MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• ECB se glede prihodnjih ravni obrestnih mer ne zavezuje vnaprej.
• Nadaljnji koraki denarne politike bodo odvisni od inflacijskih obetov in tveganj.
• Jedrna inflacija, ki izključuje hrano in energente, ostaja nad pričakovanji pri 2,5 odstotka.
• Svet ECB je ključne obrestne mere zvišal za 25 bazičnih točk.
• Višje obrestne mere povečujejo tveganje za dodatno upočasnitev šibke gospodarske rasti.
• Gospodarska rast v evrskem območju bo letos znašala 0,8 odstotka.
• Depozitna obrestna mera po novem znaša 2,25 odstotka.
• Tržni udeleženci pričakujejo še en morebiten dvig obrestnih mer v septembru.
• Cene goriv so se maja na medletni ravni zvišale za 11 odstotkov.
• Inflacija v evrskem območju bo letos zaradi konflikta na Bližnjem vzhodu višja od pričakovanj.
• Vojna na Bližnjem vzhodu povzroča neposredne inflacijske pritiske preko cen energentov.
• ECB je poleg osrednje napovedi obravnavala tudi neugodne in zaostrene alternativne scenarije.
• ECB napoveduje stabilizacijo inflacije na ciljni 2-odstotni ravni do leta 2028.
• Zahtevane donosnosti evrskih obveznic so višje kot pred izbruhom konflikta.

key differences

Cene goriv so se maja na medletni ravni zvišale za 11 odstotkov.

Forbes potrjuje, ECB navaja 10,9 %, ostali molčijo.

Depozitna obrestna mera po novem znaša 2,25 odstotka.

Svet24 potrjuje, Forbes napoveduje, ostali molčijo.

ECB je poleg osrednje napovedi obravnavala tudi neugodne in zaostrene alternativne scenarije.

Večina potrjuje z različnimi detajli, STA pa povsem molči.

ECB napoveduje stabilizacijo inflacije na ciljni 2-odstotni ravni do leta 2028.

Le ECB in Svet24 potrjujeta napoved; ostali jo prezrejo.

ECB se glede prihodnjih ravni obrestnih mer ne zavezuje vnaprej.

Viri se razlikujejo v stopnji potrditve in uporabi citatov.

Gospodarska rast v evrskem območju bo letos znašala 0,8 odstotka.

Svet24 potrjuje za letos, ECB šele za 2026, ostali molčijo.

Inflacija v evrskem območju bo letos zaradi konflikta na Bližnjem vzhodu višja od pričakovanj.

Razlike v virih: STA molči, drugi potrjujejo z različnimi številkami.

Jedrna inflacija, ki izključuje hrano in energente, ostaja nad pričakovanji pri 2,5 odstotka.

Le Forbes in ECB navajata 2,5 %, drugi le splošno vztrajnost.

Nadaljnji koraki denarne politike bodo odvisni od inflacijskih obetov in tveganj.

Razlike v stopnji podrobnosti in fokusu na ciljno inflacijo.

Svet ECB je ključne obrestne mere zvišal za 25 bazičnih točk.

STA in ECB potrjujeta dejstvo, Forbes pa le napoveduje.

Tržni udeleženci pričakujejo še en morebiten dvig obrestnih mer v septembru.

Le Forbes navaja verjetnost; drugi molčijo ali so splošni.

Višje obrestne mere povečujejo tveganje za dodatno upočasnitev šibke gospodarske rasti.

Forbes potrjuje tveganje, drugi le delno ali sploh ne.

Vojna na Bližnjem vzhodu povzroča neposredne inflacijske pritiske preko cen energentov.

Večina potrjuje vpliv, STA molči, Forbes izpostavlja logistiko.

Zahtevane donosnosti evrskih obveznic so višje kot pred izbruhom konflikta.

Le ECB in Svet24 potrjujeta rast; ostali viri molčijo.

source analyses

European Central Bank

Cene goriv so se maja na medletni ravni zvišale za 11 odstotkov.

Delno: Inflacija energentov je maja znašala 10,9 %.

Depozitna obrestna mera po novem znaša 2,25 odstotka.

Ni omenjeno

ECB je poleg osrednje napovedi obravnavala tudi neugodne in zaostrene alternativne scenarije.

Da: Obravnavali so ilustrativne scenarije o vplivu šokov.

ECB napoveduje stabilizacijo inflacije na ciljni 2-odstotni ravni do leta 2028.

Da: Projekcija za leto 2028 predvideva inflacijo pri 2,0 %.

ECB se glede prihodnjih ravni obrestnih mer ne zavezuje vnaprej.

Da: Besedilo izrecno navaja, da se ne zavezujejo vnaprej.

Gospodarska rast v evrskem območju bo letos znašala 0,8 odstotka.

Da: Osnovna projekcija rasti za leto 2026 znaša 0,8 %.

Inflacija v evrskem območju bo letos zaradi konflikta na Bližnjem vzhodu višja od pričakovanj.

Da: Projekcija za 2026 je popravljena navzgor zaradi vojne.

Jedrna inflacija, ki izključuje hrano in energente, ostaja nad pričakovanji pri 2,5 odstotka.

Delno: Maja se je povzpela na 2,5 %, kar je nad ciljem.

Nadaljnji koraki denarne politike bodo odvisni od inflacijskih obetov in tveganj.

Da: Sklepi bodo temeljili na oceni obetov in tveganj.

Svet ECB je ključne obrestne mere zvišal za 25 bazičnih točk.

Da: Svet ECB je sklenil zvišati vse tri mere za 25 bazičnih točk.

Tržni udeleženci pričakujejo še en morebiten dvig obrestnih mer v septembru.

Ni omenjeno

Višje obrestne mere povečujejo tveganje za dodatno upočasnitev šibke gospodarske rasti.

Delno: Omenjena je upočasnitev rasti in vpliv denarne politike.

Vojna na Bližnjem vzhodu povzroča neposredne inflacijske pritiske preko cen energentov.

Da: Vojna ustvarja pritiske zaradi višjih cen energentov.

Zahtevane donosnosti evrskih obveznic so višje kot pred izbruhom konflikta.

Da: Stroški tržnega financiranja so višji kot pred vojno.

Forbes Slovenija

Cene goriv so se maja na medletni ravni zvišale za 11 odstotkov.

Da: Maja so se cene goriv zvišale za 11 % v primerjavi z lanskim majem.

Depozitna obrestna mera po novem znaša 2,25 odstotka.

Delno: Napovedan dvig z dveh na 2,25 odstotka na junijskem zasedanju.

ECB je poleg osrednje napovedi obravnavala tudi neugodne in zaostrene alternativne scenarije.

Da: Analitiki pri ECB so pripravili več scenarijev zaradi vojne.

ECB napoveduje stabilizacijo inflacije na ciljni 2-odstotni ravni do leta 2028.

Ni omenjeno

ECB se glede prihodnjih ravni obrestnih mer ne zavezuje vnaprej.

Da: De Guindos je dejal, da ne gre za vnaprej znano dejstvo.

Gospodarska rast v evrskem območju bo letos znašala 0,8 odstotka.

Ni omenjeno

Inflacija v evrskem območju bo letos zaradi konflikta na Bližnjem vzhodu višja od pričakovanj.

Da: ECB je zvišala pričakovanja na 2,6 %, Reuters pa na 2,9 %.

Jedrna inflacija, ki izključuje hrano in energente, ostaja nad pričakovanji pri 2,5 odstotka.

Da: Maja je bila z 2,5 % nad pričakovanji analitikov.

Nadaljnji koraki denarne politike bodo odvisni od inflacijskih obetov in tveganj.

Da: Odločali se bodo na podlagi ažurnih podatkov in vseh elementov.

Svet ECB je ključne obrestne mere zvišal za 25 bazičnih točk.

Delno: Trgi so 99-odstotno prepričani, da se bo to zgodilo v četrtek.

Tržni udeleženci pričakujejo še en morebiten dvig obrestnih mer v septembru.

Da: Vlagatelji pričakujejo še en dvig septembra (54 % verjetnost).

Višje obrestne mere povečujejo tveganje za dodatno upočasnitev šibke gospodarske rasti.

Da: ECB s tem tvega, da še dodatno zavre že tako šibko rast.

Vojna na Bližnjem vzhodu povzroča neposredne inflacijske pritiske preko cen energentov.

Da: Rast cen poganjajo dražja goriva zaradi vojne in okrnjenega pretoka.

Zahtevane donosnosti evrskih obveznic so višje kot pred izbruhom konflikta.

Ni omenjeno

STA

Cene goriv so se maja na medletni ravni zvišale za 11 odstotkov.

Ni omenjeno

Depozitna obrestna mera po novem znaša 2,25 odstotka.

Ni omenjeno

ECB je poleg osrednje napovedi obravnavala tudi neugodne in zaostrene alternativne scenarije.

Ni omenjeno

ECB napoveduje stabilizacijo inflacije na ciljni 2-odstotni ravni do leta 2028.

Ni omenjeno

ECB se glede prihodnjih ravni obrestnih mer ne zavezuje vnaprej.

Delno: Navedeno je, da so koraki odvisni od sprotnih ocen in podatkov.

Gospodarska rast v evrskem območju bo letos znašala 0,8 odstotka.

Ni omenjeno

Inflacija v evrskem območju bo letos zaradi konflikta na Bližnjem vzhodu višja od pričakovanj.

Ni omenjeno

Jedrna inflacija, ki izključuje hrano in energente, ostaja nad pričakovanji pri 2,5 odstotka.

Delno: Omenjena je dinamika osnovne inflacije kot dejavnik odločanja.

Nadaljnji koraki denarne politike bodo odvisni od inflacijskih obetov in tveganj.

Da: Besedilo neposredno navaja to odvisnost v naslovu in vsebini.

Svet ECB je ključne obrestne mere zvišal za 25 bazičnih točk.

Da: Člani sveta so odločili o zvišanju za 25 bazičnih točk.

Tržni udeleženci pričakujejo še en morebiten dvig obrestnih mer v septembru.

Ni omenjeno

Višje obrestne mere povečujejo tveganje za dodatno upočasnitev šibke gospodarske rasti.

Ni omenjeno

Vojna na Bližnjem vzhodu povzroča neposredne inflacijske pritiske preko cen energentov.

Ni omenjeno

Zahtevane donosnosti evrskih obveznic so višje kot pred izbruhom konflikta.

Ni omenjeno

Svet24

Cene goriv so se maja na medletni ravni zvišale za 11 odstotkov.

Ni omenjeno

Depozitna obrestna mera po novem znaša 2,25 odstotka.

Da: Besedilo potrjuje, da mera za mejni depozit znaša 2,25 %.

ECB je poleg osrednje napovedi obravnavala tudi neugodne in zaostrene alternativne scenarije.

Da: Članek izrecno omenja obravnavo alternativnih scenarijev.

ECB napoveduje stabilizacijo inflacije na ciljni 2-odstotni ravni do leta 2028.

Da: Napoved za leto 2028 predvideva inflacijo pri dveh odstotkih.

ECB se glede prihodnjih ravni obrestnih mer ne zavezuje vnaprej.

Delno: Navedeno, da bodo odločitve odvisne od razvoja dogodkov.

Gospodarska rast v evrskem območju bo letos znašala 0,8 odstotka.

Da: Navedeno je, da se bo BDP letos povečal za 0,8 %.

Inflacija v evrskem območju bo letos zaradi konflikta na Bližnjem vzhodu višja od pričakovanj.

Da: Članek navaja, da bo inflacija letos višja zaradi konflikta.

Jedrna inflacija, ki izključuje hrano in energente, ostaja nad pričakovanji pri 2,5 odstotka.

Delno: Omenjena vztrajnost osnovne inflacije, a brez številke 2,5 %.

Nadaljnji koraki denarne politike bodo odvisni od inflacijskih obetov in tveganj.

Delno: Omenjeno, da bodo odločitve usmerjene v ciljno inflacijo.

Svet ECB je ključne obrestne mere zvišal za 25 bazičnih točk.

Ni omenjeno

Tržni udeleženci pričakujejo še en morebiten dvig obrestnih mer v septembru.

Delno: Pričakujejo zviševanje v tem letu, september ni specifičen.

Višje obrestne mere povečujejo tveganje za dodatno upočasnitev šibke gospodarske rasti.

Delno: Omenjen zaviralni vpliv cen in negotovosti na aktivnost.

Vojna na Bližnjem vzhodu povzroča neposredne inflacijske pritiske preko cen energentov.

Da: Omenjen je pospešek energetske inflacije zaradi skoka cen.

Zahtevane donosnosti evrskih obveznic so višje kot pred izbruhom konflikta.

Da: Donosnosti so na višjih nivojih kot pred konfliktom.

Večer

Cene goriv so se maja na medletni ravni zvišale za 11 odstotkov.

Ni omenjeno

Depozitna obrestna mera po novem znaša 2,25 odstotka.

Ni omenjeno

ECB je poleg osrednje napovedi obravnavala tudi neugodne in zaostrene alternativne scenarije.

Da: Dolenc izrecno omenja obravnavo teh scenarijev.

ECB napoveduje stabilizacijo inflacije na ciljni 2-odstotni ravni do leta 2028.

Ni omenjeno

ECB se glede prihodnjih ravni obrestnih mer ne zavezuje vnaprej.

Da: Odločali se bodo na vsaki seji posebej.

Gospodarska rast v evrskem območju bo letos znašala 0,8 odstotka.

Delno: Omenjena je nižja rast, a brez specifične številke 0,8 %.

Inflacija v evrskem območju bo letos zaradi konflikta na Bližnjem vzhodu višja od pričakovanj.

Da: Napovedi kažejo višjo inflacijo zaradi konflikta.

Jedrna inflacija, ki izključuje hrano in energente, ostaja nad pričakovanji pri 2,5 odstotka.

Delno: Omenjena je dinamika osnovne inflacije, a brez številk.

Nadaljnji koraki denarne politike bodo odvisni od inflacijskih obetov in tveganj.

Da: Dolenc navaja te dejavnike kot osnovo za nadaljnje korake.

Svet ECB je ključne obrestne mere zvišal za 25 bazičnih točk.

Da: Dolenc potrjuje zvišanje za 25 bazičnih točk.

Tržni udeleženci pričakujejo še en morebiten dvig obrestnih mer v septembru.

Ni omenjeno

Višje obrestne mere povečujejo tveganje za dodatno upočasnitev šibke gospodarske rasti.

Delno: Omenjena je nižja rast in učinkovanje ukrepov politike.

Vojna na Bližnjem vzhodu povzroča neposredne inflacijske pritiske preko cen energentov.

Da: Članek povezuje konflikt, cene energentov in inflacijo.

Zahtevane donosnosti evrskih obveznic so višje kot pred izbruhom konflikta.

Ni omenjeno

Analiza sentimenta

entities

• Svet ECB
• Bližnji vzhod
• Evropska centralna banka
• Evrsko območje
• Primož Dolenc
• Banka Slovenije
• Christine Lagarde
• Eurosistem
• Boris Vujčić
• Iran
• ZDA
• Izrael
• Hormuška ožina
• Reuters

key differences

Banka Slovenije

Viri so nevtralni, poudarek je na podatkih in vodstvu.

Bližnji vzhod

Gospodarski viri vidijo grožnjo, mediji le geografski okvir.

Boris Vujčić

Le ECB ga nevtralno izpostavlja kot uradnega govorca.

Christine Lagarde

Uradni vir poudarja vlogo, Forbes pa neodločnost pri napovedih.

Eurosistem

Strokovni viri nevtralni, splošni mediji entiteto ignorirajo.

Evropska centralna banka

Vsi viri so nevtralni, razlikujejo se le v strokovnem fokusu.

Evrsko območje

Vsi viri so nevtralni, razlika je le v makroekonomskem fokusu.

Hormuška ožina

Le Forbes jo nevtralno izpostavlja kot ozko grlo za energente.

Iran

Le Forbes poroča nevtralno o napadih, ostali molčijo.

Izrael

Le Forbes poroča nevtralno o vojaškem akterju, drugi molčijo.

Primož Dolenc

Vsi viri so nevtralni; razlika je le v vlogi vira ali govorca.

Reuters

Le Forbes ga nevtralno navaja kot vir, ostali ga ne omenjajo.

Svet ECB

ECB poudarja odločnost, mediji le nevtralno poročajo o vlogi.

ZDA

Le Forbes poroča nevtralno o vojaški in finančni vlogi.

source analyses

European Central Bank

Banka Slovenije

Ni omenjeno

Bližnji vzhod

Negativno: Vojna na tem območju povzroča inflacijske pritiske.

Boris Vujčić

Nevtralno: Omenjen kot podpredsednik in prisoten govorec.

Christine Lagarde

Nevtralno: Nastopa kot govorka na tiskovni konferenci.

Eurosistem

Nevtralno: Strokovnjaki Eurosistema so pripravili projekcije.

Evropska centralna banka

Nevtralno: Omenjena kot institucija, ki objavlja scenarije in podatke.

Evrsko območje

Nevtralno: Omenjeno v kontekstu gospodarskih napovedi in rasti.

Hormuška ožina

Ni omenjeno

Iran

Ni omenjeno

Izrael

Ni omenjeno

Primož Dolenc

Ni omenjeno

Reuters

Ni omenjeno

Svet ECB

Pozitivno: Opisan kot odločen pri stabilizaciji inflacije.

ZDA

Ni omenjeno

Forbes Slovenija

Banka Slovenije

Ni omenjeno

Bližnji vzhod

Nevtralno: Naveden kot geografski vir inflacijskih pritiskov zaradi vojne.

Boris Vujčić

Ni omenjeno

Christine Lagarde

Nevtralno: Omenjena kot vodja odločevalcev, ki ne daje jasnih napovedi.

Eurosistem

Nevtralno: Omenjen v povezavi z guvernerji centralnih bank.

Evropska centralna banka

Nevtralno: Opisana kot institucija, ki se odziva na inflacijske pritiske.

Evrsko območje

Nevtralno: Omenjeno v kontekstu gospodarskih podatkov in rasti.

Hormuška ožina

Nevtralno: Omenjena kot točka okrnjenega pretoka energentov.

Iran

Nevtralno: Omenjen kot cilj napadov v kontekstu časovnice dogodkov.

Izrael

Nevtralno: Omenjen kot akter v napadih na Iran.

Primož Dolenc

Ni omenjeno

Reuters

Nevtralno: Naveden kot vir anket in intervjujev.

Svet ECB

Nevtralno: Omenjen kot organ, ki odloča o obrestnih merah.

ZDA

Nevtralno: Omenjene kot akter v napadih in primerjava centralnih bank.

STA

Banka Slovenije

Ni omenjeno

Bližnji vzhod

Ni omenjeno

Boris Vujčić

Ni omenjeno

Christine Lagarde

Ni omenjeno

Eurosistem

Ni omenjeno

Evropska centralna banka

Nevtralno: Omenjena v okviru poročanja o odločitvi glede obrestnih mer.

Evrsko območje

Ni omenjeno

Hormuška ožina

Ni omenjeno

Iran

Ni omenjeno

Izrael

Ni omenjeno

Primož Dolenc

Nevtralno: Naveden v naslovu kot vir informacij o korakih ECB.

Reuters

Ni omenjeno

Svet ECB

Nevtralno: Naveden kot organ, ki je sprejel odločitev o zvišanju mer.

ZDA

Ni omenjeno

Svet24

Banka Slovenije

Nevtralno: Omenjena le kot institucija, ki jo vodi guverner Dolenc.

Bližnji vzhod

Nevtralno: Omenjen kot geografsko območje konflikta, ki vpliva na trge.

Boris Vujčić

Ni omenjeno

Christine Lagarde

Ni omenjeno

Eurosistem

Ni omenjeno

Evropska centralna banka

Nevtralno: Omenjena kot vir makroekonomskih napovedi in odločevalec.

Evrsko območje

Nevtralno: Omenjeno kot predmet gospodarskih in inflacijskih napovedi.

Hormuška ožina

Ni omenjeno

Iran

Ni omenjeno

Izrael

Ni omenjeno

Primož Dolenc

Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki povzema napovedi in stališča sveta ECB.

Reuters

Ni omenjeno

Svet ECB

Nevtralno: Omenjen v kontekstu obravnave scenarijev in prihodnjih odločitev.

ZDA

Ni omenjeno

Večer

Banka Slovenije

Nevtralno: Informativna napoved predstavitve lastnih podatkov.

Bližnji vzhod

Nevtralno: Omenjen kot dejavnik tveganja za inflacijo in rast.

Boris Vujčić

Ni omenjeno

Christine Lagarde

Ni omenjeno

Eurosistem

Ni omenjeno

Evropska centralna banka

Nevtralno: Omenjena v kontekstu odločitev o obrestnih merah.

Evrsko območje

Nevtralno: Omenjeno kot geografski okvir za makroekonomske napovedi.

Hormuška ožina

Ni omenjeno

Iran

Ni omenjeno

Izrael

Ni omenjeno

Primož Dolenc

Nevtralno: Nastopa kot govorec in poročevalec o odločitvah Sveta ECB.

Reuters

Ni omenjeno

Svet ECB

Nevtralno: Naveden kot organ odločanja in pripravljalec napovedi.

ZDA

Ni omenjeno

Viri

articles

• article order

  3

  body

  Ljubljana, 12. junija (STA) Člani sveta Evropske centralne banke so v četrtek odločili, da ključne obrestne mere zvišajo za 25 bazičnih točk. Nadaljnji koraki bodo osnovani na oceni inflacijskih obetov in spremljajočih tveganj, dinamiki osnovne inflacije in jakosti učinkovanja ukrepov ...

  language

  slv

  published at

  2026-06-12T08:04:47

  source

  STA

  title

  Dolenc: Koraki ECB osnovani na oceni inflacijskih obetov in spremljajočih tveganj

  url

  https://www.sta.si/3566462/

• article order

  2

  body

  Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu. Guverner banke Slovenije Primož Dolenc, je dan po zvišanju ključnih obrestnih mer Evropske centralne banke (ECB) v izjavi pojasnil, da najnovejše makroekonomske napovedi, ki so jih člani Sveta ECB obravnavali na tokratni seji, kažejo, da bo zaradi vztrajanja konflikta na Bližnjem vzhodu inflacija v evrskem območju letos višja od predhodnih pričakovanj, gospodarska rast pa nekoliko nižja. Ob predpostavki normalizacije razmer na Bližnjem vzhodu in umiritvi cen energentov pa v prihodnjih dveh letih pričakujejo ponovno stabilizacijo razmer. "V teh okoliščinah smo se člani Sveta ECB po daljšem obdobju nespremenjene naravnanosti denarne politike odločili, da ključne obrestne mere zvišamo za 25 bazičnih točk. Nadaljnji koraki bodo osnovani na oceni inflacijskih obetov in spremljajočih tveganj, dinamiki osnovne inflacije in moči učinkovanja ukrepov denarne politike. O naravnanosti denarne politike se bomo še naprej odločali na vsaki seji posebej," je zapisal Dolenc. Dodal je še, da so člani sveta ECB v luči visoke negotovosti glede nadaljnjega razvoja dogodkov na Bližnjem vzhodu poleg osrednje napovedi obravnavali tudi alternativne scenarije. Ti kažejo, da bi drugačne predpostavke glede cen energentov, negotovosti in jakosti sekundarnih inflacijskih učinkov vodile do občutno spremenjenih makroekonomskih napovedi. "Neugodni in zaostreni scenarij kažeta, da bi dodatna rast cen energentov na svetovnih trgih - ob odsotnosti dodatnega odziva denarne politike in ob prisotnosti močnejših učinkov drugega reda - lahko vodila do višje inflacije na srednji rok. Po drugi strani pa blagi scenarij kaže, da bi hitrejši upad cen energentov zaradi ugodnega razpleta konflikta na Bližnjem vzhodu lahko vodil do izrazitejšega in hitrejšega znižanja inflacije," še meni guverner Dolenc. V Banki Slovenije bodo najnovejše napovedi predstavili predvidoma prihodnji torek.

  language

  slv

  published at

  2026-06-12T08:15:59

  source

  Večer

  title

  Guverner Primož Dolenc o alternativnih scenarijih denarne politike

  url

  https://vecer.com/slovenija/guverner-primoz-dolenc-o-alternativnih-scenarijih-denarne-politike-10417942

• article order

  1

  body

  Najnovejše makroekonomske napovedi Evropske centralne banke (ECB) kažejo, da bo zaradi vztrajanja konflikta na Bližnjem vzhodu inflacija v evrskem območju letos višja od predhodnih pričakovanj, gospodarska rast pa nekoliko nižja. Ob predpostavki normalizacije razmer na Bližnjem vzhodu in umiritvi cen energentov pa v ECB v prihodnjih dveh letih pričakujejo ponovno stabilizacijo razmer. Inflacija se bo glede na napovedi letos okrepila na tri odstotke, kar ob vztrajanju osnovne inflacije na povišanih ravneh primarno odraža pospešek v energetski inflaciji zaradi visokega skoka cen energentov na svetovnih trgih. Ob predpostavki normalizacije razmer na Bližnjem vzhodu in umiritvi cen energentov se pričakuje, da se bo inflacija v 2027 in 2028 znova umirila in znašala 2,3 odstotka in dva odstotka. Visoke cene energentov in povišana negotovost bodo ob tem zaviralno vplivali na gospodarsko aktivnost, ob čemer se bo realni bruto domači proizvod evrskega območja letos povečal za 0,8 odstotka, v letih 2027 in 2028 pa za 1,2 odstotka oziroma 1,5 odstotka. Alternativni scenariji V luči visoke negotovosti glede nadaljnjega razvoja dogodkov na Bližnjem vzhodu so člani sveta ECB poleg osrednje napovedi obravnavali tudi alternativne scenarije. Ti kažejo, da bi drugačne predpostavke glede cen energentov, negotovosti in jakosti sekundarnih inflacijskih učinkov vodile do občutno spremenjenih makroekonomskih napovedi. Neugodni in zaostreni scenarij kažeta, da bi dodatna rast cen energentov na svetovnih trgih - ob odsotnosti dodatnega odziva denarne politike in ob prisotnosti močnejših učinkov drugega reda - lahko vodila do višje inflacije na srednji rok. Po drugi strani pa blagi scenarij kaže, da bi hitrejši upad cen energentov zaradi ugodnega razpleta konflikta na Bližnjem vzhodu lahko vodil do izrazitejšega in hitrejšega znižanja inflacije, je povzel guverner Banke Slovenije Primož Dolenc. Višje in volatilne cene energentov ter porast širše zasnovanih indeksov cen surovin vplivajo na tržna inflacijska pričakovanja, ki na kratek rok ostajajo povišana. Tržni udeleženci posledično pričakujejo, da bo svet ECB v letošnjem letu zviševal ključne obrestne mere, je dodal Dolenc. Zahtevane donosnosti evrskih državnih in privatnih obveznic se nahajajo na višjih nivojih kot pred izbruhom konflikta na Bližnjem vzhodu. Po drugi strani so se premije za tveganje na segmentu privatnih obveznic znižale. Globalni delniški indeksi so od konca aprila večinoma rasli in ostajajo blizu rekordnih ravni kljub delni korekciji v zadnjem tednu, ki je bila posledica zmanjšanja optimizma glede nadaljnje rasti v tehnološkem sektorju. ECB je odločil, da obrestna mera za mejni depozit, ki najbolje odraža naravnanost denarne politike, po novem znaša 2,25 odstotka. "Menimo, da nam v razmerah visoke negotovosti glede velikosti in vztrajnosti energetskega šoka ta nivo obrestnih mer omogoča primeren odziv na nadaljnji razvoj dogodkov. Prihodnje odločitve sveta ECB bodo še naprej usmerjene v naš cilj, da se inflacija stabilizira pri dveh odstotkih na srednji rok," je dejal Dolenc.

  language

  slv

  published at

  2026-06-12T08:26:58

  source

  Svet24

  title

  V primeru zaostrenega scenarija inflacija še višja

  url

  https://svet24.si/novice/gospodarstvo/inflacija-bliznji-vzhod-evropska-centralna-banka-1905806

• article order

  6

  body

  Christine Lagarde, predsednica ECB, Boris Vujčić, podpredsednik ECB Frankfurt na Majni, 11. junij 2026 Dober dan, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci. Svet ECB je odločen izvajati denarno politiko tako, da se bo inflacija v srednjeročnem obdobju stabilizirala na ciljni 2-odstotni ravni. Skladno s to zavezo smo danes sklenili, da vse tri ključne obrestne mere ECB zvišamo za 25 bazičnih točk. Vojna na Bližnjem vzhodu ustvarja inflacijske pritiske, odločitev o zvišanju obrestnih mer pa je pravšnja tudi po več scenarijih, ki kažejo, kako bi se šok lahko razvijal in vplival na srednjeročne obete v euroobmočju. Po novih osnovnih projekcijah strokovnjakov Eurosistema bo skupna inflacija v povprečju predvidoma znašala 3,0% v letu 2026, 2,3% v letu 2027 in 2,0% v letu 2028. Kar zadeva inflacijo brez energentov in hrane, osnovne projekcije napovedujejo, da bo v povprečju znašala 2,5% v letih 2026 in 2027 ter 2,2% v letu 2028. V primerjavi z marcem so strokovnjaki osnovno projekcijo inflacije za leti 2026 in 2027 popravili navzgor zaradi višjih cen energentov, ki se bodo do določene mere prelile v inflacijo v skupinah hrane, proizvodov in storitev. Po osnovni projekciji bo gospodarska rast v povprečju znašala 0,8% v letu 2026, 1,2% v letu 2027 in 1,5% v letu 2028. Rast je bila za leti 2026 in 2027 popravljena navzdol zaradi izrazitejšega vpliva vojne na trge surovin, realne dohodke in zaupanje. Obeti ostajajo negotovi ob tveganju, da bo inflacija višja in gospodarska rast nižja. Celotne posledice vojne za srednjeročno inflacijo in gospodarsko rast bodo odvisne od intenzivnosti in trajanja energetskega cenovnega šoka ter od velikosti posrednih in sekundarnih učinkov. Negotovost se kaže tudi v širokem razponu napovedi o inflaciji in rasti, ki izhajajo iz najnovejših ilustrativnih scenarijev, ki so jih pripravili strokovnjaki Eurosistema. Ti scenariji bodo skupaj s projekcijami objavljeni na spletnem mestu ECB. Z današnjo odločitvijo ostajamo v dobrem položaju, da prebrodimo negotovost, ki jo je povzročila vojna. Razmere bomo natančno spremljali ter se o ustrezni naravnanosti denarne politike odločali na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Tako bomo pri sklepih o obrestnih merah izhajali iz ocene inflacijskih obetov in z njimi povezanih tveganj, pri čemer bomo upoštevali nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Glede ravni ključnih obrestnih mer se ne zavezujemo vnaprej. Današnje odločitve so predstavljene v sporočilu za javnost, ki je objavljeno na našem spletnem mestu. Zdaj bom podrobneje pojasnila našo oceno gospodarskih in inflacijskih gibanj, zatem pa še oceno finančnih in denarnih razmer. Gospodarska aktivnost Gospodarstvo v euroobmočju je v prvem četrtletju zabeležilo rast (prilagojeno za začasni dejavnik na Irskem), k čemur sta prispevala domače povpraševanje in izvoz. Vseeno gospodarsko aktivnost zavira vojna na Bližnjem vzhodu, ankete pa nakazujejo upočasnitev, še posebno v storitvenih dejavnostih. Predelovalne dejavnosti se dobro držijo. Deloma je to posledica dejstva, da podjetja kopičijo zaloge, da bi se pripravila na pritiske iz dobavnih verig, obenem pa je tudi rezultat višjih izdatkov za obrambo. Trg dela ostaja odporen. Stopnja brezposelnosti, ki je aprila znašala 6,3%, ostaja blizu zgodovinsko najnižjih ravni. V prvem četrtletju so bila ustvarjena nova delovna mesta, čeprav je bila dinamika počasnejša kot v zadnjem četrtletju 2025. Povpraševanje po delovni sili se je nadalje umirilo, podjetja in gospodinjstva pa pričakujejo, da bo trg dela oslabel. Kar zadeva prihodnje obdobje, strokovnjaki sedaj pričakujejo, da bo domače povpraševanje šibkejše, kot je bilo napovedano marca, saj vojna spodkopava zaupanje, višji energetski stroški pa znižujejo realne dohodke. Obenem je finančno stanje gospodinjstev na splošno trdno in potrošnja naj bi ostala glavno gonilo rasti. Kratkoročno bodo višji energetski stroški in nižje zaupanje zavrli zasebne naložbe, ki pa naj bi jih vseeno spodbujala podjetja z investiranjem v nove digitalne tehnologije. K javnim naložbam naj bi prispevali večji izdatki države za obrambo in infrastrukturo. Ti dejavniki naj bi v določeni meri blažili negativne posledice vojne. Svet ECB poudarja, da je treba nujno okrepiti gospodarstvo v euroobmočju ter hkrati ohranjati vzdržne javne finance. Javnofinančna vzdržnost je ključno sidro širše gospodarske stabilnosti. Javnofinančni odzivi na energetski cenovni šok bi morali biti začasni, ciljno usmerjeni in prilagojeni razmeram, kot je Evropska komisija opozorila v pomladanskem svežnju evropskega semestra 2026. Bolj kot kadarkoli prej so nujno potrebne reforme, da se poveča sposobnost euroobmočja za rast ter pospeši energetski prehod, s čimer se bo zmanjšala odvisnost od fosilnih goriv. Dokončanje unije prihrankov in naložb je ključno za financiranje inovacij, spodbujanje zelenega in digitalnega prehoda ter izboljšanje produktivnosti. Digitalni euro in tokeniziran grosistični centralnobančni denar bosta povečala evropsko strateško avtonomijo, konkurenčnost in finančno integracijo ter spodbudila inovacije na področju plačil. Zato je nujno, da se hitro sprejme uredba o uvedbi digitalnega eura. S poenostavitvijo in harmonizacijo pravil na enotnem trgu EU bodo lahko evropska podjetja rasla hitreje. Inflacija Inflacija se je maja zvišala na 3,2%, potem ko je aprila znašala 3,0%. Inflacija v skupini energentov se je rahlo zvišala na 10,9%, potem ko je aprila dosegla 10,8%, inflacija v skupini hrane pa se je znižala z 2,4% na 2,0%. Inflacija brez energentov in hrane se je povzpela z 2,2% v aprilu na 2,5% v maju, saj se je blagovna inflacija rahlo zvišala na 0,9%, storitvena inflacija pa se je povečala s 3,0% na 3,5%. Domači stroškovni pritiski so v prvem četrtletju popustili, k čemur je prispevala počasnejša rast plač in dobičkov. Plačni kazalnik ECB in ankete o plačnih pričakovanjih še naprej nakazujejo, da se bo rast plač med letom umirila. Toda podjetja imajo vse več stroškov z nabavo drugih vhodnih surovin, zato pričakujejo, da bodo zvišala svoje prodajne cene. Poleg tega je energetski šok nekatere kazalnike osnovne inflacije že potisnil navzgor. Inflacijska pričakovanja v krajših časovnih razponih ostajajo precej nad ravnmi, ki so bile zabeležene pred izbruhom vojne na Bližnjem vzhodu. Obenem pa je večina meril dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj na ravni okrog 2%, kar podpira stabilizacijo inflacije okrog ciljne ravni v srednjeročnem obdobju. Zvišanje cen energentov bo inflacijo poleti nadalje potisnilo navzgor ter jo zadrževalo precej nad ciljno ravnijo tudi v prvi polovici leta 2027. To bo vplivalo tudi na inflacijo v skupini hrane, proizvodov in storitev. Nato naj bi se inflacija v drugi polovici leta 2027 vrnila na ciljno raven, k čemur bodo prispevale vse nižje cene energentov in počasnejše naraščanje drugih cen. Vseeno ostaja vojna na Bližnjem vzhodu glavni vir negotovosti. Dlje ko bodo cene energentov ostale visoke, bolj verjetno je, da se bo širša inflacija zvišala zaradi posrednih in sekundarnih učinkov. Zato bomo natančno spremljali velikost in vztrajnost porasta cen energentov ter kako to vpliva na oblikovanje cen in plač, inflacijska pričakovanja in splošno gospodarsko dinamiko. Ocena tveganj Tveganja, ki spremljajo gospodarsko rast, so nagnjena navzdol, in sicer predvsem zaradi vojne na Bližnjem vzhodu, ki še zaostruje okolje volatilnih globalnih ekonomskih politik. Daljše motnje v dobavi energentov bi lahko cene energentov še bolj potisnile navzgor, in to za dalj časa, kot se trenutno pričakuje. Ti dejavniki bi lahko še bolj zmanjšali realne dohodke, podjetja in gospodinjstva pa bi lahko manj investirala in trošila. Zaviralni vpliv na rast bi se še okrepil, če bi zaprtje glavnih pomorskih poti povzročilo akutno pomanjkanje ključnih proizvodnih dejavnikov, kar bi podjetja v euroobmočju prisililo v zmanjšanje proizvodnje. Na povpraševanje bi lahko negativno vplivalo poslabšanje razpoloženja na svetovnih finančnih trgih ali zaostritev ponudbe kreditov. Nadaljnja trenja v mednarodni trgovinski menjavi bi lahko dodatno ovirala tudi dobavne verige, zmanjšala izvoz ter oslabila potrošnjo in naložbe. Druge geopolitične napetosti, zlasti ruska neupravičena vojna proti Ukrajini, ostajajo pomemben vir negotovosti. Nasprotno bi bila lahko rast višja, če bi se gospodarstvo in energetski trgi hitreje prilagodili na motnje, ki jih povzroča vojna na Bližnjem vzhodu, kot se trenutno pričakuje, ali če bi se vojna končala takoj in trajno. Poleg tega bi lahko načrtovani izdatki za obrambo in infrastrukturo, reforme za večjo produktivnost in uvajanje novih tehnologij v podjetjih v euroobmočju spodbudili rast bolj, kot se pričakuje. Rast bi lahko na višjo raven od trenutno pričakovane pospešila tudi globlja integracija enotnega trga. Tveganja, ki spremljajo inflacijske obete, so nagnjena navzgor. Če bi cene energentov rasle bolj in dalje, kot se trenutno pričakuje, bi se inflacija v euroobmočju nadalje zvišala. Ta trend bi se lahko okrepil in postal bolj vztrajen, če bi se višje cene energentov v večji meri prelile v druge cene in plače, kot se pričakuje, če bi se dolgoročnejša inflacijska pričakovanja zaradi tega zvišala ali če bi prišlo do širših motenj v globalnih dobavnih verigah. Sedanje trgovinske napetosti bi lahko povzročile tudi bolj fragmentirane globalne dobavne verige, okrnile dobavo kritičnih surovin ter povečale omejitve proizvodnih zmogljivosti v gospodarstvu euroobmočja. Zaradi ekstremnih vremenskih pojavov ter splošnejšega napredovanja krize v zvezi s podnebjem in naravo bi se cene hrane lahko zvišale bolj, kot je pričakovano. Nasprotno bi bila lahko inflacija nekoliko nižja, če bi se izkazalo, da so gospodarske posledice vojne na Bližnjem vzhodu bolj kratkotrajne, kot se trenutno pričakuje, ali če bi bili posredni ali sekundarni učinki nazadnje manj izraziti, kot je bilo pričakovano. Bolj volatilni finančni trgi z večjim odporom do tveganja bi lahko zavirali povpraševanje in s tem zniževali tudi inflacijo. Finančne in denarne razmere Pogoji financiranja so od zadnje seje ostali večinoma nespremenjeni, vendar ostajajo strožji kot pred vojno. Stroški tržnega dolžniškega financiranja so se povečali s 3,9% v marcu na 4,0% v aprilu. Bančne obrestne mere za posojila podjetjem so aprila ostale na ravni 3,6%, hipotekarne obrestne mere pa na ravni 3,4%. Medletna stopnja rasti bančnih posojil podjetjem se je povečala s 3,2% v marcu na 3,4% v aprilu, medtem ko se je stopnja rasti izdajanja podjetniških obveznic povečala na 4,6%. Obseg hipotekarnih posojil se je aprila zopet povečal za 3,0%. V skladu s strategijo denarne politike je Svet ECB poglobljeno ocenil povezave med denarno politiko in finančno stabilnostjo. Banke v euroobmočju so odporne, k čemur prispevajo močni kapitalski in likvidnostni količniki, solidna kakovost aktive in okrepljena dobičkonosnost. Toda tveganje za finančno stabilnost predstavlja nenaden in strm upad cen finančnega premoženja, ki bi ga še okrepil nebančni finančni sektor in vse slabša kakovost aktive, zlasti v energetsko in trgovinsko občutljivih sektorjih. Ta tveganja se bodo povečevala, dlje ko bodo sedanji geopolitični konflikti trajali. Makrobonitetna politika ostaja prva obrambna linija proti nastajanju finančnih ranljivosti ter tako prispeva k večji odpornosti in ohranjanju makrobonitetnega manevrskega prostora. Zaključek Svet ECB je danes sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zviša za 25 bazičnih točk. Odločeni smo izvajati denarno politiko tako, da se bo inflacija v srednjeročnem obdobju stabilizirala na ciljni 2-odstotni ravni. O ustrezni naravnanosti denarne politike se bomo odločali na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Pri sklepih o obrestnih merah bomo izhajali iz ocene inflacijskih obetov in z njimi povezanih tveganj, pri čemer bomo upoštevali nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Glede ravni ključnih obrestnih mer se ne zavezujemo vnaprej. V vsakem primeru smo v okviru našega mandata pripravljeni prilagoditi vse instrumente, da bi zagotovili vzdržno stabilizacijo inflacije na ciljni ravni v srednjeročnem obdobju ter ohranili nemoteno delovanje transmisije denarne politike. Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

  language

  slv

  published at

  2026-06-11T14:02:04

  source

  European Central Bank

  title

  TISKOVNA KONFERENCA

  url

  https://www.ecb.europa.eu/press/press_conference/monetary-policy-statement/2026/html/ecb.is260611~372040d313.sl.html

• article order

  5

  body

  Trgi so 99-odstotno prepričani, da bo Evropska centralna banka v četrtek dvignila obrestne mere za 25 bazičnih točk. Evropska centralna banka (ECB) bo na monetarnem zasedanju v sredo in četrtek prvič po skoraj treh letih dvignila obrestne mere v evrskem območju, pričakujejo trgi, saj se spopada s povišano inflacijo zaradi dražjih goriv po izbruhu vojne na Bližnjem vzhodu. A s tem tvega, da še dodatno zavre že tako šibko gospodarsko rast. Na junijskem zasedanju je možnost dviga ključnih obrestnih mer za 25 bazičnih točk 99-odstotna, kaže orodje ECB Watch, ki pričakovanja trgov glede obrestnih mer spremlja na podlagi terminskih pogodb. S tem bi se najbolj pozorno spremljana depozitna obrestna mera dvignila z dveh na 2,25 odstotka. Vlagatelji pričakujejo, da utegne letos priti še do enega dviga za 25 bazičnih točk, in sicer na septembrskem zasedanju. Verjetnost septembrskega dviga na ECB Watch je trenutno 54-odstotna, medtem ko se na julijskem zasedanju pričakuje premor. Če se ECB v četrtek res odloči za dvig, bi bila to prva zaostritev denarne politike v evrskem območju od septembra 2023, ko se je centralna banka spopadala z inflacijo, ki jo je povzročila energetska kriza po izgubi dobave ruskega plina. Ciklu dvigov je nato sledilo sedem zaporednih nižanj, s katerimi so se obrestne mere vrnile na trenutno raven. Od junija lani Svet ECB, ki kroji denarno politiko, ni posegal v obrestne mere, saj je inflacija do nedavnega ostajala blizu ciljne ravni dveh odstotkov. Inflacija Glavni mandat ECB je ohranjanje stabilnosti cen v evrskem območju, dvig obrestnih mer pa je eno ključnih orožij banke v boju z inflacijo. Ta se v zadnjih mesecih znova dviguje in je maja dosegla 3,2 odstotka na medletni ravni, precej nad dvoodstotnim ciljem ECB. To rast cen poganjajo predvsem dražja goriva zaradi vojne na Bližnjem vzhodu in okrnjenega pretoka energentov skozi Hormuško ožino. Maja so se cene goriv zvišale za kar 11 odstotkov v primerjavi z lanskim majem. Toda skrb vzbujajoča je tudi evrska jedrna inflacija, ki izključuje cene hrane in goriv: maja je bila z 2,5 odstotka nad pričakovanji analitikov, kar kaže na širše učinke vojne na cene. ECB je že na marčevskem zasedanju - torej po prvih napadih ZDA in Izraela na Iran - zvišala pričakovanja inflacije za letos na 2,6 odstotka. A takrat še ni bilo jasno, kako dolgo bo vojna trajala, zato so analitiki pri ECB pripravili več scenarijev. Po več kot treh mesecih trajanja konflikta in škode na energetski infrastrukturi v Perzijskem zalivu nekateri ekonomisti opozarjajo, da bi tudi v primeru končanja spopadov cene goriv verjetno še nekaj časa ostale povišane. Medtem ekonomisti, ki jih je anketiral Reuters, pričakujejo, da bo inflacija v evrskem območju letos znašala 2,9 odstotka. Gospodarska rast Višje obrestne mere pomenijo dražje zadolževanje, kar običajno zniža povpraševanje podjetij in gospodinjstev in s tem umiri rast cen, a obenem lahko upočasni gospodarsko aktivnost in rast. Ta je v evrskem območju že tako šibka; v prvem četrtletju letos se je bruto domači proizvod (BDP) 21 držav z evrom znižal za 0,2 odstotka v primerjavi s prejšnjim četrtletjem in zrastel za 0,3 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lani, po podatkih Eurostata. Marca je ECB znižala svojo napoved gospodarske rasti v evrskem območju za 2026 na 0,9 odstotka, tej oceni se je prejšnji mesec v svoji spomladanski napovedi pridružila tudi Evropska komisija, ki je napoved znižala z jesenskih 1,2 odstotka. Medtem ekonomisti v Reutersovi anketi pričakujejo še nižjo, 0,7-odstotno rast v 2026. Nekateri ekonomisti in analitiki menijo, da zaradi šibke rasti dvig obrestnih mer ni potreben, čeprav ga vseeno pričakujejo, ker ECB ne želi ponoviti napake iz energetske krize, ko je predolgo čakala z dvigi in dopustila, da je inflacija poskočila na več kot 10 odstotkov. V tem taboru je na primer glavni ekonomist pri hamburški banki Berenberg Holger Schmieding, ki je za Bloomberg dejal, da bo šibka rast sama okrnila povpraševanje in s tem umirila cene, ki so - za razliko od krize leta 2022 - le kratkotrajno povišane zaradi energetskega šoka. ECB bo novo napoved gospodarskih gibanj objavila skupaj z junijsko odločitvijo o obrestnih merah. Odločevalci previdni Odločevalci pri ECB, torej guvernerji centralnih bank Evrosistema pod vodstvom predsednice ECB Christine Lagarde, v večini jasnih napovedi ne dajejo in vztrajno ponavljajo znano mantro, da se bodo o vsaki spremembi monetarne politike odločali na podlagi ažurnih podatkov. Je pa jasno napoved podala članica Sveta ECB Isabel Schnabel, ki velja za jastrebovsko centralno bančnico, torej naklonjeno višjim obrestnim meram za spopad z inflacijo. Schnabel je v intervjuju za Reuters konec maja dejala, da bi morala ECB na junijskem zasedanju dvigniti obrestne mere, tudi če do takrat pride do mirovnega dogovora na Bližnjem vzhodu. "Glede na obseg in vztrajnost trenutnega šoka po mojem mnenju spregled (cen energije, op. a.) ni več možnost." Vprašanje drugega letošnjega dviga je pustila odprto. Podpredsednik ECB Luis De Guindos pa je konec maja za CNBC povedal, da morajo centralne banke pretehtati potrebo po ukrotitvi inflacije, ne da bi preveč prizadele gospodarsko rast. "Mislim, da v zvezi z razvojem stopenj ne gre za vnaprej znano dejstvo. Razprava bo odprta in vsi elementi bodo uravnoteženi in upoštevani," je dejal. Druge večje centralne banke, na primer ameriška Federal Reserve in britanska Bank of England, za zdaj nista posegali v obrestne mere in še ocenjujeta vpliv vojne na cene in gospodarstvo.

  language

  slv

  published at

  2026-06-09T18:03:51

  source

  Forbes Slovenija

  title

  Bodo posojila spet dražja?

  url

  https://forbes.n1info.si/posel/bodo-posojila-spet-drazja-drazje-zadolzevanje-v-evrskem-obmocju-skoraj-gotovost-pred-zasedanjem-ecb/

source scope

analyzed source count

5

omitted articles

omitted source count

0

total source count

5