MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• Letošnji julij je bil globalno drugi najtoplejši, skupaj z julijem 2024, za rekordnim julijem 2023.
• Povprečna temperatura morske površine zunaj polarnih območij je julija znašala 20,96 °C in presegla rekord iz leta 2023.
• Zahodno Evropo je od maja prizadelo več zaporednih vročinskih valov, julijska vročina pa je dodatno okrepila sušo.
• Sušne razmere in nenavadno nizki vodostaji rek so prizadeli promet, kmetijstvo, oskrbo z vodo in proizvodnjo energije.
• Svetovni oceani so julija že drugi mesec zapored dosegli rekordno visoke temperature.
• Julij je bil v celotni Evropi 11. najtoplejši doslej, s povprečno temperaturo 20,49 °C.
• Od začetka leta je v Evropski uniji pogorelo približno pol milijona hektarjev, kar je povzročilo tudi nadpovprečno onesnaženje zraka.
• Junijska vročina je po prvih ocenah evropskim pridelovalcem žita povzročila približno dve milijardi evrov izgube pridelka.
• Junij in julij sta bila v Zahodni Evropi najtoplejša v zgodovini meritev, s povprečno temperaturo 21,62 °C.
• Globalna povprečna temperatura julija je bila 1,47 °C višja od predindustrijskega povprečja.
• Carlo Buontempo je dejal, da so bili zadnjih enajst let najtoplejša leta v zgodovini meritev, glavni vzrok segrevanja pa so toplogredni plini.
• Visok zračni tlak je nad Zahodno Evropo zadrževal vročino, izsušena tla pa so zaradi manjše sposobnosti naravnega hlajenja še pospešila segrevanje.
• Zaradi pomanjkanja vode za hlajenje sta morali na Poljskem prenehati obratovati dve termoelektrarni na premog.
• Madžarska jedrska elektrarna je bila zaradi pomanjkanja hladilne vode prvič v 44-letni zgodovini zaustavljena.
• Zaradi pomanjkanja vode za hlajenje sta morale na Poljskem prenehati obratovati dve termoelektrarni na premog.

key differences

Carlo Buontempo je dejal, da so bili zadnjih enajst let najtoplejša leta v zgodovini meritev, glavni vzrok segrevanja pa so toplogredni plini.

Večina virov podpira trditev, dva je ne omenjata.

Globalna povprečna temperatura julija je bila 1,47 °C višja od predindustrijskega povprečja.

Večina virov potrjuje, STA trditev izpušča.

Julij je bil v celotni Evropi 11. najtoplejši doslej, s povprečno temperaturo 20,49 °C.

STA in Dnevnik trditve ne omenjata, ostali jo podpirajo, a 24ur brez temperature.

Junij in julij sta bila v Zahodni Evropi najtoplejša v zgodovini meritev, s povprečno temperaturo 21,62 °C.

STA ne omenja; vsi drugi viri trditev potrjujejo brez odstopanj.

Junijska vročina je po prvih ocenah evropskim pridelovalcem žita povzročila približno dve milijardi evrov izgube pridelka.

RTV in Dnevnik podpirata, 24ur delno, ostali ne omenjajo.

Letošnji julij je bil globalno drugi najtoplejši, skupaj z julijem 2024, za rekordnim julijem 2023.

Ključna razlika: Dnevnik navaja julij 2026, drugi letošnji julij; Mladina ima datumsko neskladje.

Madžarska jedrska elektrarna je bila zaradi pomanjkanja hladilne vode prvič v 44-letni zgodovini zaustavljena.

STA, 24ur, Mladina in Reporter.si ne omenjajo; RTV in Dnevnik potrjujeta.

Od začetka leta je v Evropski uniji pogorelo približno pol milijona hektarjev, kar je povzročilo tudi nadpovprečno onesnaženje zraka.

RTV in 24ur potrjujeta, Dnevnik delno, ostali ne omenjajo.

Povprečna temperatura morske površine zunaj polarnih območij je julija znašala 20,96 °C in presegla rekord iz leta 2023.

Nekateri viri izpustijo "zunaj polarnih območij".

Sušne razmere in nenavadno nizki vodostaji rek so prizadeli promet, kmetijstvo, oskrbo z vodo in proizvodnjo energije.

Razlike v omenjanju oskrbe z vodo: Dnevnik in RTV vključujeta, drugi ne.

Svetovni oceani so julija že drugi mesec zapored dosegli rekordno visoke temperature.

Dnevnik ne omenja prejšnjega meseca, ostali potrjujejo.

Visok zračni tlak je nad Zahodno Evropo zadrževal vročino, izsušena tla pa so zaradi manjše sposobnosti naravnega hlajenja še pospešila segrevanje.

STA, Mladina in Reporter.si ne omenjajo; RTV, 24ur in Dnevnik podpirajo.

Zahodno Evropo je od maja prizadelo več zaporednih vročinskih valov, julijska vročina pa je dodatno okrepila sušo.

24ur in Dnevnik potrjujeta, STA ne omenja, ostali delno.

Zaradi pomanjkanja vode za hlajenje sta morale na Poljskem prenehati obratovati dve termoelektrarni na premog.

Noben vir ne omenja trditve.

Zaradi pomanjkanja vode za hlajenje sta morali na Poljskem prenehati obratovati dve termoelektrarni na premog.

STA in Reporter ne omenjata; RTV in Dnevnik potrjujeta.

source analyses

24ur

Carlo Buontempo je dejal, da so bili zadnjih enajst let najtoplejša leta v zgodovini meritev, glavni vzrok segrevanja pa so toplogredni plini.

Da: Članek navaja to izjavo Carla Buontempa.

Globalna povprečna temperatura julija je bila 1,47 °C višja od predindustrijskega povprečja.

Da: Članek navaja točno to vrednost odstopanja od predindustrijskega obdobja.

Julij je bil v celotni Evropi 11. najtoplejši doslej, s povprečno temperaturo 20,49 °C.

Delno: Članek navaja, da je bil julij 11. najtoplejši, a ne navaja te temperature.

Junij in julij sta bila v Zahodni Evropi najtoplejša v zgodovini meritev, s povprečno temperaturo 21,62 °C.

Da: Članek potrjuje rekordno temperaturo 21,62 °C za junij in julij.

Junijska vročina je po prvih ocenah evropskim pridelovalcem žita povzročila približno dve milijardi evrov izgube pridelka.

Delno: Članek omenja dve milijardi evrov škode v kmetijstvu zaradi junijske vročine.

Letošnji julij je bil globalno drugi najtoplejši, skupaj z julijem 2024, za rekordnim julijem 2023.

Delno: Članek navaja, da si deli drugo mesto s predlanskim julijem.

Madžarska jedrska elektrarna je bila zaradi pomanjkanja hladilne vode prvič v 44-letni zgodovini zaustavljena.

Ni omenjeno

Od začetka leta je v Evropski uniji pogorelo približno pol milijona hektarjev, kar je povzročilo tudi nadpovprečno onesnaženje zraka.

Da: Članek potrjuje površino in poslabšanje kakovosti zraka zaradi dima.

Povprečna temperatura morske površine zunaj polarnih območij je julija znašala 20,96 °C in presegla rekord iz leta 2023.

Da: Članek navaja točno to temperaturo in presežen rekord iz 2023.

Sušne razmere in nenavadno nizki vodostaji rek so prizadeli promet, kmetijstvo, oskrbo z vodo in proizvodnjo energije.

Delno: Članek omenja vpliv na kmetijstvo in gospodarstvo, ostalo ni eksplicitno.

Svetovni oceani so julija že drugi mesec zapored dosegli rekordno visoke temperature.

Da: Članek potrjuje rekordne temperature oceanov drugi mesec zapored.

Visok zračni tlak je nad Zahodno Evropo zadrževal vročino, izsušena tla pa so zaradi manjše sposobnosti naravnega hlajenja še pospešila segrevanje.

Da: Članek dobesedno potrjuje ta mehanizem segrevanja.

Zahodno Evropo je od maja prizadelo več zaporednih vročinskih valov, julijska vročina pa je dodatno okrepila sušo.

Da: Članek omenja četrti vročinski val od maja in okrepitev suše.

Zaradi pomanjkanja vode za hlajenje sta morale na Poljskem prenehati obratovati dve termoelektrarni na premog.

Ni omenjeno

Dnevnik

Carlo Buontempo je dejal, da so bili zadnjih enajst let najtoplejša leta v zgodovini meritev, glavni vzrok segrevanja pa so toplogredni plini.

Ni omenjeno

Globalna povprečna temperatura julija je bila 1,47 °C višja od predindustrijskega povprečja.

Da: Članek navaja točno to vrednost.

Julij je bil v celotni Evropi 11. najtoplejši doslej, s povprečno temperaturo 20,49 °C.

Ni omenjeno

Junij in julij sta bila v Zahodni Evropi najtoplejša v zgodovini meritev, s povprečno temperaturo 21,62 °C.

Da: Članek potrjuje te podatke za zahodno Evropo.

Junijska vročina je po prvih ocenah evropskim pridelovalcem žita povzročila približno dve milijardi evrov izgube pridelka.

Da: Članek navaja to oceno izgube.

Letošnji julij je bil globalno drugi najtoplejši, skupaj z julijem 2024, za rekordnim julijem 2023.

Da: Članek navaja julij 2026 kot drugi najtoplejši, skupaj z julijem 2024.

Madžarska jedrska elektrarna je bila zaradi pomanjkanja hladilne vode prvič v 44-letni zgodovini zaustavljena.

Da: Članek potrjuje to informacijo.

Od začetka leta je v Evropski uniji pogorelo približno pol milijona hektarjev, kar je povzročilo tudi nadpovprečno onesnaženje zraka.

Delno: Članek potrjuje površino, onesnaženje zraka pa omenja v širšem kontekstu.

Povprečna temperatura morske površine zunaj polarnih območij je julija znašala 20,96 °C in presegla rekord iz leta 2023.

Da: Članek navaja točno te podatke.

Sušne razmere in nenavadno nizki vodostaji rek so prizadeli promet, kmetijstvo, oskrbo z vodo in proizvodnjo energije.

Da: Članek navaja vse naštete posledice.

Svetovni oceani so julija že drugi mesec zapored dosegli rekordno visoke temperature.

Delno: Članek potrjuje rekordno temperaturo morij julija, ne omenja pa prejšnjega meseca.

Visok zračni tlak je nad Zahodno Evropo zadrževal vročino, izsušena tla pa so zaradi manjše sposobnosti naravnega hlajenja še pospešila segrevanje.

Da: Članek opisuje ta mehanizem.

Zahodno Evropo je od maja prizadelo več zaporednih vročinskih valov, julijska vročina pa je dodatno okrepila sušo.

Da: Članek potrjuje vročinske valove od maja in vpliv na sušo.

Zaradi pomanjkanja vode za hlajenje sta morali na Poljskem prenehati obratovati dve termoelektrarni na premog.

Da: Članek potrjuje ustavitev dveh termoelektrarn na Poljskem.

Mladina

Carlo Buontempo je dejal, da so bili zadnjih enajst let najtoplejša leta v zgodovini meritev, glavni vzrok segrevanja pa so toplogredni plini.

Da: Članek dobesedno navaja to izjavo Carla Buontempa.

Globalna povprečna temperatura julija je bila 1,47 °C višja od predindustrijskega povprečja.

Da: Članek potrjuje to temperaturno odstopanje.

Julij je bil v celotni Evropi 11. najtoplejši doslej, s povprečno temperaturo 20,49 °C.

Da: Članek navaja te podatke za celotno Evropo.

Junij in julij sta bila v Zahodni Evropi najtoplejša v zgodovini meritev, s povprečno temperaturo 21,62 °C.

Da: Članek potrjuje rekordno temperaturo 21,62 °C za junij in julij.

Junijska vročina je po prvih ocenah evropskim pridelovalcem žita povzročila približno dve milijardi evrov izgube pridelka.

Ni omenjeno

Letošnji julij je bil globalno drugi najtoplejši, skupaj z julijem 2024, za rekordnim julijem 2023.

Delno: Članek navaja julij 2024 kot drugi najtoplejši, kar je logično neskladno z datumom članka.

Madžarska jedrska elektrarna je bila zaradi pomanjkanja hladilne vode prvič v 44-letni zgodovini zaustavljena.

Ni omenjeno

Od začetka leta je v Evropski uniji pogorelo približno pol milijona hektarjev, kar je povzročilo tudi nadpovprečno onesnaženje zraka.

Ni omenjeno

Povprečna temperatura morske površine zunaj polarnih območij je julija znašala 20,96 °C in presegla rekord iz leta 2023.

Delno: Članek navaja 20,96 °C in rekord, a ne omenja izrecno "zunaj polarnih območij".

Sušne razmere in nenavadno nizki vodostaji rek so prizadeli promet, kmetijstvo, oskrbo z vodo in proizvodnjo energije.

Delno: Omenjeni so promet, kmetijstvo in energija, ne pa oskrba z vodo.

Svetovni oceani so julija že drugi mesec zapored dosegli rekordno visoke temperature.

Da: Članek navaja, da so oceani rekord dosegli drugi mesec zapored.

Visok zračni tlak je nad Zahodno Evropo zadrževal vročino, izsušena tla pa so zaradi manjše sposobnosti naravnega hlajenja še pospešila segrevanje.

Ni omenjeno

Zahodno Evropo je od maja prizadelo več zaporednih vročinskih valov, julijska vročina pa je dodatno okrepila sušo.

Delno: Omenjeni so vročinski valovi in suša, a ne specifično od maja.

Zaradi pomanjkanja vode za hlajenje sta morale na Poljskem prenehati obratovati dve termoelektrarni na premog.

Ni omenjeno

RTV Slovenija

Carlo Buontempo je dejal, da so bili zadnjih enajst let najtoplejša leta v zgodovini meritev, glavni vzrok segrevanja pa so toplogredni plini.

Da: Članek vsebuje to izjavo Carla Buontempa.

Globalna povprečna temperatura julija je bila 1,47 °C višja od predindustrijskega povprečja.

Da: Članek potrjuje to temperaturno razliko.

Julij je bil v celotni Evropi 11. najtoplejši doslej, s povprečno temperaturo 20,49 °C.

Da: Članek navaja te podatke za celotno Evropo.

Junij in julij sta bila v Zahodni Evropi najtoplejša v zgodovini meritev, s povprečno temperaturo 21,62 °C.

Da: Članek potrjuje rekordno temperaturo 21,62 °C za Zahodno Evropo.

Junijska vročina je po prvih ocenah evropskim pridelovalcem žita povzročila približno dve milijardi evrov izgube pridelka.

Da: Članek navaja to oceno izgube za pridelovalce žita.

Letošnji julij je bil globalno drugi najtoplejši, skupaj z julijem 2024, za rekordnim julijem 2023.

Delno: Članek navaja letošnji julij in julij 2024 kot drugi najtoplejši.

Madžarska jedrska elektrarna je bila zaradi pomanjkanja hladilne vode prvič v 44-letni zgodovini zaustavljena.

Da: Članek potrjuje zaustavitev madžarske jedrske elektrarne.

Od začetka leta je v Evropski uniji pogorelo približno pol milijona hektarjev, kar je povzročilo tudi nadpovprečno onesnaženje zraka.

Da: Članek navaja te podatke o požarih in onesnaženju.

Povprečna temperatura morske površine zunaj polarnih območij je julija znašala 20,96 °C in presegla rekord iz leta 2023.

Delno: Članek navaja 20,96 °C in rekord, a ne omenja izrecno polarnih območij.

Sušne razmere in nenavadno nizki vodostaji rek so prizadeli promet, kmetijstvo, oskrbo z vodo in proizvodnjo energije.

Da: Članek potrjuje vpliv na naštete sektorje.

Svetovni oceani so julija že drugi mesec zapored dosegli rekordno visoke temperature.

Da: Članek potrjuje rekordne temperature oceanov drugi mesec zapored.

Visok zračni tlak je nad Zahodno Evropo zadrževal vročino, izsušena tla pa so zaradi manjše sposobnosti naravnega hlajenja še pospešila segrevanje.

Da: Članek dobesedno povzema ta mehanizem segrevanja.

Zahodno Evropo je od maja prizadelo več zaporednih vročinskih valov, julijska vročina pa je dodatno okrepila sušo.

Delno: Omenja vročinske valove in sušo, a ne eksplicitno "več zaporednih".

Zaradi pomanjkanja vode za hlajenje sta morali na Poljskem prenehati obratovati dve termoelektrarni na premog.

Da: Članek potrjuje zaprtje dveh termoelektrarn na Poljskem.

Reporter

Carlo Buontempo je dejal, da so bili zadnjih enajst let najtoplejša leta v zgodovini meritev, glavni vzrok segrevanja pa so toplogredni plini.

Da: Članek vsebuje točno to izjavo direktorja Copernicusa.

Globalna povprečna temperatura julija je bila 1,47 °C višja od predindustrijskega povprečja.

Da: Članek potrjuje to temperaturno razliko.

Julij je bil v celotni Evropi 11. najtoplejši doslej, s povprečno temperaturo 20,49 °C.

Da: Članek navaja te podatke za celotno Evropo.

Junij in julij sta bila v Zahodni Evropi najtoplejša v zgodovini meritev, s povprečno temperaturo 21,62 °C.

Da: Članek potrjuje rekordno temperaturo 21,62 °C za junij in julij.

Junijska vročina je po prvih ocenah evropskim pridelovalcem žita povzročila približno dve milijardi evrov izgube pridelka.

Ni omenjeno

Letošnji julij je bil globalno drugi najtoplejši, skupaj z julijem 2024, za rekordnim julijem 2023.

Da: Članek navaja, da si letošnji julij deli 2. mesto z julijem 2024.

Madžarska jedrska elektrarna je bila zaradi pomanjkanja hladilne vode prvič v 44-letni zgodovini zaustavljena.

Ni omenjeno

Od začetka leta je v Evropski uniji pogorelo približno pol milijona hektarjev, kar je povzročilo tudi nadpovprečno onesnaženje zraka.

Ni omenjeno

Povprečna temperatura morske površine zunaj polarnih območij je julija znašala 20,96 °C in presegla rekord iz leta 2023.

Delno: Članek navaja 20,96 °C in rekord, a ne omenja izrecno polarnih območij.

Sušne razmere in nenavadno nizki vodostaji rek so prizadeli promet, kmetijstvo, oskrbo z vodo in proizvodnjo energije.

Delno: Članek omenja vpliv na promet, kmetijstvo in energijo, ne pa oskrbe z vodo.

Svetovni oceani so julija že drugi mesec zapored dosegli rekordno visoke temperature.

Da: Članek navaja, da so oceani rekord dosegli drugi mesec zapored.

Visok zračni tlak je nad Zahodno Evropo zadrževal vročino, izsušena tla pa so zaradi manjše sposobnosti naravnega hlajenja še pospešila segrevanje.

Ni omenjeno

Zahodno Evropo je od maja prizadelo več zaporednih vročinskih valov, julijska vročina pa je dodatno okrepila sušo.

Delno: Omenja vročinske valove in sušo, a ne navaja časovnega okvira od maja.

Zaradi pomanjkanja vode za hlajenje sta morali na Poljskem prenehati obratovati dve termoelektrarni na premog.

Ni omenjeno

STA

Carlo Buontempo je dejal, da so bili zadnjih enajst let najtoplejša leta v zgodovini meritev, glavni vzrok segrevanja pa so toplogredni plini.

Ni omenjeno

Globalna povprečna temperatura julija je bila 1,47 °C višja od predindustrijskega povprečja.

Ni omenjeno

Julij je bil v celotni Evropi 11. najtoplejši doslej, s povprečno temperaturo 20,49 °C.

Ni omenjeno

Junij in julij sta bila v Zahodni Evropi najtoplejša v zgodovini meritev, s povprečno temperaturo 21,62 °C.

Ni omenjeno

Junijska vročina je po prvih ocenah evropskim pridelovalcem žita povzročila približno dve milijardi evrov izgube pridelka.

Ni omenjeno

Letošnji julij je bil globalno drugi najtoplejši, skupaj z julijem 2024, za rekordnim julijem 2023.

Ni omenjeno

Madžarska jedrska elektrarna je bila zaradi pomanjkanja hladilne vode prvič v 44-letni zgodovini zaustavljena.

Ni omenjeno

Od začetka leta je v Evropski uniji pogorelo približno pol milijona hektarjev, kar je povzročilo tudi nadpovprečno onesnaženje zraka.

Ni omenjeno

Povprečna temperatura morske površine zunaj polarnih območij je julija znašala 20,96 °C in presegla rekord iz leta 2023.

Ni omenjeno

Sušne razmere in nenavadno nizki vodostaji rek so prizadeli promet, kmetijstvo, oskrbo z vodo in proizvodnjo energije.

Ni omenjeno

Svetovni oceani so julija že drugi mesec zapored dosegli rekordno visoke temperature.

Ni omenjeno

Visok zračni tlak je nad Zahodno Evropo zadrževal vročino, izsušena tla pa so zaradi manjše sposobnosti naravnega hlajenja še pospešila segrevanje.

Ni omenjeno

Zahodno Evropo je od maja prizadelo več zaporednih vročinskih valov, julijska vročina pa je dodatno okrepila sušo.

Ni omenjeno

Zaradi pomanjkanja vode za hlajenje sta morali na Poljskem prenehati obratovati dve termoelektrarni na premog.

Ni omenjeno

Analiza sentimenta

entities

• Zahodna Evropa
• Evropa
• Copernicus
• Francija
• Španija
• Madžarska
• Združeno kraljestvo
• Evropska unija
• Carlo Buontempo
• Islandija
• Samantha Burgess
• Evropski center za srednjeročne vremenske napovedi
• Poljska
• El Niño
• Združene države Amerike

key differences

Carlo Buontempo

Vsi viri ga prikazujejo nevtralno, brez razlik.

Copernicus

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v interpretaciji.

El Niño

Večina virov ne omenja; 24ur in Dnevnik nevtralno.

Evropa

Vsi viri poročajo nevtralno, izstopa le Dnevnik z gospodarsko škodo.

Evropska unija

Vsi viri kažejo nevtralen prikaz, brez večjih razlik.

Evropski center za srednjeročne vremenske napovedi

Viri jo omenjajo le nevtralno, večina sploh ne.

Francija

Vsi viri poročajo nevtralno o suši in požarih v Franciji, brez večjih razlik.

Islandija

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.

Madžarska

Vsi viri so nevtralni; ni razlik v sentimentu ali poudarkih.

Poljska

Samo RTV in Dnevnik omenjata Poljsko, oba nevtralno v zvezi s termoelektrarnami.

Samantha Burgess

Vsi viri so nevtralni, brez razlik v sentimentu ali poudarkih.

Zahodna Evropa

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.

Združene države Amerike

Samo STA omenja ZDA, in sicer nevtralno kot vir podatkov.

Združeno kraljestvo

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.

Španija

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.

source analyses

24ur

Carlo Buontempo

Nevtralno: citiran kot direktor Copernicusa brez meta-vrednotenja

Copernicus

Nevtralno: omenjen kot vir podatkov o podnebju

El Niño

Nevtralno: omenjen kot potencialni dejavnik za višje temperature

Evropa

Nevtralno: omenjena v kontekstu temperaturnih razlik in segrevanja

Evropska unija

Nevtralno: omenjena v kontekstu programa Copernicus in požarov

Evropski center za srednjeročne vremenske napovedi

Nevtralno: omenjen kot upravitelj Copernicusa

Francija

Nevtralno: omenjena kot država s sušnimi razmerami

Islandija

Nevtralno: omenjena kot del območja s sušnimi razmerami

Madžarska

Nevtralno: omenjena kot država s sušnimi razmerami

Poljska

Ni omenjeno

Samantha Burgess

Nevtralno: citirana kot strateška vodja brez meta-vrednotenja

Zahodna Evropa

Nevtralno: omenjena kot regija, ki doživlja vročinske valove in sušo

Združene države Amerike

Ni omenjeno

Združeno kraljestvo

Nevtralno: omenjeno kot država s sušnimi razmerami

Španija

Nevtralno: omenjena kot država s sušnimi razmerami

Dnevnik

Carlo Buontempo

Ni omenjeno

Copernicus

Nevtralno: naveden kot vir podatkov brez vrednotenja

El Niño

Nevtralno: omenjen kot podnebni pojav, brez vrednotenja

Evropa

Nevtralno: omenjena v kontekstu podnebnih vplivov in gospodarske škode

Evropska unija

Nevtralno: omenjena v zvezi s požari, brez vrednotenja

Evropski center za srednjeročne vremenske napovedi

Nevtralno: omenjen kot delovno mesto, brez vrednotenja

Francija

Nevtralno: omenjena v kontekstu suše, brez vrednotenja

Islandija

Ni omenjeno

Madžarska

Nevtralno: omenjena v zvezi z jedrsko elektrarno, brez vrednotenja

Poljska

Nevtralno: omenjena v zvezi s termoelektrarnami, brez vrednotenja

Samantha Burgess

Nevtralno: citirana kot znanstvenica, brez meta-vrednotenja

Zahodna Evropa

Nevtralno: omenjena kot regija z rekordno vročino in sušo, brez vrednotenja

Združene države Amerike

Ni omenjeno

Združeno kraljestvo

Nevtralno: omenjeno v kontekstu suše, brez vrednotenja

Španija

Nevtralno: omenjena v kontekstu suše, brez vrednotenja

Mladina

Carlo Buontempo

Nevtralno: citiran kot direktor, brez meta-vrednotenja

Copernicus

Nevtralno: naveden kot vir podatkov, brez meta-vrednotenja

El Niño

Ni omenjeno

Evropa

Nevtralno: informativno omenjena v kontekstu temperatur in sušnih razmer

Evropska unija

Nevtralno: omenjena kot okvir programa Copernicus, brez vrednotenja

Evropski center za srednjeročne vremenske napovedi

Ni omenjeno

Francija

Nevtralno: omenjena kot država s sušnimi razmerami, brez vrednotenja

Islandija

Nevtralno: omenjena kot del regije s sušnimi razmerami, brez vrednotenja

Madžarska

Nevtralno: omenjena kot država s sušnimi razmerami, brez vrednotenja

Poljska

Ni omenjeno

Samantha Burgess

Ni omenjeno

Zahodna Evropa

Nevtralno: omenjena kot regija z rekordnimi temperaturami, brez vrednotenja

Združene države Amerike

Ni omenjeno

Združeno kraljestvo

Nevtralno: omenjeno kot država s sušnimi razmerami, brez vrednotenja

Španija

Nevtralno: omenjena kot država s sušnimi razmerami, brez vrednotenja

RTV Slovenija

Carlo Buontempo

Nevtralno: citiran kot direktor Copernicusa brez meta-vrednotenja

Copernicus

Nevtralno: naveden kot vir podatkov brez vrednotenja

El Niño

Ni omenjeno

Evropa

Nevtralno: omenjena kot celina z vročinskimi valovi in podnebnimi vplivi

Evropska unija

Nevtralno: omenjena v kontekstu gozdnih požarov

Evropski center za srednjeročne vremenske napovedi

Nevtralno: omenjen kot delovno mesto Samantha Burgess

Francija

Nevtralno: omenjena kot država s sušo in požari

Islandija

Nevtralno: omenjena kot del regije s sušnimi razmerami

Madžarska

Nevtralno: omenjena zaradi zaprtja jedrske elektrarne

Poljska

Nevtralno: omenjena zaradi zaprtja termoelektrarn

Samantha Burgess

Nevtralno: citirana kot klimatologinja brez meta-vrednotenja

Zahodna Evropa

Nevtralno: omenjena kot regija z rekordnimi temperaturami in sušo

Združene države Amerike

Ni omenjeno

Združeno kraljestvo

Nevtralno: omenjeno kot država s sušo in nizkim pretokom vode

Španija

Nevtralno: omenjena kot država s sušo in požari

Reporter

Carlo Buontempo

Nevtralno: citiran kot direktor Copernicusa brez meta-vrednotenja

Copernicus

Nevtralno: naveden kot vir podatkov brez vrednotenja

El Niño

Ni omenjeno

Evropa

Nevtralno: informativno omenjena kot celina s temperaturnimi podatki

Evropska unija

Ni omenjeno

Evropski center za srednjeročne vremenske napovedi

Ni omenjeno

Francija

Nevtralno: omenjena kot država s sušnimi razmerami

Islandija

Nevtralno: omenjena kot del regije s sušnimi razmerami

Madžarska

Nevtralno: omenjena kot država s sušnimi razmerami

Poljska

Ni omenjeno

Samantha Burgess

Ni omenjeno

Zahodna Evropa

Nevtralno: informativno omenjena kot regija z rekordnimi temperaturami

Združene države Amerike

Ni omenjeno

Združeno kraljestvo

Nevtralno: omenjeno kot država s sušnimi razmerami

Španija

Nevtralno: omenjena kot država s sušnimi razmerami

STA

Carlo Buontempo

Ni omenjeno

Copernicus

Ni omenjeno

El Niño

Ni omenjeno

Evropa

Ni omenjeno

Evropska unija

Ni omenjeno

Evropski center za srednjeročne vremenske napovedi

Ni omenjeno

Francija

Ni omenjeno

Islandija

Ni omenjeno

Madžarska

Ni omenjeno

Poljska

Ni omenjeno

Samantha Burgess

Ni omenjeno

Zahodna Evropa

Ni omenjeno

Združene države Amerike

Nevtralno: omenjene kot lokacija meritev in vir podatkov NOAA

Združeno kraljestvo

Ni omenjeno

Španija

Ni omenjeno

Scenariji

scenarios

• description

  Evropska komisija na podlagi podatkov Copernicusa in pritiskov držav, kot sta Francija in Španija, okrepi financiranje obnovljivih virov in ukrepov za prilagajanje na sušo. To vodi v hitrejše zmanjšanje emisij in boljšo pripravljenost na vročinske valove.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  mid

  title

  EU pospeši zeleni prehod in prilagajanje

  valence

  positive

• description

  Zaradi pomanjkanja vode za hlajenje Poljska začasno zapre dodatne termoelektrarne na premog, Madžarska pa občasno ustavi jedrsko elektrarno. To povzroči kratkotrajne motnje v oskrbi z elektriko, a državi povečata uvoz iz sosed in pospešita načrte za nove plinske enote.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  short

  title

  Poljska in Madžarska omejita proizvodnjo elektrike

  valence

  neutral

• description

  Junijska in julijska suša, ki jo je Copernicus zabeležil kot rekordno, povzroči izgubo pridelka v višini več milijard evrov, zlasti v Franciji in Španiji. Kmetje zahtevajo državno pomoč, cene hrane v EU pa narastejo.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  short

  title

  Izguba pridelka žita v Franciji in Španiji

  valence

  negative

• description

  Po več vročinskih valovih in požarih, ki jih omenja tudi Evropski informacijski sistem za gozdne požare, zavarovalnice v Franciji in Španiji znižajo premije za stavbe z zelenimi strehami in boljšo izolacijo. To pospeši obnovo in zmanjša energetsko porabo.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  mid

  title

  Zavarovalnice spodbudijo zeleno obnovo stavb

  valence

  positive

• description

  Nizek vodostaj Rena in Donave, ki ga je Copernicus zabeležil julija, omeji tovorni promet po celinskih poteh. Podjetja v Nemčiji in Avstriji začasno preusmerijo blago na ceste in železnice, kar poveča stroške logistike.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  short

  title

  Reke Rena in Donava ovirajo promet blaga

  valence

  neutral

• description

  Ker se El Niño v tropskem Tihem oceanu, ki ga omenjajo članki, okrepi, globalne temperature v letu 2027 presežejo rekord iz leta 2023. NOAA in Copernicus poročata o novih vročinskih valovih v ZDA in Evropi, kar povzroči dodatne požare in sušo.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  mid

  title

  Okrepitev El Niña podžge globalne temperature

  valence

  negative

• description

  Po rekordnih temperaturah morij, ki jih je izmeril Copernicus, ZDA in EU pod okriljem ZN skleneta ambiciozen sporazum o zmanjšanju toplogrednih plinov v pomorskem prometu. Do leta 2030 se emisije iz ladijskega prometa zmanjšajo za 30 %.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Svetovni dogovor o omejitvi segrevanja morij

  valence

  positive

• description

  Zaradi rekordnih morskih vročinskih valov ob atlantski obali in v zahodnem Sredozemlju se turisti vse bolj usmerjajo v hladnejše regije, kot sta Irska in Islandija. Sredozemske države, kot sta Španija in Francija, izgubijo del prihodkov, a pridobijo naložbe v prilagajanje.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Turizem v Sredozemlju se premakne v severno Evropo

  valence

  neutral

• description

  Zaradi več zaporednih let nizkih vodostajev Sene, Rena in Donave, kot jih je zabeležil Copernicus, propadejo populacije rib in drugih vodnih vrst. Francija in Nemčija uvedeta izredne ukrepe za ohranjanje voda, a ekosistemi se ne obnovijo več desetletij.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Kolaps rečnih ekosistemov v Zahodni Evropi

  valence

  negative

Viri

articles

• article order

  9

  body

  Washington, 11. avgusta (STA) - Julij je bil letos najtoplejši mesec v zgodovini merjenja temperatur v ZDA, je v ponedeljek sporočila ameriška Nacionalna uprava za oceane in ozračje (NOAA). Povprečna temperatura v 48 zveznih državah celinskega dela ZDA je dosegla 24,9 stopinje Celzija, kar je ...

  language

  slv

  published at

  2026-08-11T04:57:24

  source

  STA

  title

  Letošnji julij v ZDA najtoplejši v zgodovini meritev

  url

  https://www.sta.si/3586597/

• article order

  5

  body

  Prva poletna meseca so v Evropi zaznamovali vročinski valovi, izjemno visoke temperature, sušne razmere in požari. V Zahodni Evropi je povprečna temperatura junija in julija znašala rekordnih 21,62 stopinje Celzija. Za celotno Evropo pa je bil julij s povprečno temperaturo 20,49 stopinje Celzija 11. najtoplejši julij v zgodovini meritev. V juliju so bile izjemno sušne razmere opazne v državah Zahodne in Srednje Evrope, vključno s Francijo, Španijo, Avstrijo in Madžarsko, pa tudi v Združenem kraljestvu, na Irskem in delih Islandije. Vodostaji rek so bili neobičajno nizki, kar je v več državah vplivalo na promet, kmetijstvo in proizvodnjo energije. Na svetovni ravni si letošnji julij s povprečno temperaturo 16,9 stopinje deli drugo mesto z julijem 2024. Rekord tako še vedno drži julij 2023, ko je bila zabeležena temperatura 16,95 stopinje Celzija. Letošnji julij je bil tudi za 1,47 stopinje toplejši od julijev v predindustrijskem obdobju med letoma 1850 in 1900, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Direktor Copernicusa Carlo Buontempo je pri tem opozoril, da je bilo zadnjih enajst let najtoplejših v zgodovini meritev in da "takšnega podnebja še nismo doživeli v našem življenju". "Glavni vzrok za to segrevanje pa so - kot vemo - toplogredni plini," je dodal. Samantha Burgess, klimatologinja v Evropskem centru za srednjeročne vremenske napovedi, je dejala, da je bilo to poletje "jasen primer", kako se vse hujši ekstremni pojavi, ki so nastali zaradi podnebnih sprememb, med seboj še dodatno krepijo. "Ker so vztrajna območja z visokim tlakom zadrževala toploto nad zahodno Evropo, so ekstremne temperature še poslabšale sušo," je dejala po poročanju britanskega Guardiana. "Ko se tla izsušijo, izgubijo sposobnost naravnega hlajenja, zaradi česar se toplota lažje kopiči." Rekordne temperature morij Copernicus je sporočil, da se je suša, ki se je nadaljevala skozi maj in junij, v preteklem mesecu zaradi izjemno nizkih padavin in vlažnosti tal v večjem delu zahodne Evrope le poslabšala. Nizek pretok vode je prizadel oskrbo z vodo v Franciji in Španiji, ki se še vedno spopadata s požari, Balkanu ter v delih Nemčije in Združenega kraljestva. Zaradi pomanjkanja vode za hlajenje je Poljska prejšnji teden morala zapreti dve termoelektrarni na premog, prav tako pa so prvič v 44-letih ugasnili edino madžarsko jedrsko elektrarno, in sicer prvič v svoji 44-letni zgodovini. Po podatkih, ki jih je objavil Evropski informacijski sistem za gozdne požare, je od začetka leta po vsem EU-ju pogorelo približno pol milijona hektarjev, kar je povzročilo tudi nadpovprečno onesnaženje zraka. Vročina in suša sta med največjimi okoljskimi grožnjami za evropsko gospodarstvo. Prve ocene za to poletje kažejo, da je junijska vročina pridelovalcem žita povzročila izgubo pridelka v višini dveh milijard evrov, poroča Guardian. Po navedbah Copernicusa so svetovni oceani julija že drugi mesec zapored dosegli rekordno visoke temperature. Povprečna svetovna temperatura morske površine je julija znašala 20,96 stopinje, s čimer je presegla prejšnji rekord iz leta 2023.

  language

  slv

  published at

  2026-08-10T06:20:37

  source

  RTV Slovenija

  title

  Najtoplejša junij in julij doslej v Zahodni Evropi. Temperatura morij dosega rekordne ravni.

  url

  https://www.rtvslo.si/okolje/najtoplejsa-junij-in-julij-doslej-v-zahodni-evropi-temperatura-morij-dosega-rekordne-ravni/790442

• article order

  7

  body

  Zahodna Evropa, ki trpi že skozi četrti vročinski val od maja, beleži najbolj vroče poletje v zgodovini meritev. Temperature so za skoraj tri stopinje nad povprečjem za obdobje 1991-2020. Zaskrbljujoče topla so tudi morja, ob tem pa zobe že kaže potencialno rekordni El Nino, ki bi lahko globalne temperature porinil še bolj navzgor. Letošnja junij in julij sta bila najtoplejša, kar so jih v zgodovini meritev zabeležili v zahodni Evropi, je sporočila služba za spremljanje podnebnih sprememb v okviru programa EU Copernicus. V prvih dveh poletnih mesecih, ki so ju zaznamovali vročinski valovi, suša in obsežni požari, je bila povprečna temperatura kar 21,62 stopinje Celzija oziroma 2,79 stopinje nad povprečjem za obdobje 1991-2020. Ob tem je zanimivo, da je letošnji julij, če vzamemo celotno Evropo, šele enajsti najtoplejši. Zaznamovale so ga namreč velike temperaturne razlike med zahodnim ter vzhodnim delom kontinenta. Globalno si s predlanskim julijem deli drugo mesto. icon-chevron-right 1 6 icon-chevron-right Letošnji julij je bil globalno za 1,47 stopinje toplejši od julijev v predindustrijskem obdobju med letoma 1850 in 1900. Zahodna Evropa trpi že četrti vročinski val od maja, kar je za omenjeno regijo zelo nenavadno, podobno vroče je poletje v srednji Evropi. Julija so bile izjemno sušne razmere opazne v številnih državah, vključno s Francijo, Španijo, Avstrijo in Madžarsko, pa tudi v Združenem kraljestvu, na Irskem in delih Islandije. Tudi Slovenija ni nobena izjema. Preberi še Po strugi bi morali teči Soča in Vipava, a vode ni Vlažnost tal je bila v zahodni Evropi julija letos celo nižja kot julija 2022, ko je Evropo prizadela ena najhujših suš v zadnjih desetletjih, še izhaja iz podatkov Copernicusa. "Območja visokega zračnega tlaka so nad zahodno Evropo zadrževala toploto, ekstremne temperature pa so še okrepile sušo. Ko se tla izsušijo, izgubijo sposobnost naravnega hlajenja, kar omogoča lažje nabiranje toplote. To je jasen primer, kako podnebne spremembe stopnjujejo vročinske ekstreme, pri čemer se vročina in suša vse bolj medsebojno krepita," je pojasnila Samantha Burgess, strateška vodja za podnebje v Evropskem centru za srednjeročne vremenske napovedi, ki upravlja Copernicus. Direktor Copernicusa Carlo Buontempo je pri tem opozoril, da je bilo zadnjih enajst let najtoplejših v zgodovini meritev in da "takšnega podnebja še nismo doživeli v našem življenju in najbrž tudi v času naše civilizacije ne". "Glavni vzrok za to segrevanje pa so, kot vemo, toplogredni plini," je dodal. Evropa se segreva najhitreje od vseh celin. Zaskrbljujoče topla so tudi morja. Po navedbah Copernicusa so svetovni oceani julija že drugi mesec zapored dosegli rekordno visoke temperature. Povprečna globalna temperatura morske površine zunaj polarnih območij je julija znašala 20,96 stopinje, s čimer je presegla prejšnji rekord iz leta 2023. Preberi še Ko morje ne ohladi: v Sloveniji skoraj 30 stopinj, pri Majorki rekordnih 33 Posebej visoka odstopanja so zabeležili v Atlantskem oceanu in zahodnem Sredozemlju, medtem ko se na Pacifiku že pozna vpliv El Niña, za katerega je Buontempo dejal, da bi potencialno lahko postal najmočnejši doslej. To pa pomeni globalno še višje temperature in prav mogoče je, da bo leta 2026, ki za zdaj še zaostaja za leti 2024 in 2025, na koncu najtoplejše v zgodovini meritev. Višje temperature morske gladine so povezane tudi s pogostejšimi in intenzivnejšimi morskimi vročinskimi valovi. Gre za obdobja nenavadno visokih temperatur oceana, ki motijo ekosisteme in ribištvo ter vplivajo na gospodarstva obalnih območij, kar lahko prav tako okrepi ekstremne vročinske pojave na bližnjih kopenskih območjih. Preberi še Krave v zakol, klavnice na robu zmogljivosti: kaj bomo jedli? Vročina in suša predstavljata vse večjo grožnjo evropskemu gospodarstvu. Po prvi ocenah je samo junijska vročina v kmetijstvu povzročila za okoli dve milijardi evrov škode, dolgoročne posledice suš pa so lahko še bistveno večje. Suša v letih 2015-2018 naj bi evropsko gospodarstvo stala kar 439 milijard evrov, poroča Guardian. V EU je od začetka leta zgorelo približno pol milijona hektarjev površin. Zaradi vročega, suhega in vetrovnega vremena so požari obsežnejši in jih je težje obvladovati, dim požarov pa dodatno slabša kakovost zraka.

  language

  slv

  published at

  2026-08-10T08:59:21

  source

  24ur

  title

  Rekordna junij in julij: 'Takšnega podnebja še nismo doživeli'

  url

  https://www.24ur.com/novice/tujina/rekordna-junij-in-julij-taksnega-podnebja-se-nismo-doziveli.html

• article order

  2

  body

  Letošnja junij in julij sta bila najtoplejša, kar so jih v zgodovini meritev zabeležili v zahodni Evropi, je danes sporočila služba za spremljanje podnebnih sprememb v okviru programa EU Copernicus. Na svetovni ravni pa je bil letošnji julij drugi najtoplejši doslej, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Prva poletna meseca so v Evropi zaznamovali vročinski valovi, izjemno visoke temperature, sušne razmere in požari. V zahodni Evropi je povprečna temperatura junija in julija znašala rekordnih 21,62 stopinje Celzija. Za celotno Evropo pa je bil julij s povprečno temperaturo 20,49 stopinje Celzija 11. najtoplejši julij v zgodovini meritev. V juliju so bile izjemno sušne razmere opazne v državah zahodne in srednje Evrope, vključno s Francijo, Španijo, Avstrijo in Madžarsko, pa tudi v Združenem kraljestvu, na Irskem in delih Islandije. Vodostaji rek so bili neobičajno nizki, kar je v več državah vplivalo na promet, kmetijstvo in proizvodnjo energije. Na svetovni ravni si letošnji julij s povprečno temperaturo 16,9 stopinje deli drugo mesto z julijem 2024. Rekord tako še vedno drži julij 2023, ko je bila zabeležena temperatura 16,95 stopinje Celzija. Na svetovni ravni si letošnji julij s povprečno temperaturo 16,9 stopinje deli drugo mesto z julijem 2024. Rekord tako še vedno drži julij 2023, ko je bila zabeležena temperatura 16,95 stopinje Celzija. Letošnji julij je bil tudi za 1,47 stopinje toplejši od julijev v predindustrijskem obdobju med letoma 1850 in 1900, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Direktor Copernicusa Carlo Buontempo je pri tem opozoril, da je bilo zadnjih enajst let najtoplejših v zgodovini meritev in da "takšnega podnebja še nismo doživeli v našem življenju". "Glavni vzrok za to segrevanje pa so - kot vemo - toplogredni plini," je dodal. Po navedbah Copernicusa so svetovni oceani julija že drugi mesec zapored dosegli rekordno visoke temperature. Povprečna globalna temperatura morske površine je julija znašala 20,96 stopinje, s čimer je presegla prejšnji rekord iz leta 2023.

  language

  slv

  published at

  2026-08-10T09:10:27

  source

  Mladina

  title

  Najtoplejši junij in julij doslej v Zahodni Evropi

  url

  https://www.mladina.si/250231/najtoplejsi-junij-in-julij-doslej-v-zahodni-evropi/

• article order

  8

  body

  Svetovna morja so bila julija toplejša kot v katerem koli juliju od začetka meritev. Povprečna temperatura morske gladine zunaj polarnih območij je dosegla 20,96 stopinje Celzija in tako presegla dosedanji julijski rekord iz leta 2023, ko je znašala 20,89 stopinje, kažejo podatki evropske službe za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus. Morja so se proti koncu meseca še segrevala. Zadnji julijski dan je povprečna temperatura morske gladine med 60 stopinjami južne in 60 stopinjami severne zemljepisne širine dosegla 21,05 stopinje Celzija, le štiri stotinke stopinje manj od absolutnega dnevnega rekorda 21,09 stopinje iz marca 2024. Od 19. junija je bila povprečna temperatura morja vsak dan višja kot na isti koledarski dan v katerem koli prejšnjem letu meritev. Rekordna toplota ni bila razporejena enakomerno. Julijske rekorde so dosegale površinske temperature morja ob evropski atlantski obali in v zahodnem Sredozemlju, kjer so se razvili obsežni močni oziroma zelo močni morski vročinski valovi. Izjemno toplo je bilo tudi v velikem delu tropskega Tihega oceana, kjer so prisotne razmere El Niño, ki naj bi se v prihodnjih mesecih še okrepile. Tudi temperature zraka so ostale izjemno visoke. Julij 2026 je bil globalno skupaj z julijem 2024 drugi najtoplejši julij v zgodovini meritev, za rekordnim julijem 2023. Povprečna svetovna temperatura je znašala 16,90 stopinje Celzija oziroma 0,67 stopinje več od julijskega povprečja obdobja 1991-2020 in 1,47 stopinje več od ocenjenega predindustrijskega povprečja. Še izrazitejše so bile razmere v zahodni Evropi, ki je doživela najtoplejše skupno obdobje junija in julija doslej. Povprečna temperatura je v teh dveh mesecih znašala 21,62 stopinje oziroma 2,79 stopinje več od običajne. Po podatkih Copernicusa je šlo za nadaljevanje izjemno vztrajnega obdobja vročine, saj sta zahodno Evropo julija zajela že tretji in četrti vročinski val po maju. Vročina, suša in požari se krepijo med seboj Dolgotrajna vročina je dodatno zaostrila sušo, ki je bila v večjem delu zahodne Evrope izrazita že maja in junija. V Franciji, Španiji ter delih Nemčije in Združenega kraljestva so julija beležili izjemno malo padavin oziroma zelo nizko vlažnost tal. Pretoki Sene, Rena in Donave so bili marsikje precej pod povprečjem, kar je vplivalo na oskrbo z vodo, namakanje, rečne ekosisteme, promet in proizvodnjo električne energije. Podnebna znanstvenica Samantha Burgess iz Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi opozarja, da letošnje poletje jasno kaže, kako se posledice podnebnih sprememb medsebojno krepijo. Dolgotrajna območja visokega zračnega tlaka so nad zahodno Evropo zadrževala vročino, ta pa je dodatno izsuševala tla. Ko tla izgubijo vlago, imajo manjšo sposobnost naravnega hlajenja, zaradi česar se ozračje še lažje segreva. Posledice so segle tudi v energetiko. Zaradi nizkih pretokov in pomanjkanja vode za hlajenje sta morali po navedbah Guardiana pretekli teden na Poljskem prenehati obratovati dve termoelektrarni, ustavljena pa je bila tudi edina madžarska jedrska elektrarna, prvič v njeni 44-letni zgodovini. Vročina in suša sta med največjimi okoljskimi grožnjami evropskemu gospodarstvu. Prve ocene letošnjega poletja kažejo, da naj bi samo junijska vročina evropskim pridelovalcem žita povzročila za okoli dve milijardi evrov izgube. Raziskovalci ob tem opozarjajo, da je dolgoročna gospodarska škoda zaradi dolgotrajnih suš lahko precej večja od neposrednega izpada pridelka. Nova raziskava Evropskega inštituta za ekonomijo pri CMCC je ocenila, da je dolgotrajna suša med letoma 2015 in 2018 Evropo stala približno 439 milijard evrov. V kmetijstvu so bili udarci veliki in neposredni, v proizvodnji in gradbeništvu pa manj izraziti, vendar precej dolgotrajnejši. Raziskovalci zato opozarjajo, da običajne ocene škode pogosto spregledajo posledice, ki se kopičijo še več let po koncu suše. Vročina in izsušena vegetacija sta obenem ustvarili izjemno ugodne razmere za širjenje požarov. Po podatkih evropskega informacijskega sistema za gozdne požare je od začetka leta v Evropski uniji zgorelo približno pol milijona hektarjev površin. Copernicus za julij poroča o izjemni požarni dejavnosti v zahodni Evropi tako po obsegu pogorelih površin kot po količini izpustov, ki so jih povzročili požari. Strokovnjaki opozarjajo, da podnebne spremembe ustvarjajo vse primernejše pogoje za nastanek velikih in težko obvladljivih požarov. Hkrati se požarna sezona širi proti severu, dim velikih požarov pa lahko potuje več tisoč kilometrov in vpliva na kakovost zraka daleč od kraja nastanka. Julijski rekord temperatur svetovnih morij je tako še en del poletja, v katerem se izjemna toplota oceanov, vročinski valovi, suša in požari vse izraziteje povezujejo.

  language

  slv

  published at

  2026-08-10T12:38:11

  source

  Dnevnik

  title

  Svetovna morja se kuhajo: julija padel zgodovinski rekord

  url

  https://www.dnevnik.si/novice/svet/svetovna-morja-se-kuhajo-julija-padel-zgodovinski-rekord-2820712/

• article order

  3

  body

  Na svetovni ravni pa je bil letošnji julij drugi najtoplejši doslej, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Prva poletna meseca so v Evropi zaznamovali vročinski valovi, izjemno visoke temperature, sušne razmere in požari. V Zahodni Evropi je povprečna temperatura junija in julija znašala rekordnih 21,62 stopinje Celzija. Za celotno Evropo pa je bil julij s povprečno temperaturo 20,49 stopinje Celzija 11. najtoplejši julij v zgodovini meritev. V juliju so bile izjemno sušne razmere opazne v državah Zahodne in Srednje Evrope, vključno s Francijo, Španijo, Avstrijo in Madžarsko, pa tudi v Združenem kraljestvu, na Irskem in delih Islandije. Vodostaji rek so bili neobičajno nizki, kar je v več državah vplivalo na promet, kmetijstvo in proizvodnjo energije. Na svetovni ravni si letošnji julij s povprečno temperaturo 16,9 stopinje deli drugo mesto z julijem 2024. Rekord tako še vedno drži julij 2023, ko je bila zabeležena temperatura 16,95 stopinje Celzija. Letošnji julij je bil tudi za 1,47 stopinje toplejši od julijev v predindustrijskem obdobju med letoma 1850 in 1900, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Direktor Copernicusa Carlo Buontempo je pri tem opozoril, da je bilo zadnjih enajst let najtoplejših v zgodovini meritev in da "takšnega podnebja še nismo doživeli v našem življenju". "Glavni vzrok za to segrevanje pa so - kot vemo - toplogredni plini," je dodal. Po navedbah Copernicusa so svetovni oceani julija že drugi mesec zapored dosegli rekordno visoke temperature. Povprečna globalna temperatura morske površine je julija znašala 20,96 stopinje, s čimer je presegla prejšnji rekord iz leta 2023.

  language

  slv

  published at

  2026-08-10T06:00:02

  source

  Reporter

  title

  Zahodna Evropa preživela najtoplejši junij in julij v zgodovini meritev

  url

  https://reporter.si/clanek/svet/zahodna-evropa-prezivela-najtoplejsi-junij-in-julij-v-zgodovini-meritev-1918211

source scope

analyzed source count

6

omitted articles

omitted source count

0

total source count

6