MedVrsticami

Analiza sentimenta

entities

• Iran
• Iranska revolucionarna garda (IRGC)
• Mosad
• Izrael
• Donald Trump
• ZDA
• Bela hiša
• Hormuška ožina
• Pakistan
• Egipt
• Turčija
• Steve Witkoff
• Abas Aragči

key differences

Abas Aragči

Le Reporter ga nevtralno navaja kot ministra v komunikaciji.

Bela hiša

Vsi viri so nevtralni; razlika je le v vlogi vira ali lokacije.

Donald Trump

Vsi viri so nevtralni; razlike so le v izbiri tem poročanja.

Egipt

Le RTV in Reporter ga nevtralno izpostavljata kot posrednika.

Hormuška ožina

Vsi viri so nevtralni; razlika je le v omembi ali molku.

Iran

Večina nevtralna o pogajanjih, RTV in Primorske negativno.

Iranska revolucionarna garda (IRGC)

RTV poroča o terorizmu, 24ur pa le o smrti vodje.

Izrael

RTV poroča negativno, ostali nevtralno ali sploh ne.

Mosad

Le RTV in Reporter ga omenjata kot del iranske kritike Axiosa.

Pakistan

Vsi viri so nevtralni; razlika je le v vlogi posrednika.

Steve Witkoff

Le Reporter ga nevtralno omenja kot Trumpovega odposlanca.

Turčija

Le RTV in Reporter jo nevtralno vidita kot posrednico.

ZDA

Vsi viri so nevtralni, razlike so le v poudarku na vojski.

source analyses

24ur

Abas Aragči

Ni omenjeno

Bela hiša

Ni omenjeno

Donald Trump

Nevtralno: Omenjen v kontekstu poročanja o pogajanjih in odzivu Irana.

Egipt

Ni omenjeno

Hormuška ožina

Ni omenjeno

Iran

Nevtralno: Omenjen kot stran v pogajanjih prek posrednikov.

Iranska revolucionarna garda (IRGC)

Nevtralno: Informativna omemba o smrti vodje obveščevalne službe.

Izrael

Ni omenjeno

Mosad

Ni omenjeno

Pakistan

Ni omenjeno

Steve Witkoff

Ni omenjeno

Turčija

Ni omenjeno

ZDA

Nevtralno: Omenjene kot stran v pogajanjih o premirju.

Dnevnik

Abas Aragči

Ni omenjeno

Bela hiša

Nevtralno: Uradnik podaja pojasnila o predsednikovih odločitvah.

Donald Trump

Nevtralno: Poročanje o njegovih izjavah, grožnjah in odločitvah.

Egipt

Ni omenjeno

Hormuška ožina

Nevtralno: Omenjena kot predmet pogajanj in pogojev za premirje.

Iran

Nevtralno: Omenjen kot pogajalska stran in cilj Trumpovih groženj.

Iranska revolucionarna garda (IRGC)

Ni omenjeno

Izrael

Ni omenjeno

Mosad

Ni omenjeno

Pakistan

Ni omenjeno

Steve Witkoff

Ni omenjeno

Turčija

Ni omenjeno

ZDA

Nevtralno: Omenjene v kontekstu napovedanih vojaških ukrepov.

Primorske Novice

Abas Aragči

Ni omenjeno

Bela hiša

Nevtralno: Nastopa kot vir uradnih informacij in pojasnil o premirju.

Donald Trump

Nevtralno: Omenjen kot odločevalec in avtor groženj brez meta-vrednotenja.

Egipt

Ni omenjeno

Hormuška ožina

Nevtralno: Omenjena zgolj kot predmet spora in pogojevanja.

Iran

Negativno: Prikazan kot tarča ultimatov in groženj z uničenjem.

Iranska revolucionarna garda (IRGC)

Ni omenjeno

Izrael

Ni omenjeno

Mosad

Ni omenjeno

Pakistan

Ni omenjeno

Steve Witkoff

Ni omenjeno

Turčija

Ni omenjeno

ZDA

Nevtralno: Omenjene v kontekstu napovedanih vojaških ukrepov in pogajanj.

RTV Slovenija

Abas Aragči

Ni omenjeno

Bela hiša

Nevtralno: Prizorišče dogodkov in vir uradnih potrditev informacij.

Donald Trump

Nevtralno: Govorec, ki grozi in hvali operacije brez meta-vrednotenja.

Egipt

Nevtralno: Omenjen zgolj kot regionalni posrednik v pogajanjih.

Hormuška ožina

Nevtralno: Omenjena kot strateška točka spora in pogajanj.

Iran

Negativno: Obtožen vojnih zločinov in napadov na civilne cilje.

Iranska revolucionarna garda (IRGC)

Negativno: Izraelski minister jih označi za teroriste.

Izrael

Negativno: Iranski uradniki mu očitajo vojne zločine in agresijo.

Mosad

Nevtralno: Omenjen v citatu iranske agencije kot lastnik portala Axios.

Pakistan

Nevtralno: Omenjen zgolj kot regionalni posrednik v pogajanjih.

Steve Witkoff

Ni omenjeno

Turčija

Nevtralno: Omenjena kot posrednica; njene ladje varno plujejo.

ZDA

Nevtralno: Omenjene kot vojaška sila in predlagateljica premirja.

Reporter

Abas Aragči

Nevtralno: Omenjen kot iranski minister, ki sodeluje v komunikaciji.

Bela hiša

Ni omenjeno

Donald Trump

Nevtralno: Omenjen kot akter pogajanj in avtor groženj brez meta-ocene.

Egipt

Nevtralno: Omenjen zgolj kot posrednik v pogajanjih.

Hormuška ožina

Nevtralno: Omenjena kot predmet pogajanj in strateška točka spora.

Iran

Nevtralno: Omenjen kot pogajalska stran in tarča Trumpovih groženj.

Iranska revolucionarna garda (IRGC)

Ni omenjeno

Izrael

Nevtralno: Omenjen le kot vir informacij za poročanje Axiosa.

Mosad

Negativno: Tasnim ga uporabi za diskreditacijo medija Axios.

Pakistan

Nevtralno: Omenjen zgolj kot posrednik v pogajanjih.

Steve Witkoff

Nevtralno: Omenjen kot Trumpov odposlanec, ki si izmenjuje sporočila.

Turčija

Nevtralno: Omenjena zgolj kot posrednica v pogajanjih.

ZDA

Nevtralno: Omenjene kot država, ki postavlja zahteve in sodeluje v pogovorih.

STA

Abas Aragči

Ni omenjeno

Bela hiša

Nevtralno: Omenjena zgolj kot lokacija dogodka.

Donald Trump

Nevtralno: Poročanje o njegovih izjavah brez meta-vrednotenja.

Egipt

Ni omenjeno

Hormuška ožina

Ni omenjeno

Iran

Nevtralno: Omenjen kot nasprotna stran v pogajanjih za sporazum.

Iranska revolucionarna garda (IRGC)

Ni omenjeno

Izrael

Ni omenjeno

Mosad

Ni omenjeno

Pakistan

Ni omenjeno

Steve Witkoff

Ni omenjeno

Turčija

Ni omenjeno

ZDA

Ni omenjeno

Slovenske Novice

Abas Aragči

Ni omenjeno

Bela hiša

Nevtralno: Omenjena kot lokacija dogodka in vir uradnega sporočila.

Donald Trump

Nevtralno: Poročanje o njegovih izjavah in rokih brez meta-vrednotenja.

Egipt

Ni omenjeno

Hormuška ožina

Nevtralno: Omenjena kot predmet pogajanj in strateška točka.

Iran

Nevtralno: Omenjen kot pogajalska stran in cilj groženj brez vrednotenja.

Iranska revolucionarna garda (IRGC)

Ni omenjeno

Izrael

Nevtralno: Omenjen kot udeleženec v vojaških spopadih.

Mosad

Ni omenjeno

Pakistan

Nevtralno: Omenjen zgolj kot prejemnik iranskega odgovora.

Steve Witkoff

Ni omenjeno

Turčija

Ni omenjeno

ZDA

Nevtralno: Omenjene kot akter v vojni in pogajanjih.

Svet24

Abas Aragči

Ni omenjeno

Bela hiša

Nevtralno: Navedena le kot vir uradnega sporočila o Trumpovi odločitvi.

Donald Trump

Nevtralno: Poročanje o njegovih grožnjah in odločitvah brez meta-vrednotenja.

Egipt

Ni omenjeno

Hormuška ožina

Nevtralno: Omenjena zgolj kot predmet pogajanj in strateška točka.

Iran

Nevtralno: Opisan kot akter v pogajanjih in tarča groženj brez vrednotenja.

Iranska revolucionarna garda (IRGC)

Ni omenjeno

Izrael

Nevtralno: Omenjen le kot soizvajalec napadov brez dodatnega vrednotenja.

Mosad

Ni omenjeno

Pakistan

Nevtralno: Omenjen zgolj kot posrednik pri prenosu iranskega odgovora.

Steve Witkoff

Ni omenjeno

Turčija

Ni omenjeno

ZDA

Nevtralno: Omenjene kot stran v konfliktu in vir predlogov brez vrednotenja.

Večer

Abas Aragči

Ni omenjeno

Bela hiša

Nevtralno: Nastopa kot vir uradnih informacij in potrditev.

Donald Trump

Nevtralno: Poročanje o njegovih odločitvah in izjavah brez vrednotenja.

Egipt

Ni omenjeno

Hormuška ožina

Nevtralno: Omenjena zgolj kot predmet spora in pogojev za dogovor.

Iran

Nevtralno: Omenjen kot nasprotna stran v konfliktu in pogajanjih.

Iranska revolucionarna garda (IRGC)

Ni omenjeno

Izrael

Ni omenjeno

Mosad

Ni omenjeno

Pakistan

Ni omenjeno

Steve Witkoff

Ni omenjeno

Turčija

Ni omenjeno

ZDA

Nevtralno: Omenjene v kontekstu vojaških napovedi in pogajanj.

Viri

articles

• article order

  13

  body

  Washington, 06. aprila (STA) - Ameriški predsednik Donald Trump je danes dejal, da je rok, ki ga je postavil Iranu za sklenitev mirovnega sporazuma, dokončen. Na tradicionalni velikonočni prireditvi za otroke v Beli hiši je še ocenil, da je predlog za končanje vojne, ki ga je danes posredoval ...

  language

  slv

  published at

  2026-04-06T16:46:44

  source

  STA

  title

  Trump: Rok za mirovni dogovor z Iranom je dokončen

  url

  https://www.sta.si/3542221/

• article order

  7

  body

  "Če se bodo napadi na civilne cilje nadaljevali, bodo naši naslednji napadi veliko bolj uničujoči in obsežni," je sporočilo poveljstvo iranske vojske. Vojska se je s tem odzvala na izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je Iranu spet zagrozil, naj do torka odpre Hormuško ožino. Če je ne bo odprl, bodo ZDA napadle iranske elektrarne in mostove. Dejal je, da je rok, ki ga je postavil Iranu za sklenitev mirovnega sporazuma, dokončen. Ameriški predsednik Trump je na ponedeljkovi novinarski konferenci dejal, da ameriška operacija v Iranu poteka dobro, namignil pa je tudi, da bi ZDA že v torek lahko izvedle nove uničujoče napade na Iran. "Vso državo bi lahko pokončali v eni noči in ta noč bi bila lahko jutrišnja," je povedal na novinarski konferenci v Beli hiši. Trump je pohvalil reševalno akcijo dveh ameriških vojakov, ki ju je v petek sestrelil Iran nad svojim ozemljem. Povedal je, da države običajno ne skušajo izvesti podobnih misij, da pa so v tej sodelovali "izjemno nadarjeni ljudje". "Imeli smo tudi nekaj sreče," je dodal. Operacijo je označil za zgodovinsko in povedal, da je v njej sodelovalo več kot 170 letal. Neimenovanemu mediju pa je zagrozil z zaporom, če ne bo izdal svojega vira, ki je razkril informacije o sestreljenem vojaškem pilotu. "Obrnili se bomo na medijsko podjetje, ki je to objavilo, in jim bomo rekli: 'Nacionalna varnost. Izročite ga ali pa greste v zapor,'" je dejal. Po njegovih besedah je zaradi uhajanja informacij operacija iskanja pogrešanega vojaka postala še težja, reševalna operacija pa je bila izpostavljena velikemu tveganju. Ta izjava bo verjetno vzbudila zaskrbljenost med ameriškimi novinarji, ki so v preteklosti Trumpu očitali, da skuša omejiti svobodo tiska. Trump to sicer zanika. Iran je danes zavrnil predlagano premirje v vojni z ZDA in Izraelom, danes poročajo iranski državni mediji. Iranska tiskovna agencija IRNA je poročala, da je Iran Pakistanu posredoval svoj odgovor na ameriški predlog za končanje vojne, pri tem pa ni razkrila vsebine ameriškega predloga. "V tem odgovoru, ki je sestavljen iz desetih točk, je Iran zavrnil prekinitev ognja in vztraja pri nujnosti končanja vojne," poročanje agencije IRNA še povzema francoska tiskovna agencija AFP. Med zahtevami Teherana IRNA omenja končanje sporov v regiji, protokol za varen prehod skozi Hormuško ožino, obnovo in odpravo sankcij. Na tradicionalni velikonočni prireditvi za otroke v Beli hiši je Trump ocenil, da je predlog za končanje vojne, ki ga je danes posredoval Iran, pomemben, a da ni dovolj dober, poročajo tuje tiskovne agencije. "Dali so predlog, to je pomemben predlog. To je pomemben korak, ni pa dovolj dober," je poudaril Trump. Dodal je, da bi se vojna lahko zelo hitro končala, če bo Iran naredil, kar mora. "Določene stvari morajo narediti. To vedo. Mislim, da so se pogajali v dobri veri," je še dejal ameriški predsednik. Povedal je še, da je jezen na iransko vlado in da bo Iran to drago plačal. Več držav namreč skuša najti diplomatsko rešitev za končanje vojne, ki so jo konec februarja sprožili izraelski in ameriški napadi na Iran, ki se je odzval z napadi na cilje po Bližnjem vzhodu. Bela hiša je potrdila, da posredniki v vojni z Iranom predlagajo 45-dnevno prekinitev ognja z Iranom, a poudarila, da predsednik Trump predloga ni odobril in da se vojna nadaljuje, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ameriški spletni portal Axios je poročal, da se ameriški in iranski pogajalci prek regionalnih posrednikov iz Pakistana, Egipta in Turčije pogovarjajo o 45-dnevnem premirju, ki bi lahko privedlo do konca vojne. Razpravljali naj bi o pogojih za dvofazni sporazum. Prva faza bi bila 45-dnevno premirje, med katerim bi se pogajali o koncu vojne. Prekinitev ognja bi lahko podaljšali, če bi bilo za pogovore potrebnega več časa, je za Axios dejal eden od virov. Druga faza bi bil sporazum o končanju vojne. Kot so za Axios še povedali viri, posredniki menijo, da bi lahko ponovno popolno odprtje Hormuške ožine in rešitev vprašanja iranskega visoko obogatenega urana, kar zahtevajo ZDA, dosegli le s sporazumom o končanju vojne. "To je ena od mnogo idej, predsednik Trump pa je ni odobril. Operacija Epski bes se nadaljuje," je za AFP povedal uradnik iz Bele hiše in dodal, da bo predsednik več o sporu spregovoril na novinarski konferenci, ki je napovedana ob 13. uri po krajevnem času (ob 19. uri po srednjeevropskem). Predsednik ZDA je v soboto zagrozil Iranu in zapisal, da ima 48 ur časa za sklenitev dogovora o odprtju Hormuške ožine, sicer se bo nad njim razbesnel pekel. Pred tem je v petek napovedal, da bodo ZDA napadle iranske mostove in elektrarne. Iranu je dal čas do ponedeljka zvečer po ameriškem času oziroma do torka zjutraj po iranskem, da odpre ožino, v nasprotnem primeru pa mu zagrozil z uničenjem. V nedeljo je na družbenem omrežju Truth Social Iranu rok za odprtje Hormuške ožine podaljšal še za 24 ur, do torka zvečer po ameriškem času oziroma do srede do 2. ure po srednjeevropskem. Iranska tiskovna agencija Tasnim je poročanje Axiosa, ki ga označujejo za medij izraelske obveščevalne agencije Mosad, opredelila kot poskus mešanja kart in pripravo Trumpovega koraka nazaj. Ameriški predsednik, ki se po navedbah Tasnima zaveda trdne odločenosti Irana, da se odzove na vsako norost v zvezi z elektrarnami in drugo infrastrukturo, se verjetno skuša tretjič umakniti od te grožnje, tovrstne novice pa se morda širijo, da bi se pripravili na to možnost, poroča agencija. Ob tem poudarja, da je Iran večkrat poudaril, da ne sprejema začasnih premirij brez sporazuma o koncu konflikta. "Ameriško-sionistični sovražniki, ki so pod pritiskom vojne in zmedeni, nameravajo izkoristiti priložnost premirja, da se izvlečejo iz krize s strelivom in težkega strateškega položaja," navaja Tasnim. Po oceni namestnika iranskega zunanjega ministra Kazema Garibabadija pa je Trump Iranu zagrozil z "vojnimi zločini", ko je napovedal uničevanje civilne infrastrukture, če tamkajšnje oblasti ne odprejo ožine. "Ameriški predsednik je kot najvišji uradnik v svoji državi javno zagrozil, da bo storil vojne zločine," je na družbenem omrežju X zapisal Garibabadi. Izraelska vojska je sporočila, da je izvedla niz napadov na Iran, iz več iranskih mest pa poročajo o obstreljevanju. Po dosedanjih podatkih je umrlo najmanj 19 ljudi, med njimi po poročanju iranske tiskovne agencije Tasnim šest otrok, mlajših od deset let, 20 ljudi je bilo ranjenih. BBC poroča, da je bila v napadu poškodovana univerza Šarif v Teheranu, po navedbah tamkajšnjih gasilcev pa sta bili popolnoma uničeni dve trinadstropni zgradbi. Izrael je danes izvedel napad na največji iranski petrokemijski kompleks, je sporočil izraelski obrambni minister Izrael Kac. Upravljavec kompleksa je po poročanju tujih tiskovnih agencij zatem sporočil, da ocenjuje škodo, ki je nastala med napadi. Pozneje so iranski mediji poročali še o napadih na drugi petrokemični kompleks v Iranu. "Vojska je pravkar izvedla silovit napad na največji iranski petrokemijski obrat v Asalujehu, ki je odgovoren za približno 50 odstotkov petrokemijske proizvodnje v državi," je Kac dejal v videoizjavi. Pozneje je več iranskih tiskovnih agencij poročalo, da je bil tarča sovražnega napada tudi petrokemijski kompleks v Marvdaštu. Po navedbah agencije Fars je zaradi napada izbruhnil požar, ki so ga po nekaj minutah spravili pod nadzor. Tiskovna agencija Tasnim, ki se sklicuje na urad guvernerja okrožja Marvdašt, pa poroča, da na industrijskem objektu ni nastala večja škoda. Izraelska napada sledita grožnjam, ki jih je ameriški predsednik Trump v zadnjih dneh objavil na družbenem omrežju Truth Social, in sicer da bodo tarča napadov iranski mostovi in elektrarne, če Teheran ne bo takoj odprl Hormuške ožine. Iranska revolucionarna garda je na omrežju Telegram sporočila, da je bil v jutranjih izraelsko-ameriških napadih ubit tudi vodja njihove obveščevalne službe, generalmajor Madžid Hademi. Podrobnosti niso navedli. Izraelski minister za obrambo Kac je sporočil, da ga je načelnik generalštaba izraelske vojske obvestil, da je izraelska vojska "eliminirala Hademija", ki naj bi bil neposredno odgovoren za raketne napade na izraelske civiliste. "Revolucionarna garda obstreljuje civiliste, mi pa eliminiramo vodje teroristov," je po navedbah njegovega urada dejal Kac. V nedeljo popoldan je v izraelskem zračnem napadu na gosto poseljeno območje v bližini največje libanonske javne bolnišnice Rafik Hariri na obrobju Bejruta umrlo najmanj pet oseb, še 52 pa je bilo ranjenih, je sporočila libanonska služba za nujno pomoč. Med smrtnimi žrtvami so 15-letna deklica in dva sudanska državljana. Med poškodovanimi pa je osem mladoletnikov, so sporočili iz libanonskega centra za nujno pomoč. Odkar je konec februarja po ameriško-izraelskih napadih na Iran vojna zajela bližnjevzhodno regijo, so v Libanonu zaznali 92 napadov na zdravstvene ustanove, vozila in osebje, pri čemer je bilo 53 ljudi ubitih in 137 ranjenih, je sporočila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Direktor WHO-ja Tedros Adhanom Ghebreyesus je na družbenem omrežju X obsodil zadnje napade v bližini bolnišnice in zapisal, da "takšni napadi ne smejo postati nova normalnost". "Medtem ko Izrael širi svoje vojaške operacije, pozivam vse vpletene, naj spoštujejo svojo odgovornost po mednarodnem humanitarnem pravu in zagotovijo, da so zdravstvene ustanove, zdravstveni delavci in pacienti proaktivno zaščiteni," je še dodal direktor WHO. Po navedbah libanonskih oblasti so še tri osebe umrle v nočnih napadih na mesto Ajn Sadeh vzhodno od Bejruta. Libanonska tiskovna agencija je poročala o novih izraelskih napadih na jugu in vzhodu Libanona. Izraelska vojska je danes potrdila, da je na območju Bejruta zadela "teroristične tarče", pri čemer je kot teroriste označila libanonsko proiransko gibanje Hezbolah. Ob tem je po navedbah AFP dodala, da preučuje poročila o smrtnih žrtvah med libanonskimi civilisti. V nedeljskem iranskem raketnem napadu na stanovanjsko stavbo v pristaniškem mestu Haifa na severu države so umrle štiri osebe, je sporočila izraelska reševalna služba Magen David Adom. Izraelski gasilci so danes najprej našli dve žrtvi, pozneje pa so v ruševinah stavbe našli še trupli dveh pogrešanih. V napadu so bile še štiri osebe ranjene, med drugim tudi 10-mesečni dojenček. V napadih v Tel Avivu pa je bilo po navedbah Magen David Adom ranjenih več ljudi, med njimi ženska, ki je utrpela hude poškodbe. Po poročanju izraelskih medijev je Iran v današnjih raketnih napadih na Tel Aviv in Haifo uporabil kasetno strelivo. Organizacija za človekove pravice Human Rights Watch je iranske napade s kasetnim strelivom na izraelska mesta nedavno obsodila in poudarila, da bi lahko predstavljali vojne zločine, poroča nemška tiskovna agencija DPA. O iranskih napadih danes poročajo tudi iz Kuvajta. Na severu te zalivske države je bilo v napadu na stanovanjsko območje ranjenih šest ljudi, je po poročanju AFP davi sporočilo tamkajšnje ministrstvo za zdravje. V Abu Dabiju v Združenih arabskih emiratih so po napadu na industrijski objekt ostanki rakete poškodovali enega človeka, so davi na družbenem omrežju X sporočile tamkajšnje oblasti. V mestu Fudžajra na vzhodni obali Emiratov pa je bila tarča napada z iranskim letalnikom zgradba telekomunikacijskega podjetja, poroča državna tiskovna agencija WAM. Savdsko ministrstvo za obrambo je davi sporočilo, da so nad državo prestregli dva letalnika, a ni pojasnilo, kje. Grško obrambno ministrstvo pa je navedlo, da je grški sistem zračne obrambe patriot sestrelil letalnik nad savdskim pristaniškim mestom Džanbu ob Rdečem morju. Grčija je sistem patriot v Savdsko Arabijo napotila v okviru dvostranskega sporazuma med državama iz leta 2021, poroča DPA. Iran zaključuje operativne priprave za uveljavitev novega pristopa k upravljanju s Hormuško ožino, ki jo je Teheran praktično zaprl kot odgovor na ameriško-izraelske napade na Iran, so v nedeljo na družbenem omrežju X sporočile pomorske sile iranske revolucionarne garde. Razmere v ožini se po navedbah pomorskih sil iranske revolucionarne garde "ne bodo več nikoli vrnile v prejšnje stanje, zlasti ne za ZDA in Izrael". Podrobnosti o novem pristopu še niso znane, iranski poslanci so v zadnjih tednih sicer predlagali uvedbo dajatev na plovila, ki plujejo skozi Hormuško ožino. Turški minister za promet Abdulkadir Uraloglu pa je na družbenem omrežju X sporočil, da je minulo noč Hromuško ožino varno prečkala ladja v turški lasti, ki z iraško surovo nafto pluje proti Maleziji. Po poročanju AFP sta dve plovili v turški lasti ožino prečkali že minuli konec tedna. Omanska tiskovna agencija je sicer v nedeljo poročala, da sta se Iran in Oman pogovarjala o olajšanju prehoda skozi ožino. Iranska tiskovna agencija Fars, povezana z Islamsko revolucionarno gardo, je sporočila, da je z dovoljenjem Irana v zadnjih 24 urah Hormuško ožino prečkalo 15 ladij, ob tem pa dodala, da je promet skozi prehod za 90 odstotkov manjši kot pred vojno. Teheran je večkrat opozoril, da je ožina zaprta le za "sovražne države". Tako je včeraj Iran sporočil, da je iz vseh omejitev prometa skozi ožino izvzet Irak. V Teheranu so medtem razmišljali tudi o uvedbi dajatev za prehod Hormuške ožine.

  language

  slv

  published at

  2026-04-06T18:56:16

  source

  RTV Slovenija

  title

  Iran zavrnil prekinitev ognja. Trump: Vso državo bi lahko pokončali v eni noči.

  url

  https://www.rtvslo.si/svet/vojna-v-iranu/iran-zavrnil-prekinitev-ognja-trump-vso-drzavo-bi-lahko-pokoncali-v-eni-noci/778571

• article order

  16

  body

  Ameriški in iranski pogajalci se prek regionalnih posrednikov pogovarjajo o 45-dnevnem premirju, ki bi lahko privedlo do konca vojne, poroča ameriški spletni portal Axios. Iranska tiskovna agencija Tasnim je poročanje Axiosa označila za poskus mešanja kart in pripravo koraka nazaj za ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Napadi se medtem nadaljujejo, Iranska revolucionarna garda je sporočila, da je bil ubit vodja obveščevalne službe paravojaške organizacije.

  language

  slv

  published at

  2026-04-06T08:06:58

  source

  24ur

  title

  V napadih umrl vodja obveščevalne službe IRGC

  url

  https://www.24ur.com/novice/tujina/v-napadih-umrl-vodja-obvescevalne-sluzbe-irgc.html

• article order

  3

  body

  Ameriški spletni portal Axios je poročal, da se ameriški in iranski pogajalci prek regionalnih posrednikov pogovarjajo o 45-dnevnem premirju, ki bi lahko privedlo do konca vojne. Razpravljali naj bi o pogojih za dvofazni sporazum. Prva faza bi bila 45-dnevno premirje, med katerim bi se pogajali o koncu vojne. Prekinitev ognja bi lahko podaljšali, če bi bilo za pogovore potrebnega več časa, je za Axios dejal eden od virov. Druga faza bi bil sporazum o končanju vojne. "To je ena od mnogih idej, predsednik (Trump) pa je ni odobril. Operacija Epski bes se nadaljuje," je za AFP povedal uradnik Bele hiše in dodal, da bo predsednik več o konfliktu spregovoril na novinarski konferenci, ki je napovedana ob 13. uri po krajevnem času (ob 19. uri po srednjeevropskem). BBC medtem poroča, da je prekinitev ognja zavrnil tudi Teheran. Namesto zgolj prekinitve ognja želijo dokončni konec vojne. Med zahtevami Teherana je tudi protokol za varen prehod skozi Hormuško ožino, obnovo in odpravo sankcij. Predsednik ZDA je v soboto zagrozil Iranu in zapisal, da ima 48 ur časa za sklenitev dogovora o odprtju Hormuške ožine, sicer se bo nad njim razbesnel pekel. Pred tem je v petek napovedal, da bodo ZDA napadle iranske mostove in elektrarne. Iranu je dal čas do ponedeljka zvečer po ameriškem času oziroma do torka zjutraj po iranskem, da odpre ožino, v nasprotnem primeru pa mu zagrozil z uničenjem. V nedeljo pa je na družbenem omrežju Truth Social rok Iranu za odprtje Hormuške ožine podaljšal še za 24 ur, do torka zvečer po ameriškem času oziroma do srede do 2. ure po srednjeevropskem.

  language

  slv

  published at

  2026-04-06T16:29:18

  source

  Dnevnik

  title

  Trump ni odobril 45-dnevne prekinitve ognja z Iranom

  url

  https://www.dnevnik.si/novice/svet/trump-ni-odobril-45-dnevne-prekinitve-ognja-z-iranom-2794988/

• article order

  2

  body

  V nedeljo je Trump Iranu rok za odprtje Hormuške ožine podaljšal še za 24 ur, do torka zvečer po ameriškem času oziroma do srede do 2. ure po srednjeevropskem. Bela hiša je danes potrdila, da posredniki v vojni z Iranom predlagajo 45-dnevno prekinitev ognja z Iranom, a poudarila, da ameriški predsednik Donald Trump predloga ni odobril in vojno nadaljuje. Ameriški spletni portal Axios je poročal, da se ameriški in iranski pogajalci prek regionalnih posrednikov pogovarjajo o 45-dnevnem premirju, ki bi lahko privedlo do konca vojne. Razpravljali naj bi o pogojih za dvofazni sporazum. Prva faza bi bila 45-dnevno premirje, med katerim bi se pogajali o koncu vojne. Prekinitev ognja bi lahko podaljšali, če bi bilo za pogovore potrebnega več časa, je za Axios dejal eden od virov. Druga faza bi bil sporazum o končanju vojne. "To je ena od mnogih idej, predsednik (Trump) pa je ni odobril. Operacija Epski bes se nadaljuje," je za AFP povedal uradnik Bele hiše in dodal, da bo predsednik več o konfliktu spregovoril na novinarski konferenci, ki je napovedana ob 13. uri po krajevnem času (19. uri po srednjeevropskem). Predsednik ZDA je v soboto zagrozil Iranu in zapisal, da ima 48 ur časa za sklenitev dogovora o odprtju Hormuške ožine, sicer se bo nad njim razbesnel pekel. Pred tem je v petek napovedal, da bodo ZDA napadle iranske mostove in elektrarne. Iranu je dal čas do ponedeljka zvečer po ameriškem času oziroma do torka zjutraj po iranskem, da odpre ožino, v nasprotnem primeru pa mu zagrozil z uničenjem. V nedeljo pa je na družbenem omrežju Truth Social rok Iranu za odprtje Hormuške ožine podaljšal še za 24 ur, do torka zvečer po ameriškem času oziroma do srede do 2. ure po srednjeevropskem.

  language

  slv

  published at

  2026-04-06T15:58:55

  source

  Večer

  title

  Trump ni odobril 45-dnevne prekinitve ognja z Iranom

  url

  https://vecer.com/svet/trump-ni-odobril-45-dnevne-prekinitve-ognja-z-iranom-10411016

• article order

  10

  body

  Ameriški predsednik Donald Trump je danes dejal, da je rok, ki ga je postavil Iranu za sklenitev mirovnega sporazuma, dokončen. Na tradicionalni velikonočni prireditvi za otroke v Beli hiši je še ocenil, da je predlog za končanje vojne, ki ga je danes posredoval Iran, pomemben, a da ni dovolj dober, poročajo tuje tiskovne agencije. "Dali so predlog, to je pomemben predlog. To je pomemben korak. Ni dovolj dober," je poudaril Trump. Dodal je, da bi se vojna lahko zelo hitro končala, če bo Iran naredil, kar mora. "Določene stvari morajo narediti. To vedo. Mislim, da so se pogajali v dobri veri," je še dejal ameriški predsednik. Povedal je še, da je jezen na iransko vlado in da bo Iran to drago plačal. Pričakovati je, da bo Trump več o vojni z Iranom povedal na novinarski konferenci, napovedani ob 13. uri po krajevnem času (19. uri po srednjeevropskem). Iran je po poročanju iranskih državnih medijev pred tem zavrnil predlagano premirje v vojni z ZDA in Izraelom in Pakistanu posredoval svoj odgovor na ameriški predlog za končanje vojne. V tem odgovoru v desetih točkah je zavrnil prekinitev ognja in vztraja pri nujnosti končanja konflikta. Med zahtevami Teherana iranska tiskovna agencija IRNA omenja končanje konfliktov v regiji, protokol za varen prehod skozi Hormuško ožino, obnovo in odpravo sankcij. Več držav skuša najti diplomatsko rešitev za končanje vojne, ki so jo konec februarja sprožili izraelski in ameriški napadi na Iran, ki se je odzval z napadi na cilje po Bližnjem vzhodu. Ameriški spletni portal Axios je poročal, da se ameriški in iranski pogajalci prek regionalnih posrednikov pogovarjajo o 45-dnevnem premirju, ki bi lahko privedlo do konca vojne. Razpravljali naj bi o pogojih za dvofazni sporazum. Bela hiša je kasneje sporočila, da Trump predloga ni odobril in vojno nadaljuje. Trump je v soboto zagrozil Iranu in zapisal, da ima 48 ur časa za sklenitev dogovora o odprtju Hormuške ožine, sicer se bo nad njim razbesnel pekel. Pred tem je v petek napovedal, da bodo ZDA napadle iranske mostove in elektrarne. Iranu je dal čas do ponedeljka zvečer po ameriškem času oziroma do torka zjutraj po iranskem, da odpre ožino, v nasprotnem primeru pa mu zagrozil z uničenjem. V nedeljo je na družbenem omrežju Truth Social rok Iranu za odprtje Hormuške ožine podaljšal še za 24 ur, do torka zvečer po ameriškem času oziroma do srede do 2. ure po srednjeevropskem.

  language

  slv

  published at

  2026-04-06T17:19:27

  source

  Slovenske Novice

  title

  Trump pravi, da bi se vojna lahko hitro končala, a Iran mora storiti nekaj

  url

  https://slovenskenovice.delo.si/novice/svet/trump-pravi-da-bi-se-vojna-lahko-hitro-koncala-a-iran-mora-storiti-nekaj

• article order

  11

  body

  Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo. Iranska tiskovna agencija IRNA je poročala, da je Iran Pakistanu posredoval svoj odgovor na ameriški predlog za končanje vojne, pri čemer ni razkrila vsebine ameriškega predloga. "V tem odgovoru, ki je sestavljen iz desetih točk, je Iran ... zavrnil prekinitev ognja in vztraja pri nujnosti končanja konflikta," poročanje agencije IRNA še povzema francoska tiskovna agencija AFP. Med zahtevami Teherana IRNA omenja končanje konfliktov v regiji, protokol za varen prehod skozi Hormuško ožino, obnovo in odpravo sankcij. Več držav skuša najti diplomatsko rešitev za končanje vojne, ki so jo konec februarja sprožili izraelski in ameriški napadi na Iran, ki se je odzval z napadi na cilje po Bližnjem vzhodu. Ameriški spletni portal Axios je poročal, da se ameriški in iranski pogajalci prek regionalnih posrednikov pogovarjajo o 45-dnevnem premirju, ki bi lahko privedlo do konca vojne. Razpravljali naj bi o pogojih za dvofazni sporazum. Bela hiša je kasneje sporočila, da predsednik ZDA Donald Trump predloga ni odobril in vojno nadaljuje. Trump je v soboto zagrozil Iranu in zapisal, da ima 48 ur časa za sklenitev dogovora o odprtju Hormuške ožine, sicer se bo nad njim razbesnel pekel. Pred tem je v petek napovedal, da bodo ZDA napadle iranske mostove in elektrarne. Iranu je dal čas do ponedeljka zvečer po ameriškem času oziroma do torka zjutraj po iranskem, da odpre ožino, v nasprotnem primeru pa mu zagrozil z uničenjem. V nedeljo je na družbenem omrežju Truth Social rok Iranu za odprtje Hormuške ožine podaljšal še za 24 ur, do torka zvečer po ameriškem času oziroma do srede do 2. ure po srednjeevropskem.

  language

  slv

  published at

  2026-04-06T16:41:41

  source

  Svet24

  title

  Iran v desetih točkah odgovarja ZDA

  url

  https://svet24.si/novice/tujina/iran-vojna-zda-izrael-prekinitev-ognja-1891036

• article order

  1

  body

  Ameriški spletni portal Axios je poročal, da se ameriški in iranski pogajalci prek regionalnih posrednikov pogovarjajo o 45-dnevnem premirju, ki bi lahko privedlo do konca vojne. Razpravljali naj bi o pogojih za dvofazni sporazum. Prva faza bi bila 45-dnevno premirje, med katerim bi se pogajali o koncu vojne. Prekinitev ognja bi lahko podaljšali, če bi bilo za pogovore potrebnega več časa, je za Axios dejal eden od virov. Druga faza bi bil sporazum o končanju vojne. "To je ena od mnogih idej, predsednik (Trump) pa je ni odobril. Operacija Epski bes se nadaljuje," je za AFP povedal uradnik Bele hiše in dodal, da bo predsednik več o konfliktu spregovoril na novinarski konferenci, ki je napovedana ob 13. uri po krajevnem času (19. uri po srednjeevropskem). Predsednik ZDA je v soboto zagrozil Iranu in zapisal, da ima 48 ur časa za sklenitev dogovora o odprtju Hormuške ožine, sicer se bo nad njim razbesnel pekel. Pred tem je v petek napovedal, da bodo ZDA napadle iranske mostove in elektrarne. Iranu je dal čas do ponedeljka zvečer po ameriškem času oziroma do torka zjutraj po iranskem, da odpre ožino, v nasprotnem primeru pa mu zagrozil z uničenjem. V nedeljo pa je na družbenem omrežju Truth Social rok Iranu za odprtje Hormuške ožine podaljšal še za 24 ur, do torka zvečer po ameriškem času oziroma do srede do 2. ure po srednjeevropskem.

  language

  slv

  published at

  2026-04-06T16:02:33

  source

  Primorske Novice

  title

  Bela hiša: Trump ni odobril 45-dnevne prekinitve ognja z Iranom

  url

  https://primorske.svet24.si/svet/bela-hisa-trump-ni-odobril-45-dnevne-prekinitve-ognja-z-iranom

• article order

  12

  body

  Štirje viri iz ZDA, Izraela in regije, seznanjeni s pogovori, so za Axios povedali, da pogajanja potekajo prek pakistanskih, egiptovskih in turških posrednikov ter prek kratkih sporočil, ki si jih izmenjujeta Trumpov odposlanec Steve Witkoff in iranski zunanji minister Abas Aragči. Razpravljajo o pogojih za dvofazni sporazum. Prva faza bi bila 45-dnevno premirje, med katerim bi se pogajali o koncu vojne. Prekinitev ognja bi lahko podaljšali, če bi bilo za pogovore potrebno več časa, je za Axios dejal eden od virov. Druga faza bi bil sporazum o končanju vojne. Kot so za Axios še povedali viri, posredniki menijo, da bi lahko ponovno popolno odprtje Hormuške ožine in rešitev vprašanja iranskega visoko obogatenega urana, kar zahtevajo ZDA, dosegli le s sporazumom o končanju vojne. Iranska tiskovna agencija Tasnim je poročanje Axiosa, ki ga označujejo za medij izraelske obveščevalne agencije Mosad, opredelila kot poskus mešanja kart in pripravo Trumpovega koraka nazaj. Predsednik ZDA je v soboto zagrozil Iranu in zapisal, da ima 48 ur časa za sklenitev dogovora o odprtju Hormuške ožine, sicer se bo nad njim razbesnel pekel. Pred tem je v petek napovedal, da bodo ZDA napadle iranske mostove in elektrarne. Iranu je dal čas do ponedeljka zvečer po ameriškem času oziroma do torka zjutraj po iranskem, da odpre ožino, v nasprotnem primeru pa mu zagrozil z uničenjem. V nedeljo pa je na družbenem omrežju Truth Social rok Iranu za odprtje Hormuške ožine podaljšal še za 24 ur, do torka zvečer po ameriškem času oziroma do srede do 2. ure zjutraj po srednjeevropskem. Ameriški predsednik, ki se po navedbah Tasnima zaveda trdne odločenosti Irana, da se odzove na vsako norost v zvezi z elektrarnami in drugo infrastrukturo, se verjetno skuša tretjič umakniti od te grožnje, tovrstne novice pa se morda širijo, da bi se pripravili na to možnost, poroča agencija. Ob tem izpostavlja, da je Iran večkrat poudaril, da ne sprejema začasnih premirij brez sporazuma o koncu konflikta. "Ameriško-sionistični sovražniki, ki so pod pritiskom vojne in zmedeni, nameravajo izkoristiti priložnost premirja, da se izvlečejo iz krize s strelivom in težkega strateškega položaja," poročanje Tasnima še povzema italijanska tiskovna agencija Ansa.

  language

  slv

  published at

  2026-04-06T11:00:41

  source

  Reporter

  title

  Američani in Iranci naj bi se pogovarjali o 45-dnevnem premirju

  url

  https://reporter.si/clanek/svet/americani-in-iranci-naj-bi-se-pogovarjali-o-45-dnevnem-premirju-1891006

source scope

analyzed source count

9

omitted articles

omitted source count

0

total source count

9