trdi, da je bilo v sobotnem napadu na šolo na jugu države ubitih 168 ljudi, vendar ZDA in Izrael napada nista potrdila. Incident v teheranski bolnišnici se je zgodil v nedeljo. Iran je v odgovor na sobotno operacijo izvedel val povračilnih ukrepov, katerih tarča so bile tudi druge države ob Perzijskem zalivu, na katerih imajo ZDA svoje vojaške baze. Zunanji minister Abas Aragči je med telefonskim pogovorom s kitajskim kolegom Wang Yijem dejal, da Iran kljub napadom "ne goji sovražnosti do držav Perzijskega zaliva in je odločen, da si bo z njimi prizadeval za dobre sosedske odnose". Po navedbah Aragčija "obrambnega odziva na ameriške vojaške baze ne bi smeli razumeti kot iranski napad na te države". Iranska vlada je medtem pozvala prebivalce, naj se drevi zberejo v prestolnici Teheranu v podporo islamski republiki in se poklonijo vrhovnemu voditelju ajatoli Aliju Hameneju, ki je bil ubit v sobotni vojaški operaciji. Iranski povračilni napadi so sicer doslej po navedbah revolucionarne garde ciljali 60 strateških ciljev in 500 lokacij, povezanih z ZDA in Izraelom na Bližnjem vzhodu. Izstrelili so več kot 700 dronov in sto raket. Danes je iranska vojska v Hormuški ožini, skozi katero je Iran praktično onemogočil prehod, napadla naftni tanker, ki naj bi bil povezan z ZDA. Tanker so zadeli z dvema dronoma in po napadu še vedno gori. Katarske zračne sile pa so danes sestrelile dve letali iz Irana, ki sta ciljali plinske objekte v tej zalivski državi, je sporočilo katarsko obrambno ministrstvo. ZDA so v prvih 48 urah vojne v napadih na Iran po navedbah ameriške vojske zadele več kot 1250 ciljev. Med tarčami so bili iranski centri za poveljevanje in nadzor, skladišča balističnih in protiladijskih raket ter iranske mornariške ladje in podmornice, je navedlo ameriško centralno poveljstvo. Izraelske zračne sile so medtem od začetka vojne napadle več kot 600 ciljev v Iranu, je sporočila vojska. Med njimi so napadi na več kot 20 lokacij, povezanih z iranskimi vojaškimi voditelji.

  language

  slv

  published at

  2026-03-02T23:25:14

  source

  Mladina

  title

  "ZDA ne bodo več varne, niti v lastnih domovih"

  url

  https://www.mladina.si/247171/zda-ne-bodo-vec-varne-niti-v-lastnih-domovih/

• article order

  4

  body

  "Sovražnik se mora zavedati, da je njegovih srečnih dni konec in da ne bodo več varni nikjer na svetu, niti v lastnih domovih," je sporočila enota Kuds, ki nadzira operacije iranske revolucionarne garde v tujini. Iran je medtem obtožil Izrael in ZDA napada na jedrski objekt v Natanzu v središču države, ki je bil ena glavnih tarč že v napadih junija lani. "Zločinska režima ZDA in Izraela sta v nedeljo popoldan v dveh brutalnih napadih znova napadla jedrski objekt Natanz," je v pismu Mednarodni agenciji za jedrsko energijo (IAEA) zapisal vodja iranske agencije za jedrsko energijo Mohamad Eslami. Generalni direktor IAEA Rafael Grossi je sicer dejal, da ni "nobenih znakov", da bi bili prizadeti jedrski objekti. Iranski predsednik Masud Pezeškian je izjavil, da Iran ne bo ostal tiho po napadih na dekliško šolo in bolnišnico v Teheranu. "Napadi na bolnišnice so napadi na življenje samo. Napadi na šole so usmerjeni v prihodnost naroda. Svet mora to obsoditi," je zapisal na omrežju X. "Iran ne bo molčal ali se vdal tem zločinom." Teheran trdi, da je bilo v sobotnem napadu na šolo na jugu države ubitih 168 ljudi, vendar ZDA in Izrael napada nista potrdila. Incident v teheranski bolnišnici se je zgodil v nedeljo. Iran je v odgovor na sobotno operacijo izvedel val povračilnih ukrepov, katerih tarča so bile tudi druge države ob Perzijskem zalivu, v katerih imajo ZDA svoje vojaške baze. Iranski zunanji minister Abas Aragči je v telefonskem pogovoru s kitajskim kolegom Wang Yijem dejal, da Iran kljub napadom "ne goji sovražnosti do držav Perzijskega zaliva in je odločen, da si bo z njimi prizadeval za dobre sosedske odnose". Po navedbah Aragčija obrambnega odziva na ameriške vojaške baze ne bi smeli razumeti kot iranski napad na te države. Iranska vlada je pozvala prebivalce, naj se drevi zberejo v prestolnici Teheranu v podporo islamski republiki in se poklonijo vrhovnemu voditelju ajatoli Aliju Hameneju, ki je bil ubit v sobotni vojaški operaciji. Iranski povračilni napadi so doslej po navedbah revolucionarne garde ciljali 60 strateških ciljev in 500 lokacij, povezanih z ZDA in Izraelom na Bližnjem vzhodu. Izstrelili so več kot 700 dronov in sto raket. Danes je iranska vojska v Hormuški ožini, skozi katero je Iran praktično onemogočil prehod, napadla naftni tanker, ki naj bi bil povezan z ZDA. Tanker so zadeli z dvema dronoma in po napadu še vedno gori. Katarske zračne sile pa so danes sestrelile dve letali iz Irana, ki sta ciljali plinske objekte v tej zalivski državi, je sporočilo katarsko obrambno ministrstvo. ZDA so v prvih 48 urah vojne v napadih na Iran po navedbah ameriške vojske zadele več kot 1250 ciljev. Med tarčami so bili iranski centri za poveljevanje in nadzor, skladišča balističnih in protiladijskih raket ter iranske mornariške ladje in podmornice, je navedlo ameriško centralno poveljstvo. Izraelske zračne sile so od začetka vojne napadle več kot 600 ciljev v Iranu, je sporočila vojska. Med njimi so napadi na več kot 20 lokacij, povezanih z iranskimi vojaškimi voditelji.

  language

  slv

  published at

  2026-03-02T20:58:14

  source

  Večer

  title

  Iran trdi, da je bil v ameriško-izraelskem napadu tarča tudi jedrski objekt, mednarodna agencija tega podatka nima

  url

  https://vecer.com/svet/iran-trdi-da-je-bil-v-amerisko-izraelskem-napadu-tarca-tudi-jedrski-objekt-mednarodna-agencija-tega-podatka-nima-10407463

• article order

  6

  body

  Pregled pomembnejših dogodkov dneva: 22.02: Iran razglasil zaprtje Hormuške ožine in izdal grožnjo 21.01 Iranska revolucionarna garda svari ZDA, da ne bodo več varne 18.11 Trump ne izključuje možnosti namestitve vojakov v Iranu 16.35 Hegseth: Posredovanje v Iranu ne bo vodilo v neskončno vojno 15.51 Iran grozi s silovitimi napadi na Ciper 15.06 Teheran: Iran pripravljen na dolgo vojno 14.29 Za potovanja na Ciper zunanje ministrstvo svetuje dodatno previdnost 13.58 Posnetek razkriva podzemno skladišče iranskih dronov 13.54 Umrl četrti pripadnik ameriške vojske 13.31 Šokantne podrobnosti o sestrelitvi treh ameriških F-15 13.25 Libanon prepovedal vojaške aktivnosti Hezbolaha 13.11 Iranski predsednik imenoval vršilca dolžnosti obrambnega ministra 12.30 Izrael ne vidi razloga za kopensko invazijo na Libanon 12.25 ZDA in zavezniške zalivske države v napadih Irana vidijo nevarno eskalacijo 12.09 Oglasil se je Kremelj 11.55 Na mesto v ZAE padli ostanki drona 11.16 Zaradi odpovedi poletov se domov po ocenah ne more vrniti okoli tisoč Slovencev 11.05 Francija, Nemčija in Velika Britanija pripravljene na obrambne ukrepe proti Iranu 10.56 Vodja IAEA: Razmere so zelo skrb vzbujajoče. Pozivam k zadržanosti, da se izognemo nadaljnji eskalaciji. 10.24 Izraelske obrambne sile: Postopoma bomo začeli odpirati zračni prostor 10.20 Izraelski obrambni minister: Vodja Hezbolaha je tarča likvidacije 10.13 Rdeči polmesec: V napadih ubitih najmanj 555 ljudi 10.05 Napad na tanker pri Omanu: ladjarji bežijo iz Hormuške ožine 9.53 Spopadi zajeli tudi Irak 9.35 EU pozvala k zadržanosti na Bližnjem vzhodu 9.16 V zalivskih državah poročajo o novih eksplozijah 9.05 Iran napadel naftne objekte v Savdski Arabiji 8.58 Ubit vodja Hezbolaha 8.11 Iranski zunanji minister v pismu ZN umor Hameneja označil za strahopetno teroristično dejanje 7.36 Iran napadel ameriško ambasado v Kuvajtu 7.34 Britanska vojaška baza na Cipru tarča napada z dronom 7.15 Strmoglavil ameriški F-15 6.33 Izrael napadel Libanon po napadu Hezbolaha 6.03 Eksplozije v Dubaju, Abu Dabiju in Dohi. Iran: Z ZDA se ne nameravamo pogajati. "Hormuška ožina je zaprta. Če kdo katera koli ladja poskusi prečkati, jo bodo junaki revolucionarne garde in plovila naše mornarice zažgali," je po navedbah iranskih državnih medijev danes razglasil predstavnik Iranske revolucionarne garde Ebrahim Jabari. Skozi Hormuško ožino na svetovni trg prihaja približno petina nafte in četrtina plina. Preliv, ki je na najožjem delu širok manj kot 40 kilometrov, je kritičnega pomena za gospodarstvo velikih svetovnih proizvajalcev nafte, kot so Savdska Arabija, Iran, Združeni arabski emirati. Hormuška ožina ločuje Omanski in Perzijski zaliv. Foto: Reuters Iranska revolucionarna garda je ladijske prevoznike že v soboto po tem, ko so ZDA skupaj z Izraelom napadle Iran, pozvala, naj njihova plovila ne vstopajo v Hormuško ožino, a je ladijski promet skozi morski preliv še vedno potekal. Danes je ožino medtem po zadnjih informacijah prečkalo izredno malo plovil - večina jih na razplet dogodkov čaka v bližini. Iranska revolucionarna garda je danes opozorila ZDA, da te "ne bodo več varne", medtem ko se vojna na Bližnjem vzhodu po sobotni ameriško-izraelski operaciji na Iran nadaljuje že tretji dan. Teheran je obtožil ZDA in Izrael napada na jedrski objekt v Natanzu, iranski predsednik Masud Pezeškian pa je dejal, da Iran ne bo molčal po napadu na šolo. "Sovražnik se mora zavedati, da je njegovih srečnih dni konec in da ne bodo več varni nikjer na svetu, niti v lastnih domovih," je danes zapisala enota Kuds, ki nadzira operacije iranske revolucionarne garde v tujini, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Iran je medtem danes obtožil Izrael in ZDA napada na jedrski objekt v Natanzu v središču države, ki je bil ena glavnih tarč že v prejšnjih spopadih med temi državami junija lani. Iran je v odgovor na sobotno operacijo izvedel val povračilnih ukrepov, katerih tarča so bile tudi druge države ob Perzijskem zalivu, na katerih imajo ZDA svoje vojaške baze. Foto: Guliverimage "Zločinska režima ZDA in Izraela sta v nedeljo popoldan v dveh brutalnih napadih znova napadla jedrski objekt Natanz," je v pismu Mednarodni agenciji za jedrsko energijo (IAEA) zapisal vodja iranske agencije za jedrsko energijo Mohamad Eslami. Generalni direktor IAEA Rafael Grossi je sicer dejal, da ni "nobenih znakov", da bi bili prizadeti kakršni koli jedrski objekti. Pezeškian pa je dejal, da Iran ne bo "ostal tiho" po napadih na dekliško šolo in bolnišnico v Teheranu. "Napadi na bolnišnice so napadi na življenje samo. Napadi na šole so usmerjeni v prihodnost naroda (...) Svet mora to obsoditi," je zapisal na omrežju X. "Iran ne bo molčal ali se vdal tem zločinom," je še dodal. Teheran trdi, da je bilo v sobotnem napadu na šolo na jugu države ubitih 168 ljudi, vendar ZDA in Izrael napada nista potrdila. Incident v teheranski bolnišnici se je zgodil v nedeljo. Ameriški predsednik Donald Trump je danes za ameriški časnik New York Post dejal, da ne izključuje možnosti napotitve kopenskih čet v Iran, če bo to potrebno. V pogovoru za časnik je izrazil pričakovanje, da konflikt ne bo trajal dolgo. Trump je v pogovoru za New York Post po sobotni ameriško-izraelski vojaški operaciji v Iranu dejal, da nima pomislekov glede prisotnosti vojakov na terenu. Dodal je, da ZDA verjetno ne bodo potrebovale napotitve kopenskih čet v Iran, a bo to storil, če bo treba. Preberite tudi: Najhujše šele prihaja, napoveduje Donald Trump V nedeljo je v ločenem pogovoru za Daily Mail izrazil pričakovanje, da bo vojna trajala približno štiri tedne, v tokratnem pogovoru pa namignil, da bi bilo lahko to obdobje krajše. "Končala se bo precej hitro. Vse gre po urniku, precej pred rokom, kar zadeva iranskega vodstva - 49 ubitih. To naj bi trajalo štiri tedne, a smo vse storili v enem," je dodal. Po mnenju Donalda Trumpa je največje presenečenje vojne z Iranom dejstvo, da je Iran s povračilnimi udarci napadel arabske države, med drugim Kuvajt, Bahrajn, Združene arabske emirate in Katar. Foto: Reuters Predsednik je dejal, da ga ne skrbi iranska uporaba terorizma za maščevanje ZDA za napade. Pojasnil je še, da je končno odločitev o napadu na Iran sprejel po koncu četrtkovih pogovorov o iranskem jedrskem programu v Ženevi, deloma zaradi prejetih obveščevalnih podatkov, da Iran na skrivaj nadaljuje jedrske projekte. Vztrajal je pri tem, da verjame, da je storil "pravilno stvar" in da ga večina Američanov podpira, čeprav uvodne ankete trdijo drugače, še navaja časnik. Trdil je, da bi bilo dovoljenje "norim ljudem", da pridobijo jedrsko orožje, hujša kot regionalni konflikt. Posredovanje v Iranu ne bo vodilo v "neskončno vojno" in ne gre za vojno za spremembo režima v islamski republiki, je na današnji novinarski konferenci zatrdil ameriški obrambni minister Pete Hegseth, poroča britanski BBC. Ob tem je dejal, da ZDA žalujejo za štirimi ameriškimi vojaki, ki so od sobotnega začetka napadov izgubili življenja. Čeprav je zagotovil, da vojaška operacija proti Iranu ne bo vodila v "neskončno vojno", ni podal natančne informacije, kako dolgo naj bi trajala. Po njegovih besedah je cilj ZDA uničiti iranske rakete in drugo varnostno infrastrukturo, ne pa graditi demokracije v Iranu. Hegseth je dejal, da ZDA za zdaj nimajo vojakov na iranskem ozemlju, ni pa hotel izključiti te možnosti, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Medtem je Caine po navedbah AFP pojasnil, da so ZDA dosegle zračno premoč nad Iranom, ki da ne bo zgolj okrepila varnosti ameriških sil, temveč jim bo omogočala nadaljevanje operacije. Foto: Reuters "Zavlačevali so, kupovali so čas, da bi si ponovno napolnili zaloge raket in ponovno zagnali svoje jedrske ambicije," je iranskim oblastem očital Hegseth. Po njegovih besedah režimi, kot je iranski, ne smejo imeti jedrskega orožja. Operacija v Iranu je najbolj smrtonosna, najbolj kompleksna in najbolj natančna zračna operacija v zgodovini, je dejal Hegseth. "Vojne nismo začeli, ampak jo s predsednikom (Donaldom) Trumpom končujemo," je dodal. "Američani so večino svojih letal premaknili na Ciper. Zaradi tega ga bomo z raketami napadli tako silovito, da bodo Američani primorani zapustiti otok," je po navedbah medija Khabar Fouri danes zagrozil iranski general Sardar Jabbari. Ciper je sicer že bil tarča iranskega napada, in sicer je iranski dron shahed zadel britansko vojaško letališče Akrotiri na Cipru in povzročil manjšo gmotno škodo. Slovensko ministrstvo za zunanje in evropske zadeve svetuje dodatno previdnost za potovanja na Ciper. Zaradi napada z dronom na britansko vojaško letališče Akrotiri na Cipru je več letalskih družb odpovedalo lete v to državo, zato državljane pozivajo, naj pri načrtovanju potovanj upoštevajo možnost nadaljnjih odpovedi letov, so navedli na spletni strani. Foto: Reuters Iran je pripravljen na dolgotrajno vojno z ZDA in Izraelom, je danes sporočil sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani. Ob tem je dejal, da se bo Iran branil ne glede na ceno. Teheran je medtem z raketami napadel prostore izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, je sporočila iranska revolucionarna garda. "Iran se je za razliko od ZDA pripravil na dolgo vojno," je na omrežju X zapisali Laridžani, vodja iranskega sveta za nacionalno varnost. Dodal je, da se bo islamska republika v vojni z ZDA in Izraelom, ki se po sobotnih ameriško-izraelskih napadih na Iran nadaljuje tretji dan, branila ne glede na ceno. "Odločno se bomo branili in našo šest tisoč let staro civilizacijo ne glede na ceno, da bodo sovražniki obžalovali svoje napačne ocene," je zapisal Laridžani. Iranska revolucionarna garda je medtem danes sporočila, da so njihovi raketni napadi ciljali prostore urada izraelskega premierja Netanjahuja, kot tudi sedež poveljstva izraelskih zračnih sil. "Tarči napadov sta bili urad kriminalnega premierja sionističnega režima in sedež poveljstva zračnih sil režima," je iranska revolucionarna garda sporočila v izjavi za iransko tiskovno agencijo Fars. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve svetuje dodatno previdnost za potovanja na Ciper. Zaradi napada z dronom na britansko vojaško letališče Akrotiri na Cipru je več letalskih družb odpovedalo lete v to državo, zato pozivajo državljane, naj pri načrtovanju potovanj upoštevajo možnost nadaljnjih odpovedi letov, so navedli na spletni strani. Za potovanja na Ciper na ministrstvu svetujejo dodatno previdnost ter preverjanje in pridobitev informacij iz drugih virov. Kot so še navedli, lahko obstajajo določeni varnostni zadržki za potovanja v posamezne dele te članice EU. Več preberite tukaj: Iranska tiskovna agencija Fars, ki je povezana z Islamsko revolucionarno gardo, je objavila posnetek, ki prikazuje arzenal iranskih dronov, shranjenih v podzemnih rovih. Droni so nameščeni na raketnih izstrelovalnikih. Iz posnetka je razvidno, da so v podzemnih rovih izobešene iranske zastave. Iranski droni Shahed imajo doseg dva tisoč kilometrov, kar zadošča za napade na Izrael in večino arabskih držav Perzijskega zaliva. To pomeni, da so v njihovem dosegu tudi nekateri deli južne in jugovzhodne Evrope. Prav zato britanske in druge zahodne baze v vzhodnem Sredozemlju ostajajo v potencialnem dosegu iranskih dronov v primeru nadaljnjega stopnjevanja konflikta. Zjutraj je na družbenih omrežjih zaokrožil posnetek strmoglavljenja ameriškega letala F-15 v Kuvajtu. Iran je sporočil, da so njihove sile sestrelile letalo. Oborožene sile Kuvajta so nato sporočile, da ni strmoglavilo samo to ameriško letalo, temveč naj bi bilo takih nesreč več. Izkazalo se je, da je kuvajtska zračna obramba pomotoma sestrelila lovska letala ameriških zračnih sil. Več preberite tukaj: Od začetka konflikta z Iranom so življenje izgubili štirje ameriški vojaki, je sporočilo ameriško centralno poveljstvo. Vojak, čigar ime še ni bilo objavljeno, je bil med prvimi iranskimi napadi hudo ranjen in je kasneje umrl. Ameriški predsednik Donald Trump je že prej opozoril, da lahko pričakujejo dodatne žrtve, potem ko je sporočil, da so v prvih napadih umrli trije ameriški vojaki. "Žal jih bo verjetno še več, preden bo vsega konec. Tako pač je. Ampak storili bomo vse, kar je v naši moči, da to preprečimo," je dejal Trump. Libanonska vlada je danes uvedla prepoved vojaških dejavnosti šiitskega gibanja Hezbolah, ki ga podpira Iran, češ da so te nezakonite. Od gibanja je ob tem zahtevala predajo vsega orožja državi, je naznanil premier Navaf Salam. Salam je ob naznanilu "takojšnje prepovedi" vseh Hezbolahovih varnostnih in vojaških in dejavnosti pojasnil, da te veljajo za nezakonite. Od gibanja, ki je zastopano tako v vladi kot parlamentu, je zahteval predajo orožja, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Iranski predsednik Masud Pezeškijan je danes za vršilca dolžnosti obrambnega ministra imenoval generala iranske revolucionarne garde Madžida Ebnelrezo, potem ko je bil v sobotnih ameriških in izraelskih zračnih napadih na Iran ubit njegov predhodnik, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Po odločitvi predsednika Masuda Pezeškijana je bil general revolucionarne garde Madžid Ebnelreza imenovan za vršilca dolžnosti obrambnega ministra," je sporočil tiskovni predstavnik predsednika. Izrael trdi, da za zdaj ni razloga za kopensko invazijo na Libanon, so pa napovedali krepitev napadov v Iranu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Na terenu po besedah vojaškega tiskovnega predstavnika "v tem trenutku ni ničesar, kar bi narekovalo začetek kopenske invazije". Na vprašanje novinarjev, ali bo Izrael v Libanon poslal vojake, pa je po poročanju AFP odgovoril, da "kratkoročno, v tem neposrednem obdobju, ne". Bo pa izraelska vojska po napovedih okrepila napade na Iran. "Vedno bolj bomo napadali ključne elemente tega režima in nadaljevali stopnjevanje škode. To bo trajalo, dokler bo treba," je po poročanju AFP dejal tiskovni predstavnik vojske. Dejanja Irana v regiji predstavljajo nevarno eskalacijo, ki ogroža stabilnost na Bližnjem vzhodu, so danes v izjavi posvarile ZDA in šest zavezniških zalivskih držav - Kuvajt, Savdska Arabija, Bahrajn, Katar, Jordanija in Združeni arabski emirati. "Ciljanje civilistov in držav, ki ne sodelujejo v spopadih, je nepremišljeno ravnanje, ki spodkopava stabilnost," so države sporočile v skupni izjavi, ki jo je v arabščini posredovalo kuvajtsko zunanje ministrstvo in jo povzema britanski BBC. Obenem so države ob nadaljevanju napadov v regiji poudarile svojo pravico do samoobrambe. Po njihovih navedbah so bile doslej napadene tarče v Bahrajnu, Iraku, Jordaniji, Kuvajtu, Omanu, Katarju, Savdski Arabiji in Združenih arabskih emiratih. Kremelj je sporočil, da je Rusija v nenehnem stiku z iranskim vodstvom in da so globoko razočarani nad razpletom dogodkov. Kot je danes dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, Rusija analizira razmere in sprejema lastne sklepe. "Lahko rečem le, da smo v nenehnem stiku z iranskim vodstvom in se pogovarjamo o razmerah v tej državi. Hkrati nadaljujemo dialog z voditelji držav, ki jih je prizadel konflikt, vključno z državami Perzijskega zaliva," je povedal Peskov. Dodal je, da bo ruski predsednik Vladimir Putin danes opravil mednarodni telefonski klic v zvezi z Iranom, pri čemer ni razkril, s kom. Putin se je sicer oglasil že v nedeljo in obsodil atentat na iranskega vrhovnega voditelja ajatolo Alija Hameneija kot "ciničen" umor. Rusko zunanje ministrstvo je ZDA in Izrael obtožilo, da Bližnji vzhod potiskata "v brezno nenadzorovane eskalacije". Iz mesta Ras Al Khaimah v Združenih arabskih emiratih sporočajo, da je na območje vasi Al-Hamra padlo več ostankov drona, potem ko jih je uspešno prestregla zračna obramba. Zaradi zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu in odpovedi poletov je med potniki, ki so obtičali v Dubaju, po ocenah nekaj več kot 200 slovenskih turistov. Približno 800 se jih domov ne more vrniti iz Azije in Oceanije, je za STA dejal generalni sekretar združenja turističnih agencij Mišo Mrvaljević. Agencije pravijo, da so s potniki v stalnem stiku. Več preberite tukaj: V Dubaju so ostale ujete tudi številne slovenske vplivnice. Na družbenih omrežjih svoje sledilce stalno obveščajo o razmerah, ob tem pa poudarjajo, da zaradi strogih pravil ne smejo deliti vseh podrobnosti. Več preberite tukaj: Francija, Nemčija in Velika Britanija so izrazile pripravljenost braniti svoje interese in zaveznice v Zalivu z "obrambnimi ukrepi" proti Iranu, so v nedeljo sporočili voditelji trojice držav, katerih oporišča oz. vojaki v regiji so bili prejšnji konec tedna prav tako tarče iranskih napadov. Obenem je na območju veliko njihovih državljanov. Več preberite tukaj: Iranski veleposlanik pri Združenih narodih Reza Najafi je ob robu izredne seje sveta guvernerjev IAEA o Iranu sporočil, da je bil včeraj med ameriško-izraelsko vojaško operacijo zadet iranski jedrski poligon v mestu Natanz. "Včeraj so ponovno napadli iranske miroljubne in zaščitene jedrske objekte," je povedal Najafi. Na vprašanje Reutersa, kateri objekti so bili prizadeti, je odgovoril: "Natanz." Generalni direktor agencije za atomsko energijo (IAEA) Rafael Grossi je sporočil, da za zdaj ni poročil, da bi Izraelci in Američani zadeli iranske jedrske objekte. "Ni nobenih znakov, da bi bil kakšen jedrski objekt poškodovan ali prizadet," je Grossi povedal ob začetku današnje izredne seje sveta guvernerjev IAEA o Iranu, kjer sodeluje 35 držav, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Dodal je, da se poskusi vzpostavitve stika z iranskimi jedrskimi regulativnimi organi nadaljujejo, vendar neuspešno. "Prizadevanja za stik z iranskimi jedrskimi regulativnimi organi še potekajo, vendar za zdaj ni bilo odgovora. Upamo, da bo ta prepotrebni komunikacijski kanal čim prej ponovno vzpostavljen," je dejal Grossi. Ob tem je ocenil, da so razmere na Bližnjem vzhodu zelo skrb vzbujajoče. "Naj poudarim, da je situacija zelo skrb vzbujajoča. Ne moremo izključiti možnosti radiološkega izpusta s hudimi posledicami, vključno z morebitno nujno evakuacijo (...) večjih mest," je pojasnil Grossi. Vse vpletene je pozval k zadržanosti, da se ne bi zgodili nadaljnja eskalacija konflikta in jedrska katastrofa. Opozoril je na povečano tveganje za jedrsko varnost v regiji, tudi zato, ker je bilo poleg Irana napadenih več drugih držav, ki imajo prav tako jedrske objekte, med drugim delujoče jedrske elektrarne in z njimi povezana skladišča goriva. Izrael bo postopoma začel odpirati zračni prostor, napoveduje poveljstvo za domovinsko varnost. Ob tem dodajajo, da bo zračni promet potekal na nadzorovan in usklajen način ter v skladu z oceno varnostnih razmer. Izraelski zračni prostor je sicer zaprt od začetka konflikta z Iranom v soboto zjutraj. Iranska humanitarna organizacija Rdeči polmesec je sporočila, da je bilo v izraelsko-ameriških zračnih napadih v Iranu ubitih najmanj 555 ljudi. Foto: Reuters Napad na tanker Skylight pri obali Omana, tik pred vstopom v Hormuško ožino, je poškodoval štiri člane posadke, posadko pa so z ladje evakuirali. Veliki ladjarji medtem že ustavljajo ali preusmerjajo plovbo, ker se tveganje na najpomembnejši pomorski poti za nafto hitro stopnjuje. Več preberite tukaj: Spopadi med Izraelom, ZDA in Iranom so zajeli tudi Irak, kjer deluje več islamističnih skupin, povezanih z Iranom. Proiranska paravojaška islamistična skupina Kataib Hezbolah, ki deluje v Iraku, je danes sporočila, da je bilo njeno vojaško oporišče Jurf al Nasr tarča napadov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Gre za eno najmočnejših takih militantnih skupin v Iraku, ki je bila ustanovljena leta 2003 ter je od takrat sodelovala v številnih spopadih v Iraku in drugod na Bližnjem vzhodu, med drugim v sirski državljanski vojni. Prizadeva si za vzpostavitev proiranske vlade v Iraku in izgon ameriških sil iz države, pri čemer je bila deležna tudi precejšnje podpore iz Irana. Od sobote je bilo v Iraku ubitih okrog deset proiranskih borcev različnih oboroženih skupin, vključno z več pripadniki skupine Kataib Hezbolah. O napadih z droni, ki so bili sicer prestreženi, so medtem poročali tudi iz mesta Erbil - prestolnice iraškega Kurdistana, avtonomne kurdske regije na severu države, kjer delujejo koalicijske sile pod vodstvom ZDA in kompleks ameriškega konzulata. Eksplozije je bilo danes slišati v bližini letališča v Erbilu, blizu katerega so nastanjeni ameriški diplomati in vojaki. EU je po nedeljski izredni videokonferenci zunanjih ministrov držav članic o dogajanju na Bližnjem vzhodu pozvala k maksimalni zadržanosti, zaščiti civilistov in spoštovanju mednarodnega prava. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas pa je ob tem napovedala krepitev pomorske misije EU za zaščito plovbe v Rdečem morju Aspides. Iz Dohe, Dubaja ter glavnih mest Kuvajta in Bahrajna poročajo o novih eksplozijah. Te je bilo slišati tudi v Jeruzalemu, kjer so sprožili še sirene, ki opozarjajo na zračne napade. Iran je z brezpilotnimi letalniki Shahed izvedel napad na rafinerijo državnega naftnega in plinskega podjetja Saudi Aramco v mestu Ras Tanura v Savdski Arabiji. Po poročanju Sky News Arabia je rafinerija Aramco prenehala delovati. Ras Tanura je eno najpomembnejših energetskih središč na svetu. Leži na vzhodni obali Savdske Arabije in služi kot ključno središče za transport nafte s tankerji v ZDA, Azijo in Evropo. Ras Tanura velja za eno največjih in najpomembnejših izvoznih terminalov za surovo nafto. Foto: Profimedia Izraelske sile so danes izvedle napade na Libanon, vključno s prestolnico Bejrut. Po poročanju savdskih medijev je bil v napadu ubit vodja parlamentarnega krila Hezbolaha Mohammad Raad. Iranski zunanji minister Abas Aragči je v nedeljo v pismu generalnemu sekretarju ZN Antoniu Guterresu zapisal, da je bil umor iranskega vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja strahopetno teroristično dejanje, ki predstavlja neposreden napad na temeljna načela mednarodnega prava, poroča televizija CBS. Ni še jasno, kdo bo nasledil Hameneja na čelu države, vendar pa je Aragči v pogovoru za televizijo ABC zagotovil, da njegova smrt in smrt drugih visokih voditeljev države ne pomeni, da je delovanje obrambe države onemogočeno. "Podobno se je zgodilo junija lani, ko nas je napadel Izrael. Ubili so nekaj naših vodilnih poveljnikov, vendar smo jih hitro nadomestili in v manj kot 12 urah smo lahko začeli povračilne ukrepe," je dejal minister. Iran med nadaljevanjem ameriško-izraelskih napadov z raketami in droni obstreljuje Izrael in ameriška oporišča v regiji. Nad ameriško ambasado v Kuvajtu se je danes zjutraj dvigal velik oblak dima, v bližini je bilo po poročanju prič videti večje število varnostnih sil, reševalnih vozil in gasilcev. "Nad Kuvajtom še vedno obstaja nevarnost napadov z raketami in droni. Ne prihajajte na veleposlaništvo. Poiščite zatočišče v svojem stanovanju na najnižji možni etaži in se umaknite od oken. Ne hodite ven. Osebje se je zateklo na varno," je kasneje sporočilo veleposlaništvo ZDA. Britansko letalsko oporišče Akrotiri na Cipru je bilo tarča napada z dronom. Britansko obrambno ministrstvo je preteklo noč potrdilo napad in sporočilo, da v njem ni bil nihče poškodovan, poročajo tuje tiskovne agencije. Po družbenih omrežjih se širi posnetek strmoglavljenja ameriškega letala F-15 v Kuvajtu. Oborožene sile Kuvajta so sporočile, da ni strmoglavilo samo to ameriško letalo, temveč naj bi bilo takih nesreč več. Izraelske sile so danes izvedle napade na Libanon, vključno s prestolnico Bejrut, potem ko je šiitsko gibanje Hezbolah, ki ga podpira Iran, ponoči izstrelilo rakete nad Izrael v maščevanju za umor iranskega vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja. Več preberite tukaj: "Ameriški predsednik Donald Trump je s svojimi lažnimi upi regijo pahnil v kaos in je zdaj zaskrbljen zaradi nadaljnjih žrtev ameriških vojakov," je na družbenem omrežju X zapisal najvišji iranski uradnik za nacionalno varnost Ali Laridžani, ki velja za eno najvplivnejših oseb v državi. "S svojimi blodnjavimi dejanji je svoj slogan Amerika na prvem mestu spremenil v Izrael na prvem mestu in ameriške vojake žrtvoval za izraelsko željo po prevzemu oblasti," je dodal. Ob tem je Laridžani, ki je bil ključni svetovalec pokojnega vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja, dejal, da invazije niso sprožile iranske sile. CNN medtem poroča, da njihove ekipe na terenu poročajo o glasnih eksplozijah v Dubaju, Abu Dabiju in Dohi. V Dubaju so slišali dve zaporedni eksploziji in videli vojaška letala, ki so letala nad njimi. Precej glasne poke je bilo slišati tudi v katarski prestolnici, medtem ko iz Abu Dabija poročajo o ogromni eksploziji. Sirene so se oglasile tudi v Bahrajnu, kjer so prebivalce pozvali, naj ostanejo mirni in se zatečejo na najbližje varno mesto. Najvišji iranski uradnik za nacionalno varnost Ali Laridžani Foto: Reuters Iz Dohe, Dubaja ter glavnih mest Kuvajta in Bahrajna poročajo o novih eksplozijah, potem ko je Iran v odgovor na izraelsko-ameriške napade v preteklih dneh že izvedel več napadov na cilje v zalivskih državah, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V katarski prestolnici Doha, bahrajnskem glavnem mestu Manama in v Dubaju, mestu z največ prebivalci v Združenih arabskih emiratih, so danes po navedbah AFP poročali o novih eksplozijah. Te je bilo slišati tudi v Jeruzalemu, kjer so sprožili tudi sirene, ki opozarjajo na zračne napade. O eksplozijah so poročali tudi iz Kuvajta. Dopisniki AFP so ob tem opazili dim, ki se dviga iz poslopja tamkajšnjega ameriškega veleposlaništva. V Združenih arabskih emiratih so od sobote našteli tri smrtne žrtve in več kot 50 ranjenih, eno smrtno žrtev pa so iranski izstrelki zahtevali v Kuvajtu, kjer je bilo ranjenih več kot 30 ljudi. Notranje ministrstvo v Bahrajnu je danes sporočilo, da je v iranskih napadih umrla ena oseba, s čimer se je skupno število smrtnih žrtev v iranskih povračilnih napadih na zalivske države od sobote povečalo na pet.

  language

  slv

  published at

  2026-03-02T21:16:06

  source

  SiOL

  title

  Uradno: Uresničil se je črn scenarij. Iran: Vse bomo zažgali.

  url

  https://siol.net/novice/svet/iran-hormuska-ozina-vojna-v-iranu-685797

• article order

  0

  body

  Iranska revolucionarna garda je danes opozorila ZDA, da te "ne bodo več varne", medtem ko se vojna na Bližnjem vzhodu po sobotni ameriško-izraelski operaciji na Iran nadaljuje že tretji dan. Teheran je obtožil ZDA in Izrael napada na jedrski objekt v Natanzu, iranski predsednik Masud Pezeškian pa je dejal, da Iran ne bo molčal po napadu na šolo. "Sovražnik se mora zavedati, da je njegovih srečnih dni konec in da ne bodo več varni nikjer na svetu, niti v lastnih domovih," je danes zapisala enota Kuds, ki nadzira operacije iranske revolucionarne garde v tujini, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Iran je medtem danes obtožil Izrael in ZDA napada na jedrski objekt v Natanzu v središču države, ki je bil ena glavnih tarč že v prejšnjih spopadih med temi državami junija lani. "Zločinska režima ZDA in Izraela sta v nedeljo popoldan v dveh brutalnih napadih znova napadla jedrski objekt Natanz," je v pismu Mednarodni agenciji za jedrsko energijo (IAEA) zapisal vodja iranske agencije za jedrsko energijo Mohamad Eslami. Generalni direktor IAEA Rafael Grossi je sicer dejal, da ni "nobenih znakov", da bi bili prizadeti kakršni koli jedrski objekti. Pezeškian pa je dejal, da Iran ne bo "ostal tiho" po napadih na dekliško šolo in bolnišnico v Teheranu. "Napadi na bolnišnice so napadi na življenje samo. Napadi na šole so usmerjeni v prihodnost naroda (...) Svet mora to obsoditi," je zapisal na omrežju X. "Iran ne bo molčal ali se vdal tem zločinom," je še dodal. Teheran trdi, da je bilo v sobotnem napadu na šolo na jugu države ubitih 168 ljudi, vendar ZDA in Izrael napada nista potrdila. Incident v teheranski bolnišnici se je zgodil v nedeljo. Iran je v odgovor na sobotno operacijo izvedel val povračilnih ukrepov, katerih tarča so bile tudi druge države ob Perzijskem zalivu, na katerih imajo ZDA svoje vojaške baze. Ob tem je Iran zaprl tudi Hormuško ožino, pomembno pomorsko pot, ki poteka skozi teritorialne vode Irana in Omana ter velja za eno ključnih ozkih grl svetovne trgovine. Zunanji minister Abas Aragči je med telefonskim pogovorom s kitajskim kolegom Wang Yijem dejal, da Iran kljub napadom "ne goji sovražnosti do držav Perzijskega zaliva in je odločen, da si bo z njimi prizadeval za dobre sosedske odnose". Po navedbah Aragčija "obrambnega odziva na ameriške vojaške baze ne bi smeli razumeti kot iranski napad na te države". Iranska vlada je medtem pozvala prebivalce, naj se drevi zberejo v prestolnici Teheranu v podporo islamski republiki in se poklonijo vrhovnemu voditelju ajatoli Aliju Hameneju, ki je bil ubit v sobotni vojaški operaciji. Iranski povračilni napadi so sicer doslej po navedbah revolucionarne garde ciljali 60 strateških ciljev in 500 lokacij, povezanih z ZDA in Izraelom na Bližnjem vzhodu. Izstrelili so več kot 700 dronov in sto raket. Danes je iranska vojska v Hormuški ožini, skozi katero je Iran praktično onemogočil prehod, napadla naftni tanker, ki naj bi bil povezan z ZDA. Tanker so zadeli z dvema dronoma in po napadu še vedno gori. Katarske zračne sile pa so danes sestrelile dve letali iz Irana, ki sta ciljali plinske objekte v tej zalivski državi, je sporočilo katarsko obrambno ministrstvo. ZDA so v prvih 48 urah vojne v napadih na Iran po navedbah ameriške vojske zadele več kot 1250 ciljev. Med tarčami so bili iranski centri za poveljevanje in nadzor, skladišča balističnih in protiladijskih raket ter iranske mornariške ladje in podmornice, je navedlo ameriško centralno poveljstvo. Izraelske zračne sile so medtem od začetka vojne napadle več kot 600 ciljev v Iranu, je sporočila vojska. Med njimi so napadi na več kot 20 lokacij, povezanih z iranskimi vojaškimi voditelji.

  language

  slv

  published at

  2026-03-02T21:01:05

  source

  Žurnal24

  title

  Iran svari: Vaših srečnih dni je konec, nikjer več ne boste varni

  url

  https://www.zurnal24.si/svet/iran-svari-vasih-srecnih-dni-je-konec-nikjer-vec-ne-boste-varni-455389

• article order

  5

  body

  Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) je danes sporočila, da je ključni iranski jedrski objekt v Natanzu v središču države nedavno utrpel škodo. Iran je že v ponedeljek obtožil ZDA in Izrael napada na jedrski objekt, a je takrat generalni direktor IAEA Rafael Grossi dejal, da ni opaznih znakov o prizadetih jedrskih objektih. DUNAJ, TEHERAN > "Na podlagi najnovejših razpoložljivih satelitskih posnetkov lahko IAEA zdaj potrdi nekaj nedavne škode na vhodnih stavbah iranskega podzemnega obrata za bogatenje urana v Natanzu. Radioloških posledic ni pričakovati," je danes na omrežju X zapisala agencija. Teheran je že v ponedeljek v pismu agenciji obtožil ZDA in Izrael, da sta v nedeljo popoldan napadli ta jedrski objekt, ki je bil ena glavnih tarč že v prejšnjih spopadih med temi državami junija lani. Generalni direktor Grossi je sicer v ponedeljek dejal, da ni bilo "nobenih znakov", da bi bili prizadeti kakršni koli jedrski objekti. Pristojne oblasti v Iranu pa so danes po navedbah francoske tiskovne agencije AFP sporočile, da niso zaznale nobenega uhajanja radioaktivnih materialov. Grossi je v današnjem pogovoru za ameriško televizijo NBC povedal še, da IAEA v Iranu "ni zaznala znakov sistematičnega in strukturiranega programa za proizvodnjo jedrskega orožja". Dodal pa je, da so obogatili uran do 60-odstotne ravni, kar so doslej dosegle le države, ki imajo jedrsko orožje. Po njegovih besedah to dejstvo samo po sebi sicer ni dokaz, da je Iran načrtoval proizvodnjo jedrskega orožja, je pa "predstavljalo razlog za skrb". Vojna na Bližnjem vzhodu, ki se danes nadaljuje četrti dan, se je v soboto začela po ameriško-izraelskih napadih na Iran, v katerih je bil med drugim ubit vrhovni verski voditelj ajatola Ali Hamenej. Teheran je v odgovor sprožil povračilne napade na Izrael ter ameriške cilje v zalivskih državah, kot so vojaška oporišča in veleposlaništva ZDA.

  language

  slv

  published at

  2026-03-03T17:44:24

  source

  Primorske Novice

  title

  IAEA: Iranski jedrski objekt nedavno poškodovan

  url

  https://primorske.svet24.si/svet/iaea-iranski-jedrski-objekt-nedavno-poskodovan

source scope

analyzed source count

7

omitted articles

omitted source count

0

total source count

7