MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• Gospodarsko rast v Sloveniji bo v prihodnjem obdobju spodbujala izključno domača poraba.
• Javne investicije bodo ostale visoke zaradi črpanja sredstev iz evropskega sklada za okrevanje.
• Evropska komisija je znižala napoved rasti evrskega območja z 1,2 na 0,9 odstotka.
• Evropska komisija je znižala napoved gospodarske rasti Slovenije za leto 2024 na 1,9 odstotka.
• Napoved inflacije za Slovenijo v letu 2024 je bila zvišana na 3,5 odstotka zaradi vojne na Bližnjem vzhodu.
• Nominalne plače v Sloveniji naj bi se letos zvišale za 6,5 odstotka, prihodnje leto pa za 5,6 odstotka.
• Prispevek menjave s tujino bo negativen zaradi padca cenovne konkurenčnosti izvoznikov.
• Vojna na Bližnjem vzhodu povzroča tveganje stagflacijskega šoka v celotni Evropski uniji.
• Stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji naj bi ostala stabilna pri 3,8 odstotka.
• Plače v Sloveniji rastejo hitreje od produktivnosti, kar slabi konkurenčnost gospodarstva.
• Javnofinančni primanjkljaj Slovenije bo letos in prihodnje leto presegel dovoljeno mejo treh odstotkov BDP.
• Interventni zakon za razvoj Slovenije še ni vključen v trenutne bruseljske gospodarske napovedi.
• Plače v Sloveniji rastejo hitreje od produktivnosti, car slabi konkurenčnost gospodarstva.

key differences

Evropska komisija je znižala napoved gospodarske rasti Slovenije za leto 2024 na 1,9 odstotka.

Večina potrjuje 1,9 %, SiOL navaja 2 %, STA pa molči.

Evropska komisija je znižala napoved rasti evrskega območja z 1,2 na 0,9 odstotka.

STA in RTV potrjujeta številke, drugi so površni ali tiho.

Gospodarsko rast v Sloveniji bo v prihodnjem obdobju spodbujala izključno domača poraba.

RTV, Dnevnik in Večer trditev potrjujejo, Domovina in Svet24 ne.

Interventni zakon za razvoj Slovenije še ni vključen v trenutne bruseljske gospodarske napovedi.

Večina potrjuje neupoštevanje zakona, desni in STA molčijo.

Javne investicije bodo ostale visoke zaradi črpanja sredstev iz evropskega sklada za okrevanje.

Domovina in Dnevnik sta specifična, ostali splošni ali tiho.

Javnofinančni primanjkljaj Slovenije bo letos in prihodnje leto presegel dovoljeno mejo treh odstotkov BDP.

Večina potrjuje številke, STA in SiOL pa o tem molčita.

Napoved inflacije za Slovenijo v letu 2024 je bila zvišana na 3,5 odstotka zaradi vojne na Bližnjem vzhodu.

Večina potrjuje vzrok, STA molči, SiOL pa je nejasen.

Nominalne plače v Sloveniji naj bi se letos zvišale za 6,5 odstotka, prihodnje leto pa za 5,6 odstotka.

Večina potrjuje, Domovina pomanjkljiva, STA in SiOL molčita.

Plače v Sloveniji rastejo hitreje od produktivnosti, car slabi konkurenčnost gospodarstva.

Večer edini poroča o padcu konkurenčnosti, ostali molčijo.

Plače v Sloveniji rastejo hitreje od produktivnosti, kar slabi konkurenčnost gospodarstva.

Večina potrjuje vpliv na konkurenčnost, nekateri molčijo.

Prispevek menjave s tujino bo negativen zaradi padca cenovne konkurenčnosti izvoznikov.

Svet24 potrjuje, drugi dodajajo vzroke ali trditev izpustijo.

Stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji naj bi ostala stabilna pri 3,8 odstotka.

Večina potrjuje 3,8 %, Domovina je splošna, ostali molčijo.

Vojna na Bližnjem vzhodu povzroča tveganje stagflacijskega šoka v celotni Evropski uniji.

SiOL potrjuje, drugi le delno ali sploh ne omenjajo.

source analyses

Dnevnik

Evropska komisija je znižala napoved gospodarske rasti Slovenije za leto 2024 na 1,9 odstotka.

Da: EK je oceno letošnje rasti znižala za 0,5 točke na 1,9 %.

Evropska komisija je znižala napoved rasti evrskega območja z 1,2 na 0,9 odstotka.

Ni omenjeno

Gospodarsko rast v Sloveniji bo v prihodnjem obdobju spodbujala izključno domača poraba.

Da: Članek navaja, da naj bi rast spodbujala izključno domača poraba.

Interventni zakon za razvoj Slovenije še ni vključen v trenutne bruseljske gospodarske napovedi.

Da: Bruselj ne upošteva ukrepov v nedavno sprejetem zakonu.

Javne investicije bodo ostale visoke zaradi črpanja sredstev iz evropskega sklada za okrevanje.

Da: Visoke bodo ob črpanju evropskih sredstev.

Javnofinančni primanjkljaj Slovenije bo letos in prihodnje leto presegel dovoljeno mejo treh odstotkov BDP.

Da: Bruselj pričakuje več kot triodstotni primanjkljaj v obeh letih.

Napoved inflacije za Slovenijo v letu 2024 je bila zvišana na 3,5 odstotka zaradi vojne na Bližnjem vzhodu.

Da: Napoved je zvišana na 3,5 % v luči šoka zaradi vojne.

Nominalne plače v Sloveniji naj bi se letos zvišale za 6,5 odstotka, prihodnje leto pa za 5,6 odstotka.

Da: Navedene so točno te številke za nominalno zvišanje plač.

Plače v Sloveniji rastejo hitreje od produktivnosti, kar slabi konkurenčnost gospodarstva.

Da: EK to navaja kot razlog za padec cenovne konkurenčnosti.

Prispevek menjave s tujino bo negativen zaradi padca cenovne konkurenčnosti izvoznikov.

Delno: Negativen prispevek pripisujejo padcu konkurenčnosti in cenam.

Stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji naj bi ostala stabilna pri 3,8 odstotka.

Ni omenjeno

Vojna na Bližnjem vzhodu povzroča tveganje stagflacijskega šoka v celotni Evropski uniji.

Ni omenjeno

Domovina

Evropska komisija je znižala napoved gospodarske rasti Slovenije za leto 2024 na 1,9 odstotka.

Da: Bruselj je oceno znižal na 1,9 odstotka.

Evropska komisija je znižala napoved rasti evrskega območja z 1,2 na 0,9 odstotka.

Delno: Omenjeno upočasnjevanje rasti v EU, a brez specifičnih številk.

Gospodarsko rast v Sloveniji bo v prihodnjem obdobju spodbujala izključno domača poraba.

Ne: Omenjeno je tudi postopno okrevanje zasebnih investicij.

Interventni zakon za razvoj Slovenije še ni vključen v trenutne bruseljske gospodarske napovedi.

Ni omenjeno

Javne investicije bodo ostale visoke zaradi črpanja sredstev iz evropskega sklada za okrevanje.

Da: Država nadaljuje investicije iz evropskega sklada za okrevanje.

Javnofinančni primanjkljaj Slovenije bo letos in prihodnje leto presegel dovoljeno mejo treh odstotkov BDP.

Da: Napovedan primanjkljaj je 3,3 % letos in 3,5 % prihodnje leto.

Napoved inflacije za Slovenijo v letu 2024 je bila zvišana na 3,5 odstotka zaradi vojne na Bližnjem vzhodu.

Da: EK ocenjuje 3,5 % inflacijo zaradi konflikta na Bližnjem vzhodu.

Nominalne plače v Sloveniji naj bi se letos zvišale za 6,5 odstotka, prihodnje leto pa za 5,6 odstotka.

Delno: Potrjena rast 6,5 % za letos, podatek za 5,6 % ni omenjen.

Plače v Sloveniji rastejo hitreje od produktivnosti, kar slabi konkurenčnost gospodarstva.

Delno: Omenjena rast plač in vpliv na konkurenčnost v EU kontekstu.

Prispevek menjave s tujino bo negativen zaradi padca cenovne konkurenčnosti izvoznikov.

Delno: Neto izvoz ne bo prispeval k rasti, a vzrok je ohlajanje trgov.

Stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji naj bi ostala stabilna pri 3,8 odstotka.

Delno: Omenjena je le razmeroma nizka brezposelnost brez točne številke.

Vojna na Bližnjem vzhodu povzroča tveganje stagflacijskega šoka v celotni Evropski uniji.

Delno: Omenjen je nov energetski šok in vpliv na celotno EU.

RTV Slovenija

Evropska komisija je znižala napoved gospodarske rasti Slovenije za leto 2024 na 1,9 odstotka.

Da: Naslov in uvod potrjujeta 1,9-odstotno rast za letošnje leto.

Evropska komisija je znižala napoved rasti evrskega območja z 1,2 na 0,9 odstotka.

Da: Članek potrjuje znižanje napovedi za evrsko območje na 0,9 %.

Gospodarsko rast v Sloveniji bo v prihodnjem obdobju spodbujala izključno domača poraba.

Da: Besedilo izrecno navaja, da naj bi rast spodbujala izključno domača poraba.

Interventni zakon za razvoj Slovenije še ni vključen v trenutne bruseljske gospodarske napovedi.

Da: Članek navaja, da v Bruslju teh ukrepov ne upoštevajo.

Javne investicije bodo ostale visoke zaradi črpanja sredstev iz evropskega sklada za okrevanje.

Delno: Omenjeno je črpanje evropskih sredstev, sklad za okrevanje ni poimensko naveden.

Javnofinančni primanjkljaj Slovenije bo letos in prihodnje leto presegel dovoljeno mejo treh odstotkov BDP.

Da: Napovedan je primanjkljaj 3,3 % letos in 3,5 % prihodnje leto.

Napoved inflacije za Slovenijo v letu 2024 je bila zvišana na 3,5 odstotka zaradi vojne na Bližnjem vzhodu.

Da: Članek navaja 3,5 % inflacijo zaradi šoka vojne na Bližnjem vzhodu.

Nominalne plače v Sloveniji naj bi se letos zvišale za 6,5 odstotka, prihodnje leto pa za 5,6 odstotka.

Da: Navedene številke se natančno ujemajo z besedilom članka.

Plače v Sloveniji rastejo hitreje od produktivnosti, kar slabi konkurenčnost gospodarstva.

Da: Komisija to navaja kot razlog za padec cenovne konkurenčnosti.

Prispevek menjave s tujino bo negativen zaradi padca cenovne konkurenčnosti izvoznikov.

Delno: Poleg konkurenčnosti so vzrok tudi slabši pogoji menjave zaradi cen energije.

Stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji naj bi ostala stabilna pri 3,8 odstotka.

Da: Članek navaja, da bo stopnja letos in prihodnje leto 3,8 %.

Vojna na Bližnjem vzhodu povzroča tveganje stagflacijskega šoka v celotni Evropski uniji.

Delno: Omenjen je energetski šok, vpliv na inflacijo in zaupanje, ne pa stagflacija.

STA

Evropska komisija je znižala napoved gospodarske rasti Slovenije za leto 2024 na 1,9 odstotka.

Ni omenjeno

Evropska komisija je znižala napoved rasti evrskega območja z 1,2 na 0,9 odstotka.

Da: Bruselj je napoved rasti evrskega območja znižal na 0,9 %.

Gospodarsko rast v Sloveniji bo v prihodnjem obdobju spodbujala izključno domača poraba.

Ni omenjeno

Interventni zakon za razvoj Slovenije še ni vključen v trenutne bruseljske gospodarske napovedi.

Ni omenjeno

Javne investicije bodo ostale visoke zaradi črpanja sredstev iz evropskega sklada za okrevanje.

Ni omenjeno

Javnofinančni primanjkljaj Slovenije bo letos in prihodnje leto presegel dovoljeno mejo treh odstotkov BDP.

Ni omenjeno

Napoved inflacije za Slovenijo v letu 2024 je bila zvišana na 3,5 odstotka zaradi vojne na Bližnjem vzhodu.

Ni omenjeno

Nominalne plače v Sloveniji naj bi se letos zvišale za 6,5 odstotka, prihodnje leto pa za 5,6 odstotka.

Ni omenjeno

Plače v Sloveniji rastejo hitreje od produktivnosti, kar slabi konkurenčnost gospodarstva.

Ni omenjeno

Prispevek menjave s tujino bo negativen zaradi padca cenovne konkurenčnosti izvoznikov.

Ni omenjeno

Stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji naj bi ostala stabilna pri 3,8 odstotka.

Ni omenjeno

Vojna na Bližnjem vzhodu povzroča tveganje stagflacijskega šoka v celotni Evropski uniji.

Delno: Omenjeno znižanje rasti v EU spričo vojne na Bližnjem vzhodu.

SiOL

Evropska komisija je znižala napoved gospodarske rasti Slovenije za leto 2024 na 1,9 odstotka.

Delno: Omenjeno znižanje napovedi na okoli 2,0 % zaradi vojne.

Evropska komisija je znižala napoved rasti evrskega območja z 1,2 na 0,9 odstotka.

Delno: Omenjena prejšnja napoved 1,2 % in pričakovanje vpliva vojne.

Gospodarsko rast v Sloveniji bo v prihodnjem obdobju spodbujala izključno domača poraba.

Ni omenjeno

Interventni zakon za razvoj Slovenije še ni vključen v trenutne bruseljske gospodarske napovedi.

Ni omenjeno

Javne investicije bodo ostale visoke zaradi črpanja sredstev iz evropskega sklada za okrevanje.

Ni omenjeno

Javnofinančni primanjkljaj Slovenije bo letos in prihodnje leto presegel dovoljeno mejo treh odstotkov BDP.

Ni omenjeno

Napoved inflacije za Slovenijo v letu 2024 je bila zvišana na 3,5 odstotka zaradi vojne na Bližnjem vzhodu.

Delno: Članek navaja, da so bile ocene rasti cen popravljene navzgor.

Nominalne plače v Sloveniji naj bi se letos zvišale za 6,5 odstotka, prihodnje leto pa za 5,6 odstotka.

Ni omenjeno

Plače v Sloveniji rastejo hitreje od produktivnosti, kar slabi konkurenčnost gospodarstva.

Ni omenjeno

Prispevek menjave s tujino bo negativen zaradi padca cenovne konkurenčnosti izvoznikov.

Ni omenjeno

Stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji naj bi ostala stabilna pri 3,8 odstotka.

Ni omenjeno

Vojna na Bližnjem vzhodu povzroča tveganje stagflacijskega šoka v celotni Evropski uniji.

Da: Komisar Dombrovskis je večkrat poudaril to tveganje.

Svet24

Evropska komisija je znižala napoved gospodarske rasti Slovenije za leto 2024 na 1,9 odstotka.

Da: Komisija napoveduje 1,9-odstotno rast BDP za leto 2024.

Evropska komisija je znižala napoved rasti evrskega območja z 1,2 na 0,9 odstotka.

Ni omenjeno

Gospodarsko rast v Sloveniji bo v prihodnjem obdobju spodbujala izključno domača poraba.

Ne: Članek pravi, da bo domača poraba 'glavni', ne pa edini motor.

Interventni zakon za razvoj Slovenije še ni vključen v trenutne bruseljske gospodarske napovedi.

Da: Komisija pri napovedi ne upošteva ukrepov iz tega zakona.

Javne investicije bodo ostale visoke zaradi črpanja sredstev iz evropskega sklada za okrevanje.

Delno: Omenjeno črpanje evropskih sredstev, ne pa specifično sklad.

Javnofinančni primanjkljaj Slovenije bo letos in prihodnje leto presegel dovoljeno mejo treh odstotkov BDP.

Da: Napovedan primanjkljaj 3,3 % letos in 3,5 % prihodnje leto.

Napoved inflacije za Slovenijo v letu 2024 je bila zvišana na 3,5 odstotka zaradi vojne na Bližnjem vzhodu.

Da: Napoved zvišana na 3,5 % zaradi šoka ob vojni na Bližnjem vzhodu.

Nominalne plače v Sloveniji naj bi se letos zvišale za 6,5 odstotka, prihodnje leto pa za 5,6 odstotka.

Da: Navedene številke se ujemajo z napovedjo v besedilu.

Plače v Sloveniji rastejo hitreje od produktivnosti, kar slabi konkurenčnost gospodarstva.

Da: Besedilo potrjuje hitrejšo rast plač od produktivnosti.

Prispevek menjave s tujino bo negativen zaradi padca cenovne konkurenčnosti izvoznikov.

Da: Negativen prispevek zaradi slabše cenovne konkurenčnosti.

Stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji naj bi ostala stabilna pri 3,8 odstotka.

Da: Stopnja anketne brezposelnosti naj bi v obeh letih bila 3,8 %.

Vojna na Bližnjem vzhodu povzroča tveganje stagflacijskega šoka v celotni Evropski uniji.

Ni omenjeno

Večer

Evropska komisija je znižala napoved gospodarske rasti Slovenije za leto 2024 na 1,9 odstotka.

Da: Članek navaja znižanje napovedi na 1,9 odstotka za leto 2024.

Evropska komisija je znižala napoved rasti evrskega območja z 1,2 na 0,9 odstotka.

Ni omenjeno

Gospodarsko rast v Sloveniji bo v prihodnjem obdobju spodbujala izključno domača poraba.

Da: Besedilo izrecno navaja, da naj bi rast spodbujala izključno domača poraba.

Interventni zakon za razvoj Slovenije še ni vključen v trenutne bruseljske gospodarske napovedi.

Da: Bruselj v napovedih ne upošteva ukrepov iz interventnega zakona.

Javne investicije bodo ostale visoke zaradi črpanja sredstev iz evropskega sklada za okrevanje.

Delno: Omenjeno je črpanje evropskih sredstev, ne pa specifično sklad za okrevanje.

Javnofinančni primanjkljaj Slovenije bo letos in prihodnje leto presegel dovoljeno mejo treh odstotkov BDP.

Da: Napovedan je primanjkljaj 3,3 % in 3,5 %, kar presega mejo 3 %.

Napoved inflacije za Slovenijo v letu 2024 je bila zvišana na 3,5 odstotka zaradi vojne na Bližnjem vzhodu.

Da: Napoved je zvišana na 3,5 % zaradi cenovnega šoka vojne na BV.

Nominalne plače v Sloveniji naj bi se letos zvišale za 6,5 odstotka, prihodnje leto pa za 5,6 odstotka.

Da: Članek navaja točno te številke za nominalno zvišanje plač.

Plače v Sloveniji rastejo hitreje od produktivnosti, car slabi konkurenčnost gospodarstva.

Da: Komisija to navaja kot razlog za padec cenovne konkurenčnosti.

Prispevek menjave s tujino bo negativen zaradi padca cenovne konkurenčnosti izvoznikov.

Delno: Negativen prispevek pripisujejo padcu konkurenčnosti in rasti cen surovin.

Stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji naj bi ostala stabilna pri 3,8 odstotka.

Da: Članek navaja, da bo stopnja letos in prihodnje leto 3,8 %.

Vojna na Bližnjem vzhodu povzroča tveganje stagflacijskega šoka v celotni Evropski uniji.

Ni omenjeno

Analiza sentimenta

entities

• Vlada Republike Slovenije
• Evropska komisija
• Slovenija
• Evropska unija
• Bližnji vzhod
• Valdis Dombrovskis
• Evrsko območje
• Umar
• Mednarodni denarni sklad
• Robert Golob
• Iran
• Hormuška ožina

key differences

Bližnji vzhod

Vsi viri enotno poudarjajo le negativne ekonomske vplive.

Evropska komisija

Vsi viri enotno in nevtralno povzemajo le uradne napovedi.

Evropska unija

Vsi viri so nevtralni; razlika je le v tehničnem kontekstu.

Evrsko območje

Enotno nevtralno poročanje o statistiki in napovedih.

Hormuška ožina

Le SiOL jo izpostavlja kot gospodarski dejavnik tveganja.

Iran

Večina molči, le Dnevnik ga nevtralno umešča v prostor napada.

Mednarodni denarni sklad

Le RTV poroča nevtralno, ostali viri entitete ne omenjajo.

Robert Golob

Večina molči, le en vir ga nevtralno veže na proračun.

Slovenija

Vsi viri so enotno nevtralni, brez razlik v interpretaciji.

Umar

Le RTV in Dnevnik ga nevtralno navajata kot vir podatkov.

Valdis Dombrovskis

Vsi viri so nevtralni; razlika je le v specifični temi.

Vlada Republike Slovenije

Večina virov ostaja nevtralna, Domovina pa izrazito kritična.

source analyses

Dnevnik

Bližnji vzhod

Nevtralno: Omenjen kot vir negativnih gospodarskih vplivov in vojne.

Evropska komisija

Nevtralno: Podaja gospodarske napovedi in ocene brez meta-vrednotenja.

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu črpanja evropskih sredstev.

Evrsko območje

Nevtralno: Omenjeno v primerjavi kazalnikov razpoloženja.

Hormuška ožina

Ni omenjeno

Iran

Nevtralno: Omenjen le kot lokacija napada v opisu konflikta.

Mednarodni denarni sklad

Ni omenjeno

Robert Golob

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Omenjena kot subjekt gospodarskih napovedi in analiz.

Umar

Nevtralno: Nastopa kot vir podatkov in analiz o gospodarskem stanju.

Valdis Dombrovskis

Ni omenjeno

Vlada Republike Slovenije

Nevtralno: Posredno omenjena prek ukrepov, zakonov in javnih storitev.

Domovina

Bližnji vzhod

Nevtralno: Omenjen kot vir geopolitične nestabilnosti in vpliva na cene.

Evropska komisija

Nevtralno: Nastopa kot vir napovedi in opozoril brez meta-vrednotenja.

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena kot širši okvir gospodarskih težav in pravil.

Evrsko območje

Ni omenjeno

Hormuška ožina

Ni omenjeno

Iran

Ni omenjeno

Mednarodni denarni sklad

Ni omenjeno

Robert Golob

Nevtralno: Omenjen le kot vodja vlade v času proračunskih težav.

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu gospodarskih napovedi in stanja države.

Umar

Ni omenjeno

Valdis Dombrovskis

Nevtralno: Citiran kot govorec o energetskem šoku brez meta-vrednotenja.

Vlada Republike Slovenije

Negativno: Kritizirana zaradi ekspanzivne politike in kratkoročnih ukrepov.

RTV Slovenija

Bližnji vzhod

Nevtralno: Omenjen kot geografsko območje konflikta, ki vpliva na trge.

Evropska komisija

Nevtralno: Entiteta je vir gospodarskih napovedi in podatkov.

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu povprečja gospodarske rasti in dolga.

Evrsko območje

Nevtralno: Omenjeno v okviru statističnih napovedi za inflacijo in dolg.

Hormuška ožina

Ni omenjeno

Iran

Ni omenjeno

Mednarodni denarni sklad

Nevtralno: Omenjen le kot vir primerjalne napovedi gospodarske rasti.

Robert Golob

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Omenjena kot subjekt gospodarskih napovedi in analiz.

Umar

Nevtralno: Omenjen le kot vir primerjalne napovedi gospodarske rasti.

Valdis Dombrovskis

Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki podaja uradne izjave o napovedih.

Vlada Republike Slovenije

Nevtralno: Implicirana prek javnih financ in interventnega zakona.

STA

Bližnji vzhod

Nevtralno: Naveden kot geografski vir tveganj za gospodarstvo.

Evropska komisija

Nevtralno: Podaja uradne napovedi in ocene brez meta-vrednotenja.

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena kot subjekt gospodarskih napovedi in rasti.

Evrsko območje

Nevtralno: Omenjeno v okviru znižanja napovedi gospodarske rasti.

Hormuška ožina

Ni omenjeno

Iran

Ni omenjeno

Mednarodni denarni sklad

Ni omenjeno

Robert Golob

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu gospodarskih napovedi brez vrednotenja.

Umar

Ni omenjeno

Valdis Dombrovskis

Nevtralno: Citiran kot govorec o tveganjih brez meta-vrednotenja.

Vlada Republike Slovenije

Ni omenjeno

SiOL

Bližnji vzhod

Nevtralno: Omenjen kot geografski vir konflikta, ki vpliva na trge.

Evropska komisija

Nevtralno: Informativno omenjena kot vir gospodarskih napovedi.

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena kot subjekt gospodarskih napovedi in tveganj.

Evrsko območje

Nevtralno: Omenjeno v okviru statističnih podatkov o inflaciji in rasti.

Hormuška ožina

Nevtralno: Omenjena kot dejavnik, ki vpliva na gospodarske napovedi.

Iran

Ni omenjeno

Mednarodni denarni sklad

Ni omenjeno

Robert Golob

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Omenjena zgolj v kontekstu statističnih napovedi rasti.

Umar

Ni omenjeno

Valdis Dombrovskis

Nevtralno: Citiran kot govorec o tveganjih brez meta-vrednotenja.

Vlada Republike Slovenije

Ni omenjeno

Svet24

Bližnji vzhod

Nevtralno: Omenjen kot vir zunanjih vplivov in cenovnih šokov.

Evropska komisija

Nevtralno: Vir informacij in gospodarskih napovedi brez vrednotenja.

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena le v kontekstu črpanja evropskih sredstev.

Evrsko območje

Ni omenjeno

Hormuška ožina

Ni omenjeno

Iran

Ni omenjeno

Mednarodni denarni sklad

Ni omenjeno

Robert Golob

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Predmet gospodarske analize brez eksplicitnega vrednotenja.

Umar

Ni omenjeno

Valdis Dombrovskis

Ni omenjeno

Vlada Republike Slovenije

Nevtralno: Posredno omenjena prek javne porabe in investicij.

Večer

Bližnji vzhod

Nevtralno: Omenjen kot vir zunanjih ekonomskih vplivov in negotovosti.

Evropska komisija

Nevtralno: Nastopa kot vir napovedi in poročevalec brez meta-vrednotenja.

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu evropskih sredstev in semestra.

Evrsko območje

Ni omenjeno

Hormuška ožina

Ni omenjeno

Iran

Ni omenjeno

Mednarodni denarni sklad

Ni omenjeno

Robert Golob

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Omenjena kot subjekt ekonomskih napovedi in analiz.

Umar

Ni omenjeno

Valdis Dombrovskis

Ni omenjeno

Vlada Republike Slovenije

Nevtralno: Implicirana prek interventnega zakona in javne porabe.

Viri

articles

• article order

  6

  body

  z dodatnimi izjavami in informacijami v 3. in zadnjih treh odstavkih Bruselj, 21. maja (STA) - Evropska komisija je danes spričo vojne na Bližnjem vzhodu napoved gospodarske rasti EU za letos znižala z 1,4 na 1,1 odstotka, napoved rasti evrskega območja pa z 1,2 na 0,9 odstotka. Zaradi ...

  language

  slv

  published at

  2026-05-21T13:50:05

  source

  STA

  title

  Bruselj spričo vojne na Bližnjem vzhodu znižal napoved gospodarske rasti EU in evrskega območja za letos (dopolnjeno)

  url

  https://www.sta.si/3557871/

• article order

  0

  body

  Po trenutno ocenjeni 1,1-odstotni rasti v letu 2025 se bo tako rast letos še vedno okrepila, vendar pa bo pospešek manjši od pričakovanj v jesenski napovedi, so zapisali v spomladanski gospodarski napovedi. Ocena gospodarske rasti Evropske komisije je tako malenkost pod pričakovanji Umarja in Mednarodnega denarnega sklada, ki sta oba Sloveniji za letos napovedala dvoodstotno rast. Prihodnje leto Evropska komisija po novem pričakuje 2,3-odstotno rast slovenskega gospodarstva, kar je 0,3 odstotne točke manj od zadnje napovedi iz lanskega novembra. Letošnjo rast naj bi spodbujala izključno domača poraba. Potrošnjo gospodinjstev, ki naj bi letos in prihodnje leto zrasla za 2,1 oziroma 2,8 odstotka, bosta po pričakovanjih Bruslja kljub nekaterim negativnim učinkom vojne na Bližnjem vzhodu spodbujala visoka raven zaposlenosti in pričakovana nadaljnja rast plač, med drugim minimalne plače in plač v javnem sektorju. Plače zaposlenih naj bi se tako letos po pričakovanjih nominalno zvišale še za 6,5 odstotka, prihodnje leto pa za 5,6 odstotka, skupni stroški dela v celotnem gospodarstvu pa za 4,5 oz. 3,3 odstotka. Javna poraba naj bi poskočila za 4,4 oziroma 1,8 odstotka. Na visokih ravneh naj bi ob črpanju evropskih sredstev ostale javne investicije, kljub nasprotnim vetrovom zaradi povečane globalne negotovosti in visokih cen energentov pa naj bi spodbudna ostala tudi gibanja pri zasebnih investicijah. Bruto investicije v osnovna sredstva naj bi tako imele 3,0- oziroma 2,5-odstotno rast. Negativen pa naj bi obe leti ostal prispevek menjave s tujino, kar v komisiji pripisujejo tako padanju cenovne konkurenčnosti slovenskih izvoznikov zaradi hitrejše rasti plač od rasti produktivnosti kot tudi manj ugodnim pogojem menjave zaradi rasti cen energije in surovin. Izvoz naj bi tako letos in naslednje leto zrasel po 1,6- oziroma 2,1-odstotni stopnji, uvoz pa po 2,7- oz. 2,4-odstotni. Na trgu dela naj bi še naprej vladalo presežno povpraševanje. Čeprav je zaposlenost lani nazadovala za 0,4 odstotka, ostaja po navedbah Bruslja na zgodovinsko visokih ravneh. V tem in prihodnjem letu naj se ne bi bistveno spreminjala. Stopnja anketne brezposelnosti naj bi medtem letos in prihodnje leto znašala 3,8 odstotka. Inflacija, ki se je zaradi višjih cen hrane in storitev že lani zvišala na 2,5 odstotka, naj bi bila letos zaradi cenovnega šoka zaradi vojne na Bližnjem vzhodu in nadaljnjega pritiska na cene hrane in storitev še precej višja. Dosegla naj bi 3,5 odstotka. Prihodnje leto naj bi se ob umirjanju zunanjih pritiskov nekoliko umirila in znašala 2,5 odstotka. Strukturna rast tekoče porabe, pospremljena z visokimi ravnmi investicij države naj bi po pričakovanjih Bruslja nadalje poslabšala javnofinančni saldo. Brez sprejetih dodatnih ukrepov za znižanje porabe naj bi tako primanjkljaj v javnih financah letos po napovedih komisije dosegel 3,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), prihodnje leto pa 3,5 odstotka. V obeh letih naj bi torej presegel zgornjo dovoljeno mejo treh odstotkov iz pakta stabilnosti in rasti. Še slabši je pričakovan strukturni javnofinančni primanjkljaj, ki naj bi dosegel 3,7 oziroma 3,9 odstotka BDP-ja. V Bruslju ob tem ne upoštevajo ukrepov v nedavno sprejetem interventnem zakonu za razvoj Slovenije, ki pa očitno še ne bo kmalu uveljavljen. Ukrepi iz tega zakona naj bi imeli v tem letu negativni javnofinančni učinek v višini med 0,5 in 1,0 odstotka BDP-ja, so zapisali v komisiji. Dodatno naj bi javnofinačni položaj poslabšali tudi v letu 2027. Kljub višjemu primanjkljaju naj bi javni dolg v deležu od BDP-ja letos ob neupoštevanju interventnega zakona glede na konec lanskega leta nazadoval za 0,8 odstotne točke na 64,9 odstotka ter se prihodnje leto zvišal na 65,1 odstotka BDP. Napoved Komisije za gospodarsko rast v Sloveniji je sicer višja od povprečja v Evropski uniji. Bruselj je zaradi vojne na Bližnjem vzhodu napoved gospodarske rasti za EU za letos znižal z 1,4 na 1,1 odstotka, napoved rasti evrskega območja pa z 1,2 na 0,9 odstotka. Zaradi naraščanja cen energije, povezanega z vojno, pa so precej zvišali napoved inflacije, in sicer na 3,1 odstotka za EU in 3,0 odstotka za območje z evrom. "Konflikt na Bližnjem vzhodu je sprožil nov energetski šok z velikim vplivom na svetovno in evropsko gospodarstvo. Spodbuja inflacijo in pretresa zaupanje v gospodarstvo," je ob predstavitvi spomladanske gospodarske napovedi povedal pristojni evropski komisar Valdis Dombrovskis. Po 1,5-odstotni rasti bruto domačega proizvoda (BDP) Unije v lanskem letu se bo njen BDP letos okrepil za 1,1 odstotka, kar je 0,3 odstotne točke manj, kot so napovedali novembra. Za prihodnje leto medtem napovedujejo 1,4-odstotno gospodarsko rast EU-ja, potem ko so jeseni 1,5-odstotno. Podobne so spremembe napovedi rasti BDP-ja območja z evrom. Za leto 2026 so jo znižali z 1,2 na 0,9 odstotka, za leto 2027 pa z 1,4 na 1,2 odstotka. Kratkoročno se je zaradi novega energetskega šoka, povezanega z bližnjevzhodnim konfliktom, poslabšala tudi napoved inflacije. V EU naj bi bila letos za celo odstotno točko višja, kot so napovedali pred pol leta, in naj bi znašala 3,1 odstotka. Prihodnje leto naj bi se ob pričakovanem postopnem zniževanju cen energije medtem znižala. Po trenutnih napovedih Komisije bo znašala 2,4 odstotka, kar je nekoliko več od 2,2 odstotka iz jesenske napovedi. Inflacija v evrskem območju naj bi medtem letos dosegla 3,0-, prihodnje leto pa 2,3-odstotno. Novembra so v Bruslju za leto 2026 napovedali 1,9-, za leto 2027 pa 2,0-odstotno inflacijo. Energetska kriza pa po navedbah Komisije predstavlja tudi dodatno breme za javne finance držav članic. Javnofinančni primanjkljaj EU-ja bo zaradi upočasnjene gospodarske aktivnosti, višjih odhodkov za obresti, ukrepov za ublažitev posledic energetske krize ter povečanih izdatkov za obrambo z lanskih 3,1 odstotka BDP-ja zrasel na 3,6 odstotka BDP-ja prihodnje leto. Primanjkljaj evrskega območja pa se bo v obdobju 2025-2027 zvišal z 2,9 na 3,5 odstotka BDP-ja. Javni dolg Unije bo medtem z 82,8 odstotka BDP-ja v letu 2025 narasel na 84,2 odstotka v letu 2026 in 85,3 odstotka v letu 2027. Javni dolg območja z evrom, ki je bil lani pri 88,7 odstotka BDP-ja, pa bo letos po napovedih Bruslja znašal 90,2 odstotka BDP-ja, prihodnje leto pa 91,2 odstotka BDP-ja.

  language

  slv

  published at

  2026-05-21T10:35:14

  source

  RTV Slovenija

  title

  Evropska komisija za letos napovedala 1,9-odstotno rast slovenskega BDP-ja

  url

  https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/evropska-komisija-za-letos-napovedala-1-9-odstotno-rast-slovenskega-bdp-ja/782870

• article order

  10

  body

  Evropska komisija je v danes objavljeni spomladanski gospodarski napovedi oceno letošnje rasti slovenskega BDP znižala za 0,5 odstotne točke na 1,9 odstotka. Napoved inflacije je medtem zvišala za 1,4 odstotne točke na 3,5 odstotka. Obenem v Bruslju letos in prihodnje leto pričakujejo tudi več kot triodstotni javnofinančni primanjkljaj. Prihodnje leto evropska komisija po novem medtem pričakuje 2,3-odstotno rast slovenskega gospodarstva, kar je 0,3 odstotne točke manj od zadnje napovedi iz lanskega novembra. Po trenutno ocenjeni 1,1-odstotni rasti v letu 2025 se bo tako rast letos še vedno okrepila, vendar pa bo pospešek manjši od pričakovanj v jesenski napovedi. Rast naj bi spodbujala izključno domača poraba. Potrošnjo gospodinjstev, ki naj bi letos in prihodnje leto zrasla za 2,1 oz. 2,8 odstotka, bosta po pričakovanjih Bruslja kljub nekaterim negativnim učinkom vojne na Bližnjem vzhodu spodbujala visoka raven zaposlenosti in pričakovana nadaljnja rast plač, med drugim minimalne plače in plač v javnem sektorju. Plače zaposlenih naj bi se tako letos po pričakovanjih nominalno zvišale še za 6,5 odstotka, prihodnje leto pa za 5,6 odstotka, skupni stroški dela v celotnem gospodarstvu pa za 4,5 oz. 3,3 odstotka. Javna poraba naj bi poskočila za 4,4 oz. 1,8 odstotka. Na visokih ravneh naj bi ob črpanju evropskih sredstev ostale javne investicije, kljub nasprotnim vetrovom zaradi povečane globalne negotovosti in visokih cen energentov pa naj bi spodbudna ostala tudi gibanja pri zasebnih investicijah. Bruto investicije v osnovna sredstva naj bi tako zabeležile 3,0- oz. 2,5-odstotno rast. Posledice vojne na Bližnjem vzhodu Negativen pa naj bi obe leti ostal prispevek menjave s tujino, kar v komisiji pripisujejo tako padanju cenovne konkurenčnosti slovenskih izvoznikov zaradi hitrejše rasti plač od rasti produktivnosti kot tudi manj ugodnim pogojem menjave zaradi rasti cen energije in surovin. Izvoz naj bi tako letos in naslednje leto zrasel po 1,6- oz. 2,1-odstotni stopnji, uvoz pa po 2,7- oz. 2,4-odstotni. Inflacija, ki se je zaradi višjih cen hrane in storitev že lani zvišala na 2,5 odstotka, naj bi bila letos v luči cenovnega šoka zaradi vojne na Bližnjem vzhodu in nadaljnjega pritiska na cene hrane in storitev še precej višja. Dosegla naj bi 3,5 odstotka. Prihodnje leto naj bi se ob umirjanju zunanjih pritiskov nekoliko umirila in znašala 2,5 odstotka. V Bruslju ob tem ne upoštevajo ukrepov v nedavno sprejetem interventnem zakonu za razvoj Slovenije, ki pa očitno še ne bo kmalu uveljavljen. Ukrepi iz tega zakona naj bi imeli v tem letu negativni javnofinančni učinek v višini med 0,5 in 1,0 odstotka BDP, so zapisali v komisiji. Dodatno naj bi javnofinačni položaj poslabšali tudi v letu 2027. Umar: Zaradi vojne na Bližnjem vzhodu aprila upad zaupanja in zvišanje inflacije Posledice konflikta, ki se je začel z ameriško-izraelskim napadom na Iran, je ocenjeval tudi Umar. Vojna na Bližnjem vzhodu v prvem četrtletju letos še ni vidneje vplivala na gospodarsko aktivnost v Sloveniji, saj se je gospodarska rast okrepila, je pa močno zaznamovala aprilske kazalnike zaupanja in inflacijo. Razmere na trgu dela so ostale stabilne, v publikaciji Ekonomsko ogledalo ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). V prvem četrtletju se je bruto domači proizvod v četrtletni primerjavi okrepil za 0,7 odstotka, medletno pa za 3,0 odstotka. Rast je presegla pričakovanja predvsem zaradi okrepitve izvozne aktivnosti, je v danes objavljeni publikaciji zapisal Umar. Nadaljevala se je zmerna rast zasebne potrošnje, gospodinjstva so najbolj povečala nakupe avtomobilov, neživil ter turističnih storitev doma in v tujini. Nadaljevala se je tudi rast investicij, zlasti gradbenih, prav tako so bila pozitivna gibanja investicij v opremo in stroje. Rast državne potrošnje se je nekoliko okrepila predvsem zaradi višjih izdatkov za dolgotrajno oskrbo, zaposlovanja v sektorju država - zlasti v zdravstvu in socialnem varstvu - ter višjih izdatkov za blago in storitve. Medtem ko so se kazalniki razpoloženja v evrskem območju začeli slabšati že marca, je v Sloveniji zaupanje upadlo aprila, najbolj med potrošniki. V primerjavi z aprilom lani so bili nižji vsi kazalniki zaupanja, pod dolgoročnim povprečjem pa so bili skupni kazalnik gospodarske klime ter kazalniki zaupanja v trgovini na drobno, v predelovalnih dejavnostih in med potrošniki. Podjetja za drugo četrtletje kot glavne omejitvene dejavnike izpostavljajo negotove gospodarske razmere, nizko tuje povpraševanje in pomanjkanje usposobljene delovne sile, povečalo se je tudi tveganje pomanjkanja surovin, ki pa ostaja razmeroma nizko, ugotavlja urad. Število delovno aktivnih oseb je marca ostalo skoraj nespremenjeno, število brezposelnih pa se je aprila tekoče znižalo. Visok dvig minimalne plače je pospešil medletno nominalno rast povprečne bruto plače v januarju in februarju, v javnem sektorju pa je rast ostala razmeroma visoka predvsem zaradi izvajanja plačne reforme. Število delovno aktivnih je medletno najbolj upadlo v predelovalnih dejavnostih in trgovini. V javnih storitvah, zlasti v zdravstvu in socialnem varstvu, pa se je povečalo. Nadaljeval se je medletni upad dolgotrajno brezposelnih in brezposelnih, starejših od 50 let. Že od oktobra 2024 pa narašča število brezposelnih mladih (15-29 let), kar je po ugotovitvah Umarja predvsem posledica vstopa večjih generacij na trg dela. Medletna nominalna rast povprečne bruto plače ostaja visoka, februarja je znašala 7,2 odstotka. V zasebnem sektorju je bila 7,8-odstotna, rast je bila najvišja v dejavnostih z visokim deležem prejemnikov minimalne plače. V javnem sektorju je bila 5,9-odstotna, kar je povezano z izvajanjem plačne reforme. Že višja inflacija Inflacija se je aprila pod vplivom višjih cen goriv zaradi vojne na Bližnjem vzhodu medletno okrepila na 3,1 odstotka, potem ko je marca znašala 2,5 odstotka. Cene naftnih derivatov so k medletni inflaciji prispevale približno eno odstotno točko. Cene tekočih goriv so se aprila na mesečni ravni zaradi vojne na Bližnjem vzhodu povišale za skoraj tretjino, pogonskih goriv in maziv pa za skoraj petino. Približno desetino višje cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in druga goriva ter za skoraj pet odstotkov višje cene v skupini prevoz so skupaj prispevale skoraj dve tretjini medletne inflacije. V tem so se samo naftni derivati podražili za 17,5 odstotka. Še naprej pa se je zniževala medletna rast cen v skupini hrana in brezalkoholne pijače, ki je bila enoodstotna, kar je najnižje po juliju 2024. Javnofinančni primanjkljaj je v prvem četrtletju znašal 698 milijonov evrov, kar je 133 milijonov več kot v lanskem prvem četrtletju. Prihodki so se medletno zvišali za približno desetino, kar je več kot v enakem obdobju lani. Okrepila se je zlasti rast socialnih prispevkov, kar je posledica uvedbe prispevka za dolgotrajno oskrbo. Višja je bila tudi rast prihodkov od davka na dodano vrednost, dohodnine ter prihodkov od evropskih sredstev (za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost). Prihodki od trošarin pa so bili medletno nižji. Odhodki so bili medletno višji za 11,2 odstotka, kar je nekoliko višja rast kot v lanskem prvem četrtletju. K njihovi rasti so največ prispevala sredstva za plače zaposlenih zaradi izvajanja plačne reforme in transferji. Investicijski odhodki so bili medletno višji, zlasti za nakup vojaške opreme ter investicije v novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije.

  language

  slv

  published at

  2026-05-21T10:54:57

  source

  Dnevnik

  title

  Bruselj napoved rasti slovenskega BDP znižal pod dva odstotka

  url

  https://www.dnevnik.si/novice/svet/bruselj-napoved-rasti-slovenskega-bdp-znizal-pod-dva-odstotka-2803708/

• article order

  2

  body

  Napoved inflacije je medtem zvišala za 1,4 odstotne točke na 3,5 odstotka. Obenem v Bruslju letos in prihodnje leto pričakujejo tudi več kot triodstotni javnofinančni primanjkljaj. Prihodnje leto Evropska komisija po novem medtem pričakuje 2,3-odstotno rast slovenskega gospodarstva, kar je 0,3 odstotne točke manj od zadnje napovedi iz lanskega novembra. Po trenutno ocenjeni 1,1-odstotni rasti v letu 2025 se bo tako rast letos še vedno okrepila, vendar pa bo pospešek manjši od pričakovanj v jesenski napovedi. Rast naj bi spodbujala izključno domača poraba. Potrošnjo gospodinjstev, ki naj bi letos in prihodnje leto zrasla za 2,1 oz. 2,8 odstotka, bosta po pričakovanjih Bruslja kljub nekaterim negativnim učinkom vojne na Bližnjem vzhodu spodbujala visoka raven zaposlenosti in pričakovana nadaljnja rast plač, med drugim minimalne plače in plač v javnem sektorju. Plače zaposlenih naj bi se tako letos po pričakovanjih nominalno zvišale še za 6,5 odstotka, prihodnje leto pa za 5,6 odstotka, skupni stroški dela v celotnem gospodarstvu pa za 4,5 oz. 3,3 odstotka. Javna poraba naj bi poskočila za 4,4 oz. 1,8 odstotka. Na visokih ravneh naj bi ob črpanju evropskih sredstev ostale javne investicije, kljub nasprotnim vetrovom zaradi povečane globalne negotovosti in visokih cen energentov pa naj bi spodbudna ostala tudi gibanja pri zasebnih investicijah. Bruto investicije v osnovna sredstva naj bi tako zabeležile 3,0- oz. 2,5-odstotno rast. Negativen pa naj bi obe leti ostal prispevek menjave s tujino, kar v komisiji pripisujejo tako padanju cenovne konkurenčnosti slovenskih izvoznikov zaradi hitrejše rasti plač od rasti produktivnosti kot tudi manj ugodnim pogojem menjave zaradi rasti cen energije in surovin. Izvoz naj bi tako letos in naslednje leto zrasel po 1,6- oz. 2,1-odstotni stopnji, uvoz pa po 2,7- oz. 2,4-odstotni. Na trgu dela naj bi še naprej vladalo presežno povpraševanje. Čeprav je zaposlenost lani nazadovala za 0,4 odstotka, ostaja po navedbah Bruslja na zgodovinsko visokih ravneh. V tem in prihodnjem letu naj se ne bi bistveno spreminjala. Stopnja anketne brezposelnosti naj bi medtem letos in prihodnje leto znašala 3,8 odstotka. Inflacija, ki se je zaradi višjih cen hrane in storitev že lani zvišala na 2,5 odstotka, naj bi bila letos v luči cenovnega šoka zaradi vojne na Bližnjem vzhodu in nadaljnjega pritiska na cene hrane in storitev še precej višja. Dosegla naj bi 3,5 odstotka. Prihodnje leto naj bi se ob umirjanju zunanjih pritiskov nekoliko umirila in znašala 2,5 odstotka. Strukturna rast tekoče porabe, pospremljena z visokimi ravnmi investicij države, naj bi po pričakovanjih Bruslja nadalje poslabšala javnofinančni saldo. Brez sprejetih dodatnih ukrepov za znižanje porabe naj bi tako primanjkljaj v javnih financah letos po napovedih komisije dosegel 3,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), prihodnje leto pa 3,5 odstotka. V obeh letih naj bi torej presegel zgornjo dovoljeno mejo treh odstotkov iz pakta stabilnosti in rasti. Še slabši je pričakovan strukturni javnofinančni primanjkljaj, ki naj bi dosegel 3,7 oz. 3,9 odstotka BDP. V Bruslju ob tem ne upoštevajo ukrepov v nedavno sprejetem interventnem zakonu za razvoj Slovenije, ki pa očitno še ne bo kmalu uveljavljen. Ukrepi iz tega zakona naj bi imeli v tem letu negativni javnofinančni učinek v višini med 0,5 in 1,0 odstotka BDP, so zapisali v komisiji. Dodatno naj bi javnofinančni položaj poslabšali tudi v letu 2027. Kljub višjemu primanjkljaju naj bi javni dolg v deležu od BDP letos ob neupoštevanju interventnega zakona glede na konec lanskega leta nazadoval za 0,8 odstotne točke na 64,9 odstotka ter se prihodnje leto zvišal na 65,1 odstotka BDP. Evropska komisija bo v prihodnjih tednih tudi na podlagi danes objavljene gospodarske napovedi v okviru evropskega semestra ocenila, ali Slovenija izpolnjuje pogoje za sprožitev postopka presežnega primanjkljaja, ki ga evropska fiskalna pravila predvidevajo za države članice z javnofinančnim primanjkljajem nad 3,0 odstotka BDP. Poročilo in odločitev o tem, ali bo Svetu EU predlagala sprožitev postopka proti Sloveniji, bo predvidoma znana 3. junija.

  language

  slv

  published at

  2026-05-21T14:30:47

  source

  Večer

  title

  Interventni zakon še ni všetet: Bruselj znižuje napoved gospodarske rasti v Sloveniji

  url

  https://vecer.com/slovenija/interventni-zakon-se-ni-vsetet-bruselj-znizuje-napoved-gospodarske-rasti-v-sloveniji-10415554

• article order

  14

  body

  Evropska komisija je v spomladanski gospodarski napovedi Sloveniji poslala jasno opozorilo: obdobje optimističnih gospodarskih pričakovanj se končuje. Potem ko je Bruselj še jeseni lani Sloveniji za leto 2026 napovedoval 2,4-odstotno gospodarsko rast, je zdaj oceno občutno znižal na 1,9 odstotka. Tudi napoved za prihodnje leto je zadržana, saj naj bi rast dosegla le 2,3 odstotka. Potem ko je Bruselj še jeseni lani Sloveniji za leto 2026 napovedoval 2,4-odstotno gospodarsko rast, je zdaj oceno občutno znižal na 1,9 odstotka. Ob tem se državi obeta še povečanje javnofinančnega primanjkljaja, ki naj bi letos znašal 3,3 odstotka bruto domačega proizvoda, prihodnje leto pa celo 3,5 odstotka. To pomeni, da bo Slovenija znova presegla mejo treh odstotkov, ki jo kot zgornjo mejo dovoljujejo evropska fiskalna pravila. Napovedi prihajajo v občutljivem političnem trenutku, ko se vlada Roberta Goloba sooča z vse večjimi proračunskimi težavami, povezanimi predvsem z visokimi stroški plačne reforme javnega sektorja, rastjo socialnih transferjev in naraščajočo tekočo porabo države. Gospodarsko rast rešuje predvsem domača potrošnja Po oceni Evropske komisije slovensko gospodarstvo trenutno raste predvsem zaradi domače porabe. Gospodinjstva kljub inflaciji še vedno trošijo, predvsem zaradi razmeroma nizke brezposelnosti in nadaljnje rasti plač. Bruselj ocenjuje, da bodo plače letos nominalno višje za približno 6,5 odstotka. Bruselj ocenjuje, da bodo plače letos nominalno višje za približno 6,5 odstotka. Država obenem nadaljuje obsežno javno porabo, predvsem skozi investicije, financirane iz evropskih sredstev. Pomemben del teh sredstev prihaja iz evropskega sklada za okrevanje in odpornost, ki po epidemiji predstavlja enega ključnih virov investicijskega financiranja. Evropska komisija pričakuje tudi postopno okrevanje zasebnih investicij. K temu naj bi prispevala rast kreditiranja ter okrevanje stanovanjske gradnje, ki se je v zadnjih letih zaradi visokih obrestnih mer in negotovosti nekoliko umirila. Toda bistveni problem je izvozno usmerjeni del slovenskega gospodarstva. Izvoz naj bi letos zrasel zgolj za en odstotek, enako tudi uvoz, kar pomeni, da neto izvoz letos ne bo prispeval h gospodarski rasti. To je pomemben signal o ohlajanju evropskega in svetovnega gospodarstva, od katerega je Slovenija kot izrazito izvozna država močno odvisna. Bistveni problem ostaja izvozno usmerjeni del slovenskega gospodarstva. Šele prihodnje leto Bruselj pričakuje nekoliko močnejšo rast izvoza, ki naj bi dosegla 3,1 odstotka, vendar tudi takrat brez večjega preboja. Inflacija ostaja trdovratna težava Poleg počasnejše rasti Slovenijo skrbi tudi ponovni porast inflacije. Evropska komisija ocenjuje, da bo povprečna letna inflacija letos znašala 3,5 odstotka, kar je precej več od prejšnjih pričakovanj. V Bruslju opozarjajo, da so se zaradi konflikta na Bližnjem vzhodu znova povečali energetski pritiski. Višje cene energentov se postopoma prenašajo tudi v druge dele gospodarstva, kar pomeni dražje storitve, višje stroške za podjetja in nadaljnji pritisk na življenjske stroške prebivalstva. Evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis je ob predstavitvi napovedi opozoril, da se Evropa sooča z novim energetskim šokom. Po njegovih besedah vojna in nestabilnost na Bližnjem vzhodu pomembno vplivata na svetovne energetske trge, posledično pa tudi na evropsko gospodarstvo. Bruselj sicer računa na delno stabilizacijo energetskih trgov, vendar poudarja, da so napovedi obremenjene z izjemno visoko stopnjo negotovosti. Vsako novo zaostrovanje geopolitičnih razmer bi lahko dodatno poslabšalo inflacijo in gospodarsko rast. Višje cene energentov se postopoma prenašajo tudi v druge dele gospodarstva, kar pomeni dražje storitve, višje stroške za podjetja in nadaljnji pritisk na življenjske stroške prebivalstva. Vlada rešuje proračun z jemanjem vojski in infrastrukturi Skoraj istočasno z objavo bruseljskih napovedi je vlada potrdila obsežno prerazporeditev proračunskih sredstev, s katero želi preprečiti še večje poslabšanje javnih financ. Skupno bo prerazporejenih 133 milijonov evrov. Največji del bo država vzela obrambnemu resorju in infrastrukturnim projektom. Kar 75 milijonov evrov bo odvzetih ministrstvu za obrambo in Generalštabu Slovenske vojske. Denar, ki je bil predviden za modernizacijo, opremljanje in infrastrukturo vojske, bo preusmerjen v financiranje plač zaposlenih v osnovnem šolstvu. Dodatnih 30 milijonov evrov bo vlada vzela Direkciji za infrastrukturo, predvsem pri projektih gradnje državnih cest in železniške infrastrukture. Del prerazporeditev bo namenjen tudi pokrivanju stroškov starševskih nadomestil in drugih socialnih transferjev. Vlada zatrjuje, da bo skupaj z višjimi davčnimi prihodki in nižjimi odhodki zdravstvene blagajne uspela javnofinančni primanjkljaj letos zadržati pri 2,9 odstotka BDP. Toda številni ekonomisti opozarjajo, da gre predvsem za kratkoročno računovodsko reševanje težav, ne pa za resno sanacijo javnih financ. Vlada zatrjuje, da bo skupaj z višjimi davčnimi prihodki in nižjimi odhodki zdravstvene blagajne uspela javnofinančni primanjkljaj letos zadržati. Kažejo se posledice plačne politike Eden ključnih razlogov za poslabšanje javnofinančne slike je močno povečanje tekoče porabe države v zadnjih letih. Zlasti obsežna reforma plačnega sistema v javnem sektorju, številni dodatki, izplačila regresov in širitev socialnih pravic ustvarjajo dolgoročne obveznosti, ki jih bo težko financirati ob počasnejši gospodarski rasti. Kritiki vladi očitajo, da je v času visoke inflacije in predvolilnega obdobja vodila izrazito ekspanzivno politiko povečevanja izdatkov, zdaj pa posledice rešuje z zmanjševanjem razvojnih vlaganj. Posebej občutljivo je zmanjševanje sredstev za Slovensko vojsko v času, ko NATO od članic pričakuje povečanje obrambnih izdatkov. Slovenija že zdaj za obrambo namenja manj od zavezništvu obljubljenih dveh odstotkov BDP. Prav tako zmanjševanje vlaganj v cestno in železniško infrastrukturo lahko dolgoročno oslabi razvojne možnosti države, saj so številni infrastrukturni projekti že tako obremenjeni z zamudami in pomanjkanjem financiranja. Kritiki vladi očitajo, da je v času visoke inflacije in predvolilnega obdobja vodila izrazito ekspanzivno politiko povečevanja izdatkov, zdaj pa posledice rešuje z zmanjševanjem razvojnih vlaganj. Bruselj opozarja na širše evropske težave Slovenija pri tem ni osamljen primer. Evropska komisija opozarja, da se podobni problemi pojavljajo po vsej Evropski uniji. Gospodarska rast v EU se upočasnjuje, inflacija ostaja višja od pričakovanj, številne države pa se soočajo z naraščajočimi javnofinančnimi primanjkljaji zaradi visokih stroškov socialnih politik, energetskih ukrepov in obrambnih izdatkov. Kot je ob objavi spomladanskih gospodarskih napovedi nakazal gospodarski komisar Valdis Dombrovskis, bodo prihodnja leta za evropske vlade zahtevna predvsem zaradi potrebe po uravnoteženju med socialnimi pričakovanji prebivalstva, gospodarsko konkurenčnostjo in fiskalno vzdržnostjo. Za Slovenijo pa se ob tem odpira še dodatno vprašanje: ali bo država ob počasnejši gospodarski rasti in visokih obveznostih sposobna dolgoročno financirati povečano javno porabo brez novih zadolževanj ali dodatnih davčnih obremenitev. Sedanje napovedi iz Bruslja kažejo, da bo manevrskega prostora vse manj. Evropska komisija opozarja, da se podobni problemi pojavljajo po vsej Evropski uniji.

  language

  slv

  published at

  2026-05-22T07:01:40

  source

  Domovina

  title

  Bruselj: Slovenija z nevarnim povečevanjem primanjkljaja

  url

  https://www.domovina.je/bruselj-slovenija-z-nevarnim-povecevanjem-primanjkljaja

• article order

  9

  body

  Bruselj je v zadnji gospodarski napovedi, ki jo je predstavil pred pol leta, EU za letos napovedal 1,4-odstotno, za leto 2027 pa 1,5-odstotno gospodarsko rast. Za evrsko območje je medtem za letos napovedal 1,2-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), za prihodnje leto pa 1,4-odstotno. Evropska komisija bo danes objavila tudi pričakovanja glede inflacije v EU in evrskem območju. Jeseni je napovedala stabilizacijo rasti cen okoli ciljne vrednosti 2,0 odstotka. V evrskem območju naj bi inflacija letos glede na novembra objavljeno napoved znašala 1,9 odstotka, leta 2027 pa 2,0 odstotka. V EU pa naj bi medtem leta 2026 dosegla 2,1 odstotka, prihodnje leto pa 2,2. Za Slovenijo je medtem komisija novembra za letos napovedala 2,4-odstotno rast BDP, za leto 2027 pa 2,6-odstotno. Napoved inflacije pa je za letos znašala na 2,3 odstotka, za prihodnje leto pa 2,1 odstotka. Mednarodne in domače ustanove so sicer v zadnjih mesecih v luči vojne na Bližnjem vzhodu nekoliko znižale napovedi celoletne rasti slovenskega gospodarstva. Tako letos kot prihodnje leto naj bi znašala okoli 2,0 odstotka. Ocene glede rasti cen so bile medtem popravljene navzgor. Pričakovati je, da bosta vojna na Bližnjem vzhodu, ki je izbruhnila pred približno tremi meseci, in z njo povezano de facto zaprtje Hormuške ožine podobno vplivala tudi na napovedi Bruslja. Evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis je v minulih mesecih večkrat poudaril, da zaradi vojne obstaja tveganje stagflacijskega šoka v EU, kar bi pomenilo počasnejšo rast ob višji inflaciji.

  language

  slv

  published at

  2026-05-21T04:26:10

  source

  SiOL

  title

  Po izbruhu vojne na Bližnjem vzhodu bo znana prva gospodarska napoved Bruslja

  url

  https://siol.net/novice/svet/gospodarska-napoved-bruslja-za-eu-in-clanice-v-znamenju-vojne-na-bliznjem-vzhodu-692017

• article order

  5

  body

  Evropska komisija je v danes predstavljeni spomladanski gospodarski napovedi znižala pričakovano rast slovenskega bruto domačega proizvoda. Po novem Sloveniji za letos napoveduje 1,9-odstotno rast BDP, kar je 0,5 odstotne točke manj kot v prejšnji napovedi. Ob tem je precej zvišala napoved inflacije, in sicer za 1,4 odstotne točke na 3,5 odstotka. V Bruslju ob tem pričakujejo, da bo javnofinančni primanjkljaj tako letos kot prihodnje leto presegel tri odstotke BDP. Za prihodnje leto Evropska komisija Sloveniji napoveduje 2,3-odstotno gospodarsko rast. To je 0,3 odstotne točke manj od napovedi, objavljene novembra lani. Po trenutno ocenjeni 1,1-odstotni rasti v letu 2025 naj bi se gospodarska aktivnost letos sicer okrepila, vendar manj izrazito, kot so v Bruslju pričakovali jeseni. Glavni motor rasti naj bi ostala domača poraba. Potrošnja gospodinjstev naj bi se letos povečala za 2,1 odstotka, prihodnje leto pa za 2,8 odstotka. Kljub nekaterim negativnim posledicam vojne na Bližnjem vzhodu naj bi jo podpirali visoka zaposlenost in nadaljnja rast plač, tudi minimalne plače ter plač v javnem sektorju. Nominalne plače zaposlenih naj bi se letos zvišale za 6,5 odstotka, prihodnje leto pa za 5,6 odstotka. Skupni stroški dela v celotnem gospodarstvu naj bi medtem narasli za 4,5 odstotka letos in za 3,3 odstotka prihodnje leto. Javna poraba naj bi letos zrasla za 4,4 odstotka, prihodnje leto pa za 1,8 odstotka. Javne investicije naj bi ob črpanju evropskih sredstev ostale na visokih ravneh. Kljub večji globalni negotovosti in visokim cenam energentov naj bi razmere pri zasebnih investicijah ostale razmeroma ugodne. Bruto investicije v osnovna sredstva naj bi se povečale za 3,0 oziroma 2,5 odstotka. Prispevek menjave s tujino naj bi bil v obeh letih negativen. Evropska komisija to pripisuje slabšanju cenovne konkurenčnosti slovenskih izvoznikov, saj plače rastejo hitreje od produktivnosti, pa tudi manj ugodnim pogojem menjave zaradi višjih cen energije in surovin. Izvoz naj bi se letos povečal za 1,6 odstotka, prihodnje leto za 2,1 odstotka, uvoz pa za 2,7 oziroma 2,4 odstotka. Na trgu dela naj bi se nadaljevalo presežno povpraševanje po delavcih. Čeprav se je zaposlenost lani zmanjšala za 0,4 odstotka, ostaja po navedbah Bruslja na zgodovinsko visokih ravneh. V letošnjem in prihodnjem letu se po pričakovanjih komisije ne bo bistveno spreminjala. Stopnja anketne brezposelnosti naj bi v obeh letih znašala 3,8 odstotka. Inflacija, ki se je lani zaradi višjih cen hrane in storitev povzpela na 2,5 odstotka, naj bi bila letos precej višja. Zaradi cenovnega šoka, povezanega z vojno na Bližnjem vzhodu, ter nadaljnjih pritiskov na cene hrane in storitev naj bi dosegla 3,5 odstotka. Prihodnje leto naj bi se ob umirjanju zunanjih pritiskov znižala na 2,5 odstotka. Javnofinančni položaj naj bi se medtem poslabšal. Po oceni Evropske komisije bosta k temu prispevala strukturna rast tekoče porabe in visoka raven državnih investicij. Brez dodatnih ukrepov za zmanjšanje porabe naj bi javnofinančni primanjkljaj letos dosegel 3,3 odstotka BDP, prihodnje leto pa 3,5 odstotka BDP. S tem bi v obeh letih presegel zgornjo dovoljeno mejo treh odstotkov iz pakta stabilnosti in rasti. Strukturni primanjkljaj naj bi bil še višji, in sicer 3,7 oziroma 3,9 odstotka BDP. Evropska komisija pri napovedi ne upošteva ukrepov iz nedavno sprejetega interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki očitno še ne bo kmalu uveljavljen. Po navedbah Bruslja bi imeli ukrepi iz tega zakona letos negativni javnofinančni učinek v višini med 0,5 in 1,0 odstotka BDP, javnofinančni položaj pa naj bi dodatno poslabšali tudi v letu 2027. Kljub višjemu primanjkljaju naj bi se javni dolg v deležu BDP letos, brez upoštevanja interventnega zakona, glede na konec lanskega leta znižal za 0,8 odstotne točke na 64,9 odstotka. Prihodnje leto naj bi se nato zvišal na 65,1 odstotka BDP.

  language

  slv

  published at

  2026-05-21T10:20:16

  source

  Svet24

  title

  Kaj napovedujejo slovenskemu gospodarstvu? Plače višje, a tudi inflacija

  url

  https://svet24.si/novice/gospodarstvo/gospodarska-rast-plac-inflacije-1900751

source scope

analyzed source count

7

omitted articles

omitted source count

0

total source count

7