MedVrsticami

Oftalmologi opozarjajo: nezaščiteno opazovanje Sončevega mrka 12. avgusta 6.8.2026

Analizirano 10 od 14 virov Slovenščina

Slovenski oftalmologi so pred delnim Sončevim mrkom, ki bo 12. avgusta 2026 viden tudi iz Slovenije, ostro opozorili na resne in trajne poškodbe vida, ki jih lahko povzroči nezaščiteno opazovanje pojava. Poškodbe rumene pege so nepopravljive in lahko vodijo v trajno izgubo centralnega vida ali celo oslepitev. Zdravniki priporočajo izključno uporabo certificiranih zaščitnih očal (standard ISO 12312-2) in poudarjajo, da improvizirana zaščita, kot so sajasto steklo, rentgenske slike ali sončna očala, ni varna. Posebej izpostavljajo ranljivost otrok, katerih očesna leča zbira več škodljivih žarkov. V Sloveniji se bo delni Sončev mrk začel okoli 19.25 in končal uro pozneje, vendar bo Sonce pred vrhuncem mrka že zašlo, zato bo vidna le prva polovica pojava. Luna bo ob tem prekrila med 80 in 90 odstotki Sončeve ploskve. Za opazovanje so najprimernejše lokacije z odprtim pogledom proti severozahodu, kot so višje ležeče točke, slovenska obala ali razgledni stolp na Rašici. Oftalmologi obenem opozarjajo, da je mrk zavajajoč, saj manjše bleščanje omogoča daljše gledanje brez nelagodja, kar povečuje tveganje za poškodbe.

Infografika

image url: /static/img/infographics/eng-11908021_sl_dd46c1ecf54551bc.webp

Analiza trditev

Trditev	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	24ur	Delo	Dnevnik	Večer	Domovina	SiOL	Žurnal24	Svet24
Nezaščiteno gledanje Sončevega mrka lahko povzroči trajne poškodbe vida ali oslepitev.	Razlika: večina potrjuje nevarnost oslepitve, nekateri le poškodbe vida brez izrecne slepote.	Da: Članek v naslovu potrjuje nevarnost trajnih poškodb vida.	Delno: Omenja poškodbo rumene pege in poslabšanje vida, a ne izrecno slepote.	Da: Članek navaja, da lahko povzroči nepovratno izgubo vida in oslepitev.	Da: Članek navaja možnost nepovratne izgube vida in oslepitve.	Da: Članek navaja, da lahko povzroči trajne poškodbe in oslepitev.	Delno: Članek omenja nepovratne težje poškodbe, a ne izrecno oslepitve.	Delno: Članek navaja, da je neposreden pogled nevaren in lahko poškoduje mrežnico.	Da: Članek opozarja, da neustrezna zaščita lahko povzroči trajne poškodbe.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Za varno opazovanje so nujna certificirana zaščitna očala s standardom ISO 12312-2.	Nekateri viri navajajo standard ISO, drugi le splošna priporočila.	Ni omenjeno	Delno: Svetuje uporabo posebnih certificiranih očal, a ne navaja standarda.	Delno: Članek svetuje namenska očala z ustreznimi certifikati, a standarda ne navede.	Da: Članek izpostavlja nujnost uporabe očal s certifikatom ISO 12312-2.	Da: Članek izrecno navaja ta standard kot primerno zaščito.	Delno: Priporoča certificirana očala, a standarda ISO ne navaja.	Da: Članek izrecno navaja nujnost uporabe očal s standardom ISO 12312-2.	Delno: Članek priporoča posebej izdelane sončne filtre oz. zaščitna očala.	Ni omenjeno	Delno: Članek opozarja na nujnost uporabe posebnih očal, a standarda ne navaja.
Otroci so zaradi čistejših optičnih medijev in radovednosti še bolj izpostavljeni poškodbam oči.	Večina virov trditev podpira ali delno podpira, le nekateri je ne omenjajo.	Ni omenjeno	Delno: Omenja, da so otroške oči bolj občutljive, a ne navaja razlogov.	Da: Članek dobesedno navaja te razloge za večjo izpostavljenost otrok.	Da: Članek potrjuje večjo nagnjenost otrok k poškodbam zaradi teh razlogov.	Delno: Omenjena je večja občutljivost in radovednost, ne pa čistejši optični mediji.	Delno: Omenja, da so otroci ranljivi, a ne navaja razlogov za to.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Improvizirana zaščita, kot so sajasto steklo, CD-ji, rentgenske slike ali fotografski filmi, ni ustrezna.	STA, Žurnal24 in Svet24 ne omenjajo; drugi podpirajo, a izpuščajo CD-je.	Ni omenjeno	Da: Članek izrecno navaja, da so te oblike zaščite neustrezne.	Delno: Omenja sajasto steklo, rentgenske slike in filme, CD-ji niso omenjeni.	Da: Članek izrecno odsvetuje uporabo naštetih improviziranih sredstev.	Delno: Omenjeno je sajasto steklo, rentgenske slike in folije, CD-ji in filmi niso.	Delno: Omenja sajasto steklo, rentgenske slike in filme, CD-jev ne.	Delno: Članek navaja, da zakajeno steklo ali domači pripomočki niso varni.	Delno: Članek navaja, da fotografski filmi in počrnjeno steklo niso ustrezni.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Poškodbe nastanejo zaradi fotokemičnih reakcij v rumeni pegi, podobno kot opeklina z zbiralno lečo.	Nekateri viri potrjujejo mehanizem, drugi ga le omenjajo ali izpuščajo.	Ni omenjeno	Delno: Omenja poškodbo rumene pege, a ne pojasnjuje mehanizma fotokemije.	Da: Članek izrecno omenja fotokemične reakcije in primerjavo z lečo.	Da: Članek potrjuje fotokemično poškodbo in primerjavo z zbiralno lečo.	Delno: Omenjena je opeklina z zbiralno lečo, a fotokemične reakcije niso izrecno navedene.	Da: Članek dobesedno navaja ta mehanizem nastanka poškodb.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
V Sloveniji bo delni sončni mrk viden 12. avgusta 2026 okoli 19.25, vrhunec pa bo ob 20.16.	Večina virov ne omenja, SiOL edini potrjuje vse podatke.	Ni omenjeno	Delno: Članek omenja mrk v sredo ob 19.25, a ne navaja datuma 2026.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ne: Članek govori o mrku v sredo, ne navaja datuma 12. avgust 2026.	Ni omenjeno	Delno: Članek potrjuje začetek ob 19.25, a ne navaja točne ure vrhunca.	Da: Članek potrjuje te podatke za 12. avgust.	Delno: Članek potrjuje datum in vidnost v SLO, a ne navaja točnih ur.	Delno: Članek potrjuje začetek ob 19.25, vrhunec v Ljubljani pa navaja ob 20.12.
Popolni sončni mrk bo 12. avgusta 2026 viden na Grenlandiji, Islandiji in v Španiji.	Večina virov trditve ne omenja, le štirje jo potrjujejo, Dnevnik pa brez datuma.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Delno: Članek omenja te lokacije za popolni mrk, a ne navaja datuma 12. avgust 2026.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja te tri lokacije za popolni sončni mrk.	Da: Članek navaja te lokacije za popolni mrk.	Da: Članek izrecno navaja te lokacije za popolni mrk.	Da: Članek navaja te lokacije za pas popolnega mrka.
Zadnji popolni sončni mrk v Sloveniji je bil leta 1999.	Večina virov trditev podpira, Domovina jo zanika.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje, da je bil zadnji popolni mrk v Sloveniji leta 1999.	Ni omenjeno	Ne: Članek navaja, da je bil leta 1999 popolni mrk nad celinsko Evropo, ne v Sloveniji.	Da: Članek navaja 11. avgust 1999 kot zadnji popolni mrk v Sloveniji.	Da: Članek navaja 11. avgust 1999 kot datum zadnjega popolnega mrka.	Da: Članek omenja leto 1999 kot zadnji popolni mrk viden iz Evrope.
Med mrkom je bleščanja manj, kar je zavajajoče in povečuje tveganje za poškodbe.	Večina virov trditev potrjuje, le Večer navaja drugačen razlog.	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje, da je bleščanja manj, kar ljudi zavede.	Da: Članek potrjuje, da manj bleščanja zavaja in povečuje tveganje.	Da: Članek potrjuje, da je manj bleščanja zavajajoče za opazovalce.	Da: Članek navaja, da manjši sij zavaja in povečuje tveganje.	Delno: Omenja, da je opazovanje zavajajoče, ker poškodb sprva ne čutimo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Prvi znaki poškodb so bleščanje, kasneje temen madež, ukrivljena slika in težave pri zaznavanju barv.	Večina virov trditev podpira, STA, SiOL, Žurnal24 in Svet24 je ne omenjajo.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja točno te simptome kot posledice nezaščitenega gledanja.	Da: Članek navaja točno te simptome kot znake težav.	Da: Članek navaja te simptome kot posledice nezaščitenega gledanja.	Da: Članek dobesedno navaja te simptome kot znake poškodb.	Da: Članek navaja točno te simptome v enakem zaporedju.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Opazovanje skozi fotoaparat ali daljnogled brez sončnega filtra je še posebej nevarno.	Večina virov podpira trditev, trije je ne omenjajo.	Ni omenjeno	Da: Članek opozarja na nujnost zaščite leč pri daljnogledu in teleskopu.	Da: Članek izrecno opozarja na nevarnost gledanja skozi te naprave.	Da: Članek opozarja na nevarnost optičnih naprav brez ustrezne folije.	Da: Članek izrecno svari pred tem brez ustreznega filtra.	Da: Članek izrecno opozarja na nevarnost gledanja skozi te naprave.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Učinkovitega zdravljenja za poškodbe rumene pege ni, pri težjih poškodbah so posledice nepovratne.	Nekateri viri trditev potrjujejo, drugi je ne omenjajo.	Ni omenjeno	Da: Članek izrecno navaja, da učinkovitega zdravljenja ni.	Da: Članek navaja, da učinkovitega zdravljenja ni in so posledice trajne.	Da: Članek navaja, da pri težjih poškodbah zdravila ni.	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje, da so težje poškodbe nepovratne.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
V ZDA so po mrku leta 1970 našteli 145 primerov trajnih slepih peg.	Samo Dnevnik omenja podatek; ostali ga ne.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek dobesedno navaja ta podatek.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno

claims

Nezaščiteno gledanje Sončevega mrka lahko povzroči trajne poškodbe vida ali oslepitev.
Za varno opazovanje so nujna certificirana zaščitna očala s standardom ISO 12312-2.
Otroci so zaradi čistejših optičnih medijev in radovednosti še bolj izpostavljeni poškodbam oči.
Improvizirana zaščita, kot so sajasto steklo, CD-ji, rentgenske slike ali fotografski filmi, ni ustrezna.
Poškodbe nastanejo zaradi fotokemičnih reakcij v rumeni pegi, podobno kot opeklina z zbiralno lečo.
V Sloveniji bo delni sončni mrk viden 12. avgusta 2026 okoli 19.25, vrhunec pa bo ob 20.16.
Popolni sončni mrk bo 12. avgusta 2026 viden na Grenlandiji, Islandiji in v Španiji.
Zadnji popolni sončni mrk v Sloveniji je bil leta 1999.
Med mrkom je bleščanja manj, kar je zavajajoče in povečuje tveganje za poškodbe.
Prvi znaki poškodb so bleščanje, kasneje temen madež, ukrivljena slika in težave pri zaznavanju barv.
Opazovanje skozi fotoaparat ali daljnogled brez sončnega filtra je še posebej nevarno.
Učinkovitega zdravljenja za poškodbe rumene pege ni, pri težjih poškodbah so posledice nepovratne.
V ZDA so po mrku leta 1970 našteli 145 primerov trajnih slepih peg.

key differences

Improvizirana zaščita, kot so sajasto steklo, CD-ji, rentgenske slike ali fotografski filmi, ni ustrezna.: STA, Žurnal24 in Svet24 ne omenjajo; drugi podpirajo, a izpuščajo CD-je.
Med mrkom je bleščanja manj, kar je zavajajoče in povečuje tveganje za poškodbe.: Večina virov trditev potrjuje, le Večer navaja drugačen razlog.
Nezaščiteno gledanje Sončevega mrka lahko povzroči trajne poškodbe vida ali oslepitev.: Razlika: večina potrjuje nevarnost oslepitve, nekateri le poškodbe vida brez izrecne slepote.
Opazovanje skozi fotoaparat ali daljnogled brez sončnega filtra je še posebej nevarno.: Večina virov podpira trditev, trije je ne omenjajo.
Otroci so zaradi čistejših optičnih medijev in radovednosti še bolj izpostavljeni poškodbam oči.: Večina virov trditev podpira ali delno podpira, le nekateri je ne omenjajo.
Popolni sončni mrk bo 12. avgusta 2026 viden na Grenlandiji, Islandiji in v Španiji.: Večina virov trditve ne omenja, le štirje jo potrjujejo, Dnevnik pa brez datuma.
Poškodbe nastanejo zaradi fotokemičnih reakcij v rumeni pegi, podobno kot opeklina z zbiralno lečo.: Nekateri viri potrjujejo mehanizem, drugi ga le omenjajo ali izpuščajo.
Prvi znaki poškodb so bleščanje, kasneje temen madež, ukrivljena slika in težave pri zaznavanju barv.: Večina virov trditev podpira, STA, SiOL, Žurnal24 in Svet24 je ne omenjajo.
Učinkovitega zdravljenja za poškodbe rumene pege ni, pri težjih poškodbah so posledice nepovratne.: Nekateri viri trditev potrjujejo, drugi je ne omenjajo.
V Sloveniji bo delni sončni mrk viden 12. avgusta 2026 okoli 19.25, vrhunec pa bo ob 20.16.: Večina virov ne omenja, SiOL edini potrjuje vse podatke.
V ZDA so po mrku leta 1970 našteli 145 primerov trajnih slepih peg.: Samo Dnevnik omenja podatek; ostali ga ne.
Za varno opazovanje so nujna certificirana zaščitna očala s standardom ISO 12312-2.: Nekateri viri navajajo standard ISO, drugi le splošna priporočila.
Zadnji popolni sončni mrk v Sloveniji je bil leta 1999.: Večina virov trditev podpira, Domovina jo zanika.

source analyses

24ur

Improvizirana zaščita, kot so sajasto steklo, CD-ji, rentgenske slike ali fotografski filmi, ni ustrezna.: Delno: Omenja sajasto steklo, rentgenske slike in filme, CD-ji niso omenjeni.
Med mrkom je bleščanja manj, kar je zavajajoče in povečuje tveganje za poškodbe.: Da: Članek potrjuje, da manj bleščanja zavaja in povečuje tveganje.
Nezaščiteno gledanje Sončevega mrka lahko povzroči trajne poškodbe vida ali oslepitev.: Da: Članek navaja, da lahko povzroči nepovratno izgubo vida in oslepitev.
Opazovanje skozi fotoaparat ali daljnogled brez sončnega filtra je še posebej nevarno.: Da: Članek izrecno opozarja na nevarnost gledanja skozi te naprave.
Otroci so zaradi čistejših optičnih medijev in radovednosti še bolj izpostavljeni poškodbam oči.: Da: Članek dobesedno navaja te razloge za večjo izpostavljenost otrok.
Popolni sončni mrk bo 12. avgusta 2026 viden na Grenlandiji, Islandiji in v Španiji.: Ni omenjeno
Poškodbe nastanejo zaradi fotokemičnih reakcij v rumeni pegi, podobno kot opeklina z zbiralno lečo.: Da: Članek izrecno omenja fotokemične reakcije in primerjavo z lečo.
Prvi znaki poškodb so bleščanje, kasneje temen madež, ukrivljena slika in težave pri zaznavanju barv.: Da: Članek navaja točno te simptome kot znake težav.
Učinkovitega zdravljenja za poškodbe rumene pege ni, pri težjih poškodbah so posledice nepovratne.: Da: Članek navaja, da učinkovitega zdravljenja ni in so posledice trajne.
V Sloveniji bo delni sončni mrk viden 12. avgusta 2026 okoli 19.25, vrhunec pa bo ob 20.16.: Ni omenjeno
V ZDA so po mrku leta 1970 našteli 145 primerov trajnih slepih peg.: Ni omenjeno
Za varno opazovanje so nujna certificirana zaščitna očala s standardom ISO 12312-2.: Delno: Članek svetuje namenska očala z ustreznimi certifikati, a standarda ne navede.
Zadnji popolni sončni mrk v Sloveniji je bil leta 1999.: Ni omenjeno

Delo

Improvizirana zaščita, kot so sajasto steklo, CD-ji, rentgenske slike ali fotografski filmi, ni ustrezna.: Da: Članek izrecno odsvetuje uporabo naštetih improviziranih sredstev.
Med mrkom je bleščanja manj, kar je zavajajoče in povečuje tveganje za poškodbe.: Da: Članek potrjuje, da je manj bleščanja zavajajoče za opazovalce.
Nezaščiteno gledanje Sončevega mrka lahko povzroči trajne poškodbe vida ali oslepitev.: Da: Članek navaja možnost nepovratne izgube vida in oslepitve.
Opazovanje skozi fotoaparat ali daljnogled brez sončnega filtra je še posebej nevarno.: Da: Članek opozarja na nevarnost optičnih naprav brez ustrezne folije.
Otroci so zaradi čistejših optičnih medijev in radovednosti še bolj izpostavljeni poškodbam oči.: Da: Članek potrjuje večjo nagnjenost otrok k poškodbam zaradi teh razlogov.
Popolni sončni mrk bo 12. avgusta 2026 viden na Grenlandiji, Islandiji in v Španiji.: Ni omenjeno
Poškodbe nastanejo zaradi fotokemičnih reakcij v rumeni pegi, podobno kot opeklina z zbiralno lečo.: Da: Članek potrjuje fotokemično poškodbo in primerjavo z zbiralno lečo.
Prvi znaki poškodb so bleščanje, kasneje temen madež, ukrivljena slika in težave pri zaznavanju barv.: Da: Članek navaja te simptome kot posledice nezaščitenega gledanja.
Učinkovitega zdravljenja za poškodbe rumene pege ni, pri težjih poškodbah so posledice nepovratne.: Da: Članek navaja, da pri težjih poškodbah zdravila ni.
V Sloveniji bo delni sončni mrk viden 12. avgusta 2026 okoli 19.25, vrhunec pa bo ob 20.16.: Ni omenjeno
V ZDA so po mrku leta 1970 našteli 145 primerov trajnih slepih peg.: Ni omenjeno
Za varno opazovanje so nujna certificirana zaščitna očala s standardom ISO 12312-2.: Da: Članek izpostavlja nujnost uporabe očal s certifikatom ISO 12312-2.
Zadnji popolni sončni mrk v Sloveniji je bil leta 1999.: Ni omenjeno

Dnevnik

Improvizirana zaščita, kot so sajasto steklo, CD-ji, rentgenske slike ali fotografski filmi, ni ustrezna.: Delno: Omenjeno je sajasto steklo, rentgenske slike in folije, CD-ji in filmi niso.
Med mrkom je bleščanja manj, kar je zavajajoče in povečuje tveganje za poškodbe.: Da: Članek navaja, da manjši sij zavaja in povečuje tveganje.
Nezaščiteno gledanje Sončevega mrka lahko povzroči trajne poškodbe vida ali oslepitev.: Da: Članek navaja, da lahko povzroči trajne poškodbe in oslepitev.
Opazovanje skozi fotoaparat ali daljnogled brez sončnega filtra je še posebej nevarno.: Da: Članek izrecno svari pred tem brez ustreznega filtra.
Otroci so zaradi čistejših optičnih medijev in radovednosti še bolj izpostavljeni poškodbam oči.: Delno: Omenjena je večja občutljivost in radovednost, ne pa čistejši optični mediji.
Popolni sončni mrk bo 12. avgusta 2026 viden na Grenlandiji, Islandiji in v Španiji.: Delno: Članek omenja te lokacije za popolni mrk, a ne navaja datuma 12. avgust 2026.
Poškodbe nastanejo zaradi fotokemičnih reakcij v rumeni pegi, podobno kot opeklina z zbiralno lečo.: Delno: Omenjena je opeklina z zbiralno lečo, a fotokemične reakcije niso izrecno navedene.
Prvi znaki poškodb so bleščanje, kasneje temen madež, ukrivljena slika in težave pri zaznavanju barv.: Da: Članek dobesedno navaja te simptome kot znake poškodb.
Učinkovitega zdravljenja za poškodbe rumene pege ni, pri težjih poškodbah so posledice nepovratne.: Ni omenjeno
V Sloveniji bo delni sončni mrk viden 12. avgusta 2026 okoli 19.25, vrhunec pa bo ob 20.16.: Ne: Članek govori o mrku v sredo, ne navaja datuma 12. avgust 2026.
V ZDA so po mrku leta 1970 našteli 145 primerov trajnih slepih peg.: Da: Članek dobesedno navaja ta podatek.
Za varno opazovanje so nujna certificirana zaščitna očala s standardom ISO 12312-2.: Da: Članek izrecno navaja ta standard kot primerno zaščito.
Zadnji popolni sončni mrk v Sloveniji je bil leta 1999.: Da: Članek potrjuje, da je bil zadnji popolni mrk v Sloveniji leta 1999.

Domovina

Improvizirana zaščita, kot so sajasto steklo, CD-ji, rentgenske slike ali fotografski filmi, ni ustrezna.: Delno: Članek navaja, da zakajeno steklo ali domači pripomočki niso varni.
Med mrkom je bleščanja manj, kar je zavajajoče in povečuje tveganje za poškodbe.: Ni omenjeno
Nezaščiteno gledanje Sončevega mrka lahko povzroči trajne poškodbe vida ali oslepitev.: Delno: Članek navaja, da je neposreden pogled nevaren in lahko poškoduje mrežnico.
Opazovanje skozi fotoaparat ali daljnogled brez sončnega filtra je še posebej nevarno.: Ni omenjeno
Otroci so zaradi čistejših optičnih medijev in radovednosti še bolj izpostavljeni poškodbam oči.: Ni omenjeno
Popolni sončni mrk bo 12. avgusta 2026 viden na Grenlandiji, Islandiji in v Španiji.: Da: Članek navaja te tri lokacije za popolni sončni mrk.
Poškodbe nastanejo zaradi fotokemičnih reakcij v rumeni pegi, podobno kot opeklina z zbiralno lečo.: Ni omenjeno
Prvi znaki poškodb so bleščanje, kasneje temen madež, ukrivljena slika in težave pri zaznavanju barv.: Ni omenjeno
Učinkovitega zdravljenja za poškodbe rumene pege ni, pri težjih poškodbah so posledice nepovratne.: Ni omenjeno
V Sloveniji bo delni sončni mrk viden 12. avgusta 2026 okoli 19.25, vrhunec pa bo ob 20.16.: Delno: Članek potrjuje začetek ob 19.25, a ne navaja točne ure vrhunca.
V ZDA so po mrku leta 1970 našteli 145 primerov trajnih slepih peg.: Ni omenjeno
Za varno opazovanje so nujna certificirana zaščitna očala s standardom ISO 12312-2.: Da: Članek izrecno navaja nujnost uporabe očal s standardom ISO 12312-2.
Zadnji popolni sončni mrk v Sloveniji je bil leta 1999.: Ne: Članek navaja, da je bil leta 1999 popolni mrk nad celinsko Evropo, ne v Sloveniji.

RTV Slovenija

Improvizirana zaščita, kot so sajasto steklo, CD-ji, rentgenske slike ali fotografski filmi, ni ustrezna.: Da: Članek izrecno navaja, da so te oblike zaščite neustrezne.
Med mrkom je bleščanja manj, kar je zavajajoče in povečuje tveganje za poškodbe.: Da: Članek potrjuje, da je bleščanja manj, kar ljudi zavede.
Nezaščiteno gledanje Sončevega mrka lahko povzroči trajne poškodbe vida ali oslepitev.: Delno: Omenja poškodbo rumene pege in poslabšanje vida, a ne izrecno slepote.
Opazovanje skozi fotoaparat ali daljnogled brez sončnega filtra je še posebej nevarno.: Da: Članek opozarja na nujnost zaščite leč pri daljnogledu in teleskopu.
Otroci so zaradi čistejših optičnih medijev in radovednosti še bolj izpostavljeni poškodbam oči.: Delno: Omenja, da so otroške oči bolj občutljive, a ne navaja razlogov.
Popolni sončni mrk bo 12. avgusta 2026 viden na Grenlandiji, Islandiji in v Španiji.: Ni omenjeno
Poškodbe nastanejo zaradi fotokemičnih reakcij v rumeni pegi, podobno kot opeklina z zbiralno lečo.: Delno: Omenja poškodbo rumene pege, a ne pojasnjuje mehanizma fotokemije.
Prvi znaki poškodb so bleščanje, kasneje temen madež, ukrivljena slika in težave pri zaznavanju barv.: Da: Članek navaja točno te simptome kot posledice nezaščitenega gledanja.
Učinkovitega zdravljenja za poškodbe rumene pege ni, pri težjih poškodbah so posledice nepovratne.: Da: Članek izrecno navaja, da učinkovitega zdravljenja ni.
V Sloveniji bo delni sončni mrk viden 12. avgusta 2026 okoli 19.25, vrhunec pa bo ob 20.16.: Delno: Članek omenja mrk v sredo ob 19.25, a ne navaja datuma 2026.
V ZDA so po mrku leta 1970 našteli 145 primerov trajnih slepih peg.: Ni omenjeno
Za varno opazovanje so nujna certificirana zaščitna očala s standardom ISO 12312-2.: Delno: Svetuje uporabo posebnih certificiranih očal, a ne navaja standarda.
Zadnji popolni sončni mrk v Sloveniji je bil leta 1999.: Ni omenjeno

STA

Improvizirana zaščita, kot so sajasto steklo, CD-ji, rentgenske slike ali fotografski filmi, ni ustrezna.: Ni omenjeno
Med mrkom je bleščanja manj, kar je zavajajoče in povečuje tveganje za poškodbe.: Ni omenjeno
Nezaščiteno gledanje Sončevega mrka lahko povzroči trajne poškodbe vida ali oslepitev.: Da: Članek v naslovu potrjuje nevarnost trajnih poškodb vida.
Opazovanje skozi fotoaparat ali daljnogled brez sončnega filtra je še posebej nevarno.: Ni omenjeno
Otroci so zaradi čistejših optičnih medijev in radovednosti še bolj izpostavljeni poškodbam oči.: Ni omenjeno
Popolni sončni mrk bo 12. avgusta 2026 viden na Grenlandiji, Islandiji in v Španiji.: Ni omenjeno
Poškodbe nastanejo zaradi fotokemičnih reakcij v rumeni pegi, podobno kot opeklina z zbiralno lečo.: Ni omenjeno
Prvi znaki poškodb so bleščanje, kasneje temen madež, ukrivljena slika in težave pri zaznavanju barv.: Ni omenjeno
Učinkovitega zdravljenja za poškodbe rumene pege ni, pri težjih poškodbah so posledice nepovratne.: Ni omenjeno
V Sloveniji bo delni sončni mrk viden 12. avgusta 2026 okoli 19.25, vrhunec pa bo ob 20.16.: Ni omenjeno
V ZDA so po mrku leta 1970 našteli 145 primerov trajnih slepih peg.: Ni omenjeno
Za varno opazovanje so nujna certificirana zaščitna očala s standardom ISO 12312-2.: Ni omenjeno
Zadnji popolni sončni mrk v Sloveniji je bil leta 1999.: Ni omenjeno

SiOL

Improvizirana zaščita, kot so sajasto steklo, CD-ji, rentgenske slike ali fotografski filmi, ni ustrezna.: Delno: Članek navaja, da fotografski filmi in počrnjeno steklo niso ustrezni.
Med mrkom je bleščanja manj, kar je zavajajoče in povečuje tveganje za poškodbe.: Ni omenjeno
Nezaščiteno gledanje Sončevega mrka lahko povzroči trajne poškodbe vida ali oslepitev.: Da: Članek opozarja, da neustrezna zaščita lahko povzroči trajne poškodbe.
Opazovanje skozi fotoaparat ali daljnogled brez sončnega filtra je še posebej nevarno.: Ni omenjeno
Otroci so zaradi čistejših optičnih medijev in radovednosti še bolj izpostavljeni poškodbam oči.: Ni omenjeno
Popolni sončni mrk bo 12. avgusta 2026 viden na Grenlandiji, Islandiji in v Španiji.: Da: Članek navaja te lokacije za popolni mrk.
Poškodbe nastanejo zaradi fotokemičnih reakcij v rumeni pegi, podobno kot opeklina z zbiralno lečo.: Ni omenjeno
Prvi znaki poškodb so bleščanje, kasneje temen madež, ukrivljena slika in težave pri zaznavanju barv.: Ni omenjeno
Učinkovitega zdravljenja za poškodbe rumene pege ni, pri težjih poškodbah so posledice nepovratne.: Ni omenjeno
V Sloveniji bo delni sončni mrk viden 12. avgusta 2026 okoli 19.25, vrhunec pa bo ob 20.16.: Da: Članek potrjuje te podatke za 12. avgust.
V ZDA so po mrku leta 1970 našteli 145 primerov trajnih slepih peg.: Ni omenjeno
Za varno opazovanje so nujna certificirana zaščitna očala s standardom ISO 12312-2.: Delno: Članek priporoča posebej izdelane sončne filtre oz. zaščitna očala.
Zadnji popolni sončni mrk v Sloveniji je bil leta 1999.: Da: Članek navaja 11. avgust 1999 kot zadnji popolni mrk v Sloveniji.

Svet24

Improvizirana zaščita, kot so sajasto steklo, CD-ji, rentgenske slike ali fotografski filmi, ni ustrezna.: Ni omenjeno
Med mrkom je bleščanja manj, kar je zavajajoče in povečuje tveganje za poškodbe.: Ni omenjeno
Nezaščiteno gledanje Sončevega mrka lahko povzroči trajne poškodbe vida ali oslepitev.: Ni omenjeno
Opazovanje skozi fotoaparat ali daljnogled brez sončnega filtra je še posebej nevarno.: Ni omenjeno
Otroci so zaradi čistejših optičnih medijev in radovednosti še bolj izpostavljeni poškodbam oči.: Ni omenjeno
Popolni sončni mrk bo 12. avgusta 2026 viden na Grenlandiji, Islandiji in v Španiji.: Da: Članek navaja te lokacije za pas popolnega mrka.
Poškodbe nastanejo zaradi fotokemičnih reakcij v rumeni pegi, podobno kot opeklina z zbiralno lečo.: Ni omenjeno
Prvi znaki poškodb so bleščanje, kasneje temen madež, ukrivljena slika in težave pri zaznavanju barv.: Ni omenjeno
Učinkovitega zdravljenja za poškodbe rumene pege ni, pri težjih poškodbah so posledice nepovratne.: Ni omenjeno
V Sloveniji bo delni sončni mrk viden 12. avgusta 2026 okoli 19.25, vrhunec pa bo ob 20.16.: Delno: Članek potrjuje začetek ob 19.25, vrhunec v Ljubljani pa navaja ob 20.12.
V ZDA so po mrku leta 1970 našteli 145 primerov trajnih slepih peg.: Ni omenjeno
Za varno opazovanje so nujna certificirana zaščitna očala s standardom ISO 12312-2.: Delno: Članek opozarja na nujnost uporabe posebnih očal, a standarda ne navaja.
Zadnji popolni sončni mrk v Sloveniji je bil leta 1999.: Da: Članek omenja leto 1999 kot zadnji popolni mrk viden iz Evrope.

Večer

Improvizirana zaščita, kot so sajasto steklo, CD-ji, rentgenske slike ali fotografski filmi, ni ustrezna.: Delno: Omenja sajasto steklo, rentgenske slike in filme, CD-jev ne.
Med mrkom je bleščanja manj, kar je zavajajoče in povečuje tveganje za poškodbe.: Delno: Omenja, da je opazovanje zavajajoče, ker poškodb sprva ne čutimo.
Nezaščiteno gledanje Sončevega mrka lahko povzroči trajne poškodbe vida ali oslepitev.: Delno: Članek omenja nepovratne težje poškodbe, a ne izrecno oslepitve.
Opazovanje skozi fotoaparat ali daljnogled brez sončnega filtra je še posebej nevarno.: Da: Članek izrecno opozarja na nevarnost gledanja skozi te naprave.
Otroci so zaradi čistejših optičnih medijev in radovednosti še bolj izpostavljeni poškodbam oči.: Delno: Omenja, da so otroci ranljivi, a ne navaja razlogov za to.
Popolni sončni mrk bo 12. avgusta 2026 viden na Grenlandiji, Islandiji in v Španiji.: Ni omenjeno
Poškodbe nastanejo zaradi fotokemičnih reakcij v rumeni pegi, podobno kot opeklina z zbiralno lečo.: Da: Članek dobesedno navaja ta mehanizem nastanka poškodb.
Prvi znaki poškodb so bleščanje, kasneje temen madež, ukrivljena slika in težave pri zaznavanju barv.: Da: Članek navaja točno te simptome v enakem zaporedju.
Učinkovitega zdravljenja za poškodbe rumene pege ni, pri težjih poškodbah so posledice nepovratne.: Da: Članek potrjuje, da so težje poškodbe nepovratne.
V Sloveniji bo delni sončni mrk viden 12. avgusta 2026 okoli 19.25, vrhunec pa bo ob 20.16.: Ni omenjeno
V ZDA so po mrku leta 1970 našteli 145 primerov trajnih slepih peg.: Ni omenjeno
Za varno opazovanje so nujna certificirana zaščitna očala s standardom ISO 12312-2.: Delno: Priporoča certificirana očala, a standarda ISO ne navaja.
Zadnji popolni sončni mrk v Sloveniji je bil leta 1999.: Ni omenjeno

Žurnal24

Improvizirana zaščita, kot so sajasto steklo, CD-ji, rentgenske slike ali fotografski filmi, ni ustrezna.: Ni omenjeno
Med mrkom je bleščanja manj, kar je zavajajoče in povečuje tveganje za poškodbe.: Ni omenjeno
Nezaščiteno gledanje Sončevega mrka lahko povzroči trajne poškodbe vida ali oslepitev.: Ni omenjeno
Opazovanje skozi fotoaparat ali daljnogled brez sončnega filtra je še posebej nevarno.: Ni omenjeno
Otroci so zaradi čistejših optičnih medijev in radovednosti še bolj izpostavljeni poškodbam oči.: Ni omenjeno
Popolni sončni mrk bo 12. avgusta 2026 viden na Grenlandiji, Islandiji in v Španiji.: Da: Članek izrecno navaja te lokacije za popolni mrk.
Poškodbe nastanejo zaradi fotokemičnih reakcij v rumeni pegi, podobno kot opeklina z zbiralno lečo.: Ni omenjeno
Prvi znaki poškodb so bleščanje, kasneje temen madež, ukrivljena slika in težave pri zaznavanju barv.: Ni omenjeno
Učinkovitega zdravljenja za poškodbe rumene pege ni, pri težjih poškodbah so posledice nepovratne.: Ni omenjeno
V Sloveniji bo delni sončni mrk viden 12. avgusta 2026 okoli 19.25, vrhunec pa bo ob 20.16.: Delno: Članek potrjuje datum in vidnost v SLO, a ne navaja točnih ur.
V ZDA so po mrku leta 1970 našteli 145 primerov trajnih slepih peg.: Ni omenjeno
Za varno opazovanje so nujna certificirana zaščitna očala s standardom ISO 12312-2.: Ni omenjeno
Zadnji popolni sončni mrk v Sloveniji je bil leta 1999.: Da: Članek navaja 11. avgust 1999 kot datum zadnjega popolnega mrka.

Analiza sentimenta

Entiteta	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	24ur	Delo	Dnevnik	Večer	Domovina	SiOL	Žurnal24	Svet24
Slovenija	Vsi viri: nevtralni, brez izstopajočih razlik.	Nevtralno: omenjena kot lokacija izvora opozorila oftalmologov	Nevtralno: omenjena kot lokacija mrka, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot lokacija vidnosti mrka, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena posredno prek UKC, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot lokacija za opazovanje delnega sončnega mrka	Nevtralno: omenjena prek 'slovenski oftamologi', brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot lokacija opazovanja delnega mrka in Perzeidov	Nevtralno: omenjena kot lokacija opazovanja mrka	Nevtralno: omenjena kot lokacija delnega mrka	Nevtralno: omenjena kot lokacija opazovanja delnega mrka brez vrednotenja
Darja Dobovšek Divjak	Vsi viri jo navajajo nevtralno kot strokovnjakinjo.	Ni omenjeno	Nevtralno: citirana kot strokovnjakinja, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: citirana kot strokovnjakinja, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: citirana kot strokovnjakinja, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: citirana kot oftamologinja, ki pojasnjuje nevarnosti opazovanja mrka brez zaščite	Nevtralno: citirana kot strokovnjakinja, brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Očesna klinika UKC Ljubljana	Vsi viri jo omenjajo nevtralno, brez razlik.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot delovno mesto govorke, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot delovno mesto govorke, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot delovno mesto govorke, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot vir informacij o poškodbah oči	Nevtralno: omenjena kot delovno mesto govorke, brez vrednotenja	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana	Viri enotno nevtralni; STA, Domovina in SiOL ga ne omenjajo.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen v povezavi z govorko, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjen v povezavi z govorko, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjen posredno prek klinike, brez vrednotenja	Nevtralno: naveden kot vir opozoril o nevarnostih za otroke	Nevtralno: omenjen v povezavi z govorko, brez vrednotenja	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Španija	Večina virov nevtralna, le redki omenjajo kot lokacijo mrka.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot lokacija popolnega sončnega mrka z navalom obiskovalcev	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot lokacija popolnega mrka	Nevtralno: omenjena kot lokacija popolnega mrka	Nevtralno: omenjena kot destinacija za opazovanje mrka	Nevtralno: omenjena kot del poti popolnega mrka brez vrednotenja
Islandija	Viri enotno nevtralni, brez razlik v prikazu.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot del območja, kjer bo viden popolni sončni mrk	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot območje popolnega mrka	Nevtralno: omenjena kot lokacija popolnega mrka	Nevtralno: omenjena kot lokacija mrka	Nevtralno: omenjena kot del poti popolnega mrka brez vrednotenja
Grenlandija	Večina virov nevtralno, le kot lokacija mrka.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot del območja, kjer bo viden popolni sončni mrk	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot območje popolnega mrka	Nevtralno: omenjena kot lokacija popolnega mrka	Nevtralno: omenjena kot lokacija mrka	Nevtralno: omenjena kot del poti popolnega mrka brez vrednotenja
ZDA	Večina virov ne omenja; le redki navajajo nevtralno kot lokacijo mrka.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjene kot primer poškodb po mrku leta 1970	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjene kot lokacija delnega mrka	Nevtralno: omenjene kot del območja vidnosti mrka	Ni omenjeno
Tomaž Zwitter	Večina virov ga ne omenja; dva ga navajata nevtralno kot strokovnjaka.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot astronom, ki spremlja skupino na potovanju	Nevtralno: citiran kot strokovnjak, brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno
Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani	Večina virov ne omenja; le SiOL in Žurnal24 navajata nevtralno.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot pripadnost Tomaža Zwittra	Nevtralno: omenjena kot ustanova, kjer dela Zwitter	Ni omenjeno
Bojan Ambrožič	Večina virov ga ne omenja; dva ga nevtralno citirata kot astronoma.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: citiran kot ljubiteljski astronom, ki svetuje lokacije za opazovanje	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot ljubiteljski astronom, ki daje nasvete	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Rusija	Večina virov ne omenja, le štirje navajajo nevtralno kot lokacijo mrka.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot lokacija popolnega mrka	Nevtralno: omenjena kot začetek poti mrka	Nevtralno: omenjena kot del poti popolnega mrka brez vrednotenja
Igor Žiberna	Samo SiOL ga omenja, nevtralno kot strokovnjaka.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: citiran kot strokovnjak, brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru	Večina virov ne omenja; SiOL nevtralno.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot pripadnost Igorja Žiberne	Ni omenjeno	Ni omenjeno

entities

Slovenija
Darja Dobovšek Divjak
Očesna klinika UKC Ljubljana
Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana
Španija
Islandija
Grenlandija
ZDA
Tomaž Zwitter
Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani
Bojan Ambrožič
Rusija
Igor Žiberna
Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru

key differences

Bojan Ambrožič: Večina virov ga ne omenja; dva ga nevtralno citirata kot astronoma.
Darja Dobovšek Divjak: Vsi viri jo navajajo nevtralno kot strokovnjakinjo.
Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani: Večina virov ne omenja; le SiOL in Žurnal24 navajata nevtralno.
Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru: Večina virov ne omenja; SiOL nevtralno.
Grenlandija: Večina virov nevtralno, le kot lokacija mrka.
Igor Žiberna: Samo SiOL ga omenja, nevtralno kot strokovnjaka.
Islandija: Viri enotno nevtralni, brez razlik v prikazu.
Očesna klinika UKC Ljubljana: Vsi viri jo omenjajo nevtralno, brez razlik.
Rusija: Večina virov ne omenja, le štirje navajajo nevtralno kot lokacijo mrka.
Slovenija: Vsi viri: nevtralni, brez izstopajočih razlik.
Tomaž Zwitter: Večina virov ga ne omenja; dva ga navajata nevtralno kot strokovnjaka.
Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana: Viri enotno nevtralni; STA, Domovina in SiOL ga ne omenjajo.
ZDA: Večina virov ne omenja; le redki navajajo nevtralno kot lokacijo mrka.
Španija: Večina virov nevtralna, le redki omenjajo kot lokacijo mrka.

source analyses

24ur

Bojan Ambrožič: Ni omenjeno
Darja Dobovšek Divjak: Nevtralno: citirana kot strokovnjakinja, brez meta-vrednotenja
Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani: Ni omenjeno
Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru: Ni omenjeno
Grenlandija: Ni omenjeno
Igor Žiberna: Ni omenjeno
Islandija: Ni omenjeno
Očesna klinika UKC Ljubljana: Nevtralno: omenjena kot delovno mesto govorke, brez vrednotenja
Rusija: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: omenjena kot lokacija vidnosti mrka, brez vrednotenja
Tomaž Zwitter: Ni omenjeno
Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana: Nevtralno: omenjen v povezavi z govorko, brez vrednotenja
ZDA: Ni omenjeno
Španija: Ni omenjeno

Delo

Bojan Ambrožič: Ni omenjeno
Darja Dobovšek Divjak: Nevtralno: citirana kot strokovnjakinja, brez meta-vrednotenja
Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani: Ni omenjeno
Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru: Ni omenjeno
Grenlandija: Ni omenjeno
Igor Žiberna: Ni omenjeno
Islandija: Ni omenjeno
Očesna klinika UKC Ljubljana: Nevtralno: omenjena kot delovno mesto govorke, brez vrednotenja
Rusija: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: omenjena posredno prek UKC, brez vrednotenja
Tomaž Zwitter: Ni omenjeno
Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana: Nevtralno: omenjen posredno prek klinike, brez vrednotenja
ZDA: Ni omenjeno
Španija: Ni omenjeno

Dnevnik

Bojan Ambrožič: Nevtralno: citiran kot ljubiteljski astronom, ki svetuje lokacije za opazovanje
Darja Dobovšek Divjak: Nevtralno: citirana kot oftamologinja, ki pojasnjuje nevarnosti opazovanja mrka brez zaščite
Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani: Ni omenjeno
Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru: Ni omenjeno
Grenlandija: Nevtralno: omenjena kot del območja, kjer bo viden popolni sončni mrk
Igor Žiberna: Ni omenjeno
Islandija: Nevtralno: omenjena kot del območja, kjer bo viden popolni sončni mrk
Očesna klinika UKC Ljubljana: Nevtralno: omenjena kot vir informacij o poškodbah oči
Rusija: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: omenjena kot lokacija za opazovanje delnega sončnega mrka
Tomaž Zwitter: Ni omenjeno
Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana: Nevtralno: naveden kot vir opozoril o nevarnostih za otroke
ZDA: Nevtralno: omenjene kot primer poškodb po mrku leta 1970
Španija: Nevtralno: omenjena kot lokacija popolnega sončnega mrka z navalom obiskovalcev

Domovina

Bojan Ambrožič: Ni omenjeno
Darja Dobovšek Divjak: Ni omenjeno
Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani: Ni omenjeno
Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru: Ni omenjeno
Grenlandija: Nevtralno: omenjena kot območje popolnega mrka
Igor Žiberna: Ni omenjeno
Islandija: Nevtralno: omenjena kot območje popolnega mrka
Očesna klinika UKC Ljubljana: Ni omenjeno
Rusija: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: omenjena kot lokacija opazovanja delnega mrka in Perzeidov
Tomaž Zwitter: Ni omenjeno
Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana: Ni omenjeno
ZDA: Ni omenjeno
Španija: Nevtralno: omenjena kot lokacija popolnega mrka

RTV Slovenija

Bojan Ambrožič: Ni omenjeno
Darja Dobovšek Divjak: Nevtralno: citirana kot strokovnjakinja, brez meta-vrednotenja
Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani: Ni omenjeno
Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru: Ni omenjeno
Grenlandija: Ni omenjeno
Igor Žiberna: Ni omenjeno
Islandija: Ni omenjeno
Očesna klinika UKC Ljubljana: Nevtralno: omenjena kot delovno mesto govorke, brez vrednotenja
Rusija: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: omenjena kot lokacija mrka, brez vrednotenja
Tomaž Zwitter: Ni omenjeno
Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana: Nevtralno: omenjen v povezavi z govorko, brez vrednotenja
ZDA: Ni omenjeno
Španija: Ni omenjeno

STA

Bojan Ambrožič: Ni omenjeno
Darja Dobovšek Divjak: Ni omenjeno
Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani: Ni omenjeno
Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru: Ni omenjeno
Grenlandija: Ni omenjeno
Igor Žiberna: Ni omenjeno
Islandija: Ni omenjeno
Očesna klinika UKC Ljubljana: Ni omenjeno
Rusija: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: omenjena kot lokacija izvora opozorila oftalmologov
Tomaž Zwitter: Ni omenjeno
Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana: Ni omenjeno
ZDA: Ni omenjeno
Španija: Ni omenjeno

SiOL

Bojan Ambrožič: Nevtralno: omenjen kot ljubiteljski astronom, ki daje nasvete
Darja Dobovšek Divjak: Ni omenjeno
Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani: Nevtralno: omenjena kot pripadnost Tomaža Zwittra
Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru: Nevtralno: omenjena kot pripadnost Igorja Žiberne
Grenlandija: Nevtralno: omenjena kot lokacija popolnega mrka
Igor Žiberna: Nevtralno: citiran kot strokovnjak, brez meta-vrednotenja
Islandija: Nevtralno: omenjena kot lokacija popolnega mrka
Očesna klinika UKC Ljubljana: Ni omenjeno
Rusija: Nevtralno: omenjena kot lokacija popolnega mrka
Slovenija: Nevtralno: omenjena kot lokacija opazovanja mrka
Tomaž Zwitter: Nevtralno: omenjen kot astronom, ki spremlja skupino na potovanju
Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana: Ni omenjeno
ZDA: Nevtralno: omenjene kot lokacija delnega mrka
Španija: Nevtralno: omenjena kot lokacija popolnega mrka

Svet24

Bojan Ambrožič: Ni omenjeno
Darja Dobovšek Divjak: Ni omenjeno
Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani: Ni omenjeno
Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru: Ni omenjeno
Grenlandija: Nevtralno: omenjena kot del poti popolnega mrka brez vrednotenja
Igor Žiberna: Ni omenjeno
Islandija: Nevtralno: omenjena kot del poti popolnega mrka brez vrednotenja
Očesna klinika UKC Ljubljana: Ni omenjeno
Rusija: Nevtralno: omenjena kot del poti popolnega mrka brez vrednotenja
Slovenija: Nevtralno: omenjena kot lokacija opazovanja delnega mrka brez vrednotenja
Tomaž Zwitter: Ni omenjeno
Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana: Ni omenjeno
ZDA: Ni omenjeno
Španija: Nevtralno: omenjena kot del poti popolnega mrka brez vrednotenja

Večer

Bojan Ambrožič: Ni omenjeno
Darja Dobovšek Divjak: Nevtralno: citirana kot strokovnjakinja, brez meta-vrednotenja
Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani: Ni omenjeno
Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru: Ni omenjeno
Grenlandija: Ni omenjeno
Igor Žiberna: Ni omenjeno
Islandija: Ni omenjeno
Očesna klinika UKC Ljubljana: Nevtralno: omenjena kot delovno mesto govorke, brez vrednotenja
Rusija: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: omenjena prek 'slovenski oftamologi', brez vrednotenja
Tomaž Zwitter: Ni omenjeno
Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana: Nevtralno: omenjen v povezavi z govorko, brez vrednotenja
ZDA: Ni omenjeno
Španija: Ni omenjeno

Žurnal24

Bojan Ambrožič: Ni omenjeno
Darja Dobovšek Divjak: Ni omenjeno
Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani: Nevtralno: omenjena kot ustanova, kjer dela Zwitter
Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru: Ni omenjeno
Grenlandija: Nevtralno: omenjena kot lokacija mrka
Igor Žiberna: Ni omenjeno
Islandija: Nevtralno: omenjena kot lokacija mrka
Očesna klinika UKC Ljubljana: Ni omenjeno
Rusija: Nevtralno: omenjena kot začetek poti mrka
Slovenija: Nevtralno: omenjena kot lokacija delnega mrka
Tomaž Zwitter: Nevtralno: citiran kot strokovnjak, brez meta-vrednotenja
Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana: Ni omenjeno
ZDA: Nevtralno: omenjene kot del območja vidnosti mrka
Španija: Nevtralno: omenjena kot destinacija za opazovanje mrka

Scenariji

scenarios

description
Oftalmologi UKC Ljubljana, predvsem Darja Dobovšek Divjak, z opozorili spodbudijo obiskovalce, da uporabijo certificirana očala ISO 12312-2. Organizatorji slovenskega potovanja v Španijo in astronom Tomaž Zwitter lahko zato izpeljejo varno, dobro obiskano opazovanje.
plausibility
realistic
time horizon
short
title
Varno opazovanje okrepi astronomsko zanimanje
valence
positive
description
Zaradi razprodanih zalog in ponaredkov, o katerih poroča Dnevnik, bodo trgovci, starši in opazovalci težko preverjali ustreznost zaščite. Del ljudi bo mrk iz previdnosti izpustil, drugi pa bodo iskali varilsko steklo ustrezne gostote ali primerne javne dogodke.
plausibility
realistic
time horizon
short
title
Pomanjkanje očal povzroči previdnost in zmedo
valence
neutral
description
Kljub opozorilom UKC Ljubljana bodo nekateri gledali v nizko Sonce s prostim očesom, sončnimi očali ali skozi fotoaparate in daljnoglede. Očesne klinike lahko nato obravnavajo primere fotokemičnih poškodb rumene pege, zlasti pri otrocih, pri težjih poškodbah pa učinkovitega zdravljenja ni.
plausibility
realistic
time horizon
short
title
Nezaščiteni gledalci utrpijo trajne poškodbe
valence
negative
description
Če bodo učitelji ali starši po mrku opazili nevarno uporabo odraslih očal pri otrocih, lahko šole skupaj z UKC Ljubljana pripravijo protokole za varno opazovanje. Pri prihodnjih mrkih bi to zmanjšalo tveganje in spodbudilo uporabo projekcijskih metod ter certificirane opreme.
plausibility
plausible
time horizon
mid
title
Šole uvedejo trajna pravila za opazovanje Sonca
valence
positive
description
Ker Žiberna, Zwitter in Bojan Ambrožič izpostavljajo Krn, Krvavec, Tromejo, Triglav, Rašico in Piran, lahko občine te lokacije začnejo sistematično promovirati za opazovanje neba. To bi prineslo več obiskovalcev, hkrati pa pritisk na promet, odpadke in upravljanje zavarovanih območij.
plausibility
plausible
time horizon
mid
title
Slovenske razgledne točke postanejo astronomske destinacije
valence
neutral
description
Če bi obiskovalci zaradi pomanjkanja kupili neustrezna zaščitna očala, bi lahko prišlo do poškodb, reklamacij in preiskav tržnega inšpektorata. Dobavitelji, trgovci in pristojne institucije bi se soočili z vprašanji o preverjanju standarda ISO 12312-2 in odgovornosti za prodajo ponaredkov.
plausibility
plausible
time horizon
mid
title
Ponaredki sprožijo reklamacije in regulativni odziv
valence
negative
description
Uspešno sodelovanje Fakultete za matematiko in fiziko, UKC Ljubljana, turističnih organizacij ter občin bi lahko ustvarilo stalni program astronomskega turizma. Slovenija bi prihodnje pojave promovirala kot varne izobraževalne dogodke, ne le kot kratkotrajne medijske spektakle.
plausibility
speculative
time horizon
long
title
Mrk poveže znanost, turizem in javno zdravje
valence
positive
description
Ker bodo popolni mrki v letih 2027 in 2028 znova privabili evropske popotnike, bi se lahko med španskimi destinacijami, slovenskimi turističnimi agencijami in astronomskimi društvi razvilo tekmovanje za obiskovalce. Večja prepoznavnost bi koristila lokalnemu gospodarstvu, vendar bi povečala odvisnost od vremena in kratkih dogodkov.
plausibility
speculative
time horizon
long
title
Prihodnji mrki povzročijo tekmovanje za razgledišča
valence
neutral
description
Če bi se po dogodku razširile zgodbe o poškodovanih otrocih ali napačnih navodilih za opazovanje, bi javnost lahko krivila medije, organizatorje potovanj in dobavitelje opreme. To bi zmanjšalo zaupanje v prihodnja astronomska priporočila ter spodbudilo pretirane omejitve javnih opazovanj.
plausibility
speculative
time horizon
long
title
Posnetki poškodb spodkopljejo zaupanje v organizatorje
valence
negative

Viri

articles

article order
8
body
Ljubljana, 11. avgusta (STA) Slovenski oftalmologi pred jutrišnjim astronomskim pojavom, ko bo na delih severne poloble mogoče opazovati Sončev mrk, opozarjajo na resne nevarnosti, ki jih prinaša nezaščiteno gledanje mrka. Neposredno opazovanje mrka brez ustrezne zaščite lahko povzroči ...
language
slv
published at
2026-08-11T13:08:52
source
STA
title
Oftalmologi: Nezaščiteno gledanje Sončevega mrka lahko povzroči trajne poškodbe vida
url
https://www.sta.si/3586826/
article order
7
body
Sončev mrk se bo v Sloveniji začel ob 19.25 in končal uro pozneje. Ker bo Sonce takrat že pod obzorjem, vseh faz mrka iz naših krajev ne bo mogoče opazovati. Kljub temu pa oftalmologi opozarjajo, da je gledanje sončevega mrka s prostim očesom zelo nevarno, saj je bleščanja manj in ljudje lahko v sonce gledajo dlje. Kot pojasnjuje oftalmologinja Darja Dobovšek Divjak z očesne klinike UKC Ljubljana, se pri tem poškoduje rumena pega, ki je zaslužna za centralni vid. "Sprva se težave kažejo kot bleščanje, ki nastopi nekaj ur po nezaščitenem gledanju sončevega mrka, kasneje pa lahko v centru gledanja nastopi poslabšanje vida, ki se kaže kot temen madež, kamorkoli usmerimo pogled. Težave z vidom se lahko kažejo tudi kot ukrivljena slika predmetov, ki so ravni, ali pa kot težave pri zaznavanju barv," je pojasnila Dobovšek Divjak. Učinkovitega zdravljenja za poškodbe rumene pege ni, zato oftalmologinja svetuje opazovanje sončevega mrka le s posebnimi certificiranimi očali za ta namen. Posebna previdnost je potrebna tudi pri zaščiti otroških oči, ki so še bolj občutljive. "Kakršnakoli improvizirana zaščita, kot je sajasto steklo, folija za okna, CD-ji, rentgenske slike, fotografski filmi, je neustrezna," je še pojasnila. Tudi pri fotografiranju in opazovanju sončevega mrka skozi daljnogled in teleskop je potrebno lečo zaščititi s posebno folijo, da je opazovanje varno, dodaja oftalmologinja.
language
slv
published at
2026-08-11T06:27:47
source
RTV Slovenija
title
V Sloveniji bo v sredo tik pred zahodom delno viden sončev mrk. Primerna zaščita je nujna.
url
https://www.rtvslo.si/zdravje/v-sloveniji-bo-v-sredo-tik-pred-zahodom-delno-viden-soncev-mrk-primerna-zascita-je-nujna/790538
article order
2
body
Sončni mrk je redek spektakel na nebu, ki ga ne gre zamuditi, a v navdušenju nikar ne pozabite na varnost. Nezaščiteno gledanje mrka namreč lahko povzroči nepovratno izgubo vida. "Učinek je podoben, kot bi z zbiralno lečo usmerili sončne žarke v les ali papir - na mestu nastane opeklina," je pojasnila oftalmologinja z UKC Ljubljana. Posledice lahko ostanejo za vse življenje, učinkovitega zdravljenja namreč ni. V sredo bodo številni gledali v nebo, saj bo tudi iz Slovenije viden delni sončni mrk. A ob tem nikar ne pozabimo na zaščito za oči. "Nezaščiteno gledanje sončnega mrka lahko povzroči nepovratno izgubo vida, tudi oslepitev oziroma tako močan madež, temno pego, da lahko vpliva na vsakdanje aktivnosti, branje in vožnjo," je opozorila oftalmologinja Darja Dobovšek Divjak, dr. med. z Očesne klinike UKC Ljubljana. Če v sončni mrk gledamo brez ustrezne zaščite oziroma s prostim očesom, lahko pride do fotokemičnih reakcij v rumeni pegi. "Učinek je podoben, kot bi z zbiralno lečo usmerili sončne žarke v les ali papir - na mestu nastane opeklina," je pojasnila. Zdravniki zato svetujejo, da za opazovanje mrka uporabite izključno namenska zaščitna očala z ustreznimi certifikati. Kakršnakoli improvizirana zaščita, kot so sajasto steklo, folija, rentgenske slike, fotografski filmi, je neustrezna, še posebej nevarno pa je gledanje v sonce skozi fotoaparat ali daljnogled. Za otroke naj bodo zaščitna očala dovolj majhna, da jim resnično nudijo zaščito. "Otroci so namreč poškodbam oči še posebej izpostavljeni: imajo bolj čiste optične medije, njihova očesna leča zbere več škodljivih žarkov v rumeni pegi, hkrati pa jih radovednost pogosto vodi v daljše in intenzivnejše gledanje v sonce," je pojasnila Dobovšek Divjakova. Ob tem naj vas ne zavede, ker je ob mrku manj bleščanja, kot če gledamo v Sonce, in se ga zato lažje opazuje, je dodala. Prvi znaki težav se kažejo kot bleščanje, kasneje pa se lahko v centru gledanja pojavi poslabšanje vida: temen madež, ukrivljena slika ali težave pri zaznavanju barv. Pri lažjih poškodbah lahko pride do spontanega izboljšanja, pri težjih pa učinkovitega zdravljenja ni.
language
slv
published at
2026-08-11T09:54:21
source
24ur
title
Čeprav se ne blešči, je nevarno, posledice lahko ostanejo za vse življenje
url
https://www.24ur.com/novice/slovenija/ceprav-se-ne-blesci-je-nevarno-posledice-lahko-ostanejo-za-vse-zivljenje.html
article order
1
body
Ob sredinem sončnem mrku oftamologi opozarjajo na nevarnosti, ki jih prinaša nezaščiteno opazovanje pojava. Neposredno opazovanje mrka brez ustrezne zaščite namreč lahko povzroči nepovratno izgubo vida, v najhujših primerih pa celo oslepitev. Oftamologinja z Očesne klinike UKC Ljubljana, Darja Dobovšek Divjak, je za časopis Delo povedala: "Pri opazovanju sončnega mrka s prostim očesom brez ustrezne zaščite nastane nepopravljiva poškodba vidnih čutnic v rumeni pegi - to je v delu očesa, ki sicer omogoča najostrejši centralni vid. Očesna leča namreč zbere sončne žarke na očesni mrežnici v rumeni pegi, kjer preko fotokemične poškodbe nastane opeklina, kar povzroči izgubo vida. To je podobno, kot če z zbiralno lečo na močnem soncu žgemo les ali papir." Težave se običajno pojavijo v prvih urah po nezaščitenem gledanju mrka, sprva kot bleščanje in kasneje kot poslabšanje vida. Okvara vida se lahko pojavi tudi v obliki temnega madeža v centralnem vidu oziroma v smeri, kamor usmerimo pogled, lahko pa se pojavi tudi v obliki ukrivljene slike ali motenj pri zaznavanju barv, je še pojasnila Dobovšek Divjakova. Pri lažjih poškodbah je možno spontano izboljšanje stanja, medtem ko pri težjih zdravila ni in lahko posledice trajno vplivajo na kakovost življenja. Oftamologinja je opozorila tudi na to, da je sončni mrk z vidika ogledovanja zavajajoč, saj je med samim pojavom bleščanja manj, zato lahko posamezniki brez neprijetnega občutka gledajo v sonce. Zaradi radovednosti in čistejše očesne leče pa so k poškodbam še bolj nagnjeni otroci. Nujna je ustrezna oprema "Opazovalci sončnega mrka si morajo priskrbeti zaščito s posebnimi očali, ki so namenjena opazovanju pojava ter tudi ustrezno certificirana (ISO 12312-2). Za otroke je potrebno priskrbeti otroška zaščitna očala za opazovanje sončevega mrka, saj so jim lahko očala namenjena odraslim prevelika in zato ne nudijo dovoljšnje zaščite. Kakršnakoli improvizirana zaščita, kot so sajasto steklo, fotografski filmi, CD-ji, zatemnjene folije za okna, RTG slike in podobno, se ne smejo uporabljati, saj ne nudijo zaščite. Prav tako sončevega mrka ne smemo opazovati skozi optične naprave, kot sta denimo fotoaparat ali daljnogled, ker sistem leč v teh napravah zbere še več nevarnih žarkov in je ob tem hujša poškodba rumene pege zelo verjetna. Zato je za opazovanje sončevega mrka skozi teleskop, daljnogled ali fotoaparat na sprednji del optike naprave nujno potrebno namestiti posebno folijo," še opozarja Dobovšek Divjakova.
language
slv
published at
2026-08-11T11:09:16
source
Delo
title
Oftamologi: nezaščiteno opazovanje sončnega mrka lahko povzroči resne poškodbe
url
https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/oftamologi-nezasciteno-opazovanje-soncnega-mrka-lahko-povzroci-resne-poskodbe
article order
10
body
V sredo zvečer z začetkom ob 19.24 bo v Sloveniji viden delni sončni mrk. Očesni zdravniki opozarjajo ljudi, naj ga nikar ne opazujejo brez ustrezne zaščite oči. V noči na četrtek bo potem ob jasnem nebu viden tudi roj meteorjev, konec meseca pa še delni lunin mrk. V Sloveniji bo v sredo proti večeru mogoče opazovati delni sončni mrk. To ni tako redek nebesni pojav, viden je bil tudi lani, bo pa letošnji nekoliko bolj spektakularen, saj bo Luna pokrila tudi 90 odstotkov ploskve Sonca. Mrk bo mogoče spremljati povsod, kjer je sonce vidno kakšno uro pred zahodom, kar pomeni, da ga zaradi kakšne vzpetine zlahka tudi zgrešite. Vsekakor pa pozor: opazovanje sonca brez ustrezne zaščite lahko trajno poškoduje vid, pravijo strokovnjaki. In ne, sončna očala niso ustrezna zaščita. Slovenski oftamologi zato opozarjajo javnost na resne nevarnosti, ki jih prinaša nezaščiteno gledanje sončnega mrka. V Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani pravijo, da v najhujših primerih lahko povzroči oslepitev. Učinek gledanja brez zaščite je namreč takšen, kot bi z zbiralno lečo usmerili sončne žarke na les ali papir, kjer nastane opeklina, je navedla oftamologinja očesne klinike Darja Dobovšek Divjak. Otroci še bolj občutljivi Posameznika naj ne zavede dejstvo, da je zaradi mrka sončni sij manj izrazit in da gledanje vanj ne povzroča takoj neprijetnih občutkov. Poškodbe namreč vseeno nastajajo. V ZDA so po mrku leta 1970 našteli 145 primerov trajnih slepih peg oziroma izgube centralnega vida. Prvi znaki poškodb se kažejo kot bleščanje, pozneje pa lahko nastopi poslabšanje vida v obliki temnega madeža v centru gledanja, ukrivljene slike in težav pri zaznavanju barv. Otroci so še bolj občutljivi, ker njihova očesna leča zbere več škodljivih žarkov, pravijo v UKC. Poleg tega se nevarnosti ne zavedajo in pogosto gledajo v sonce še dlje. Mogoče je tudi, da se jim zaščitna očala ne bodo dobro prilegala, če so narejena za odrasle, ali da bodo poskušali pokukati mimo njih. Na trgu ponaredki očal Kot neustrezne za spremljanje mrka strokovnjaki naštevajo sajasto steklo, folije, rentgenske slike in podobno, ki prepuščajo nevidno infrardečo in ultravijolično svetlobo, ter tudi sončna očala. Še posebno nevarno je gledanje mrka skozi fotoaparat, daljnogled ali teleskop, če na vstopni strani ni nameščen ustrezen sončni filter, dodajajo. Primerna zaščita so namenska očala z ustreznim certifikatom (ISO 12312-2), kar je mednarodni standard zaščite za opazovanje sonca. V teh dneh jih bo težko najti, ker so zaloge mnogim ponudnikom pošle. Euractiv je v torek poročal, da zaradi pomanjkanja ustreznih očal na trgu po Evropi krožijo neustrezni ponaredki, in pozval k previdnosti. Opazovanje je mogoče tudi skozi varilno steklo z oznako najmanj DIN 12, ki ne sme biti opraskano. Brez hribov na zahodu Ko je zaščita pri roki, pa ste nared za spremljanje dogodka, ki bo v sredo viden za več sto milijonov ljudi po svetu. Del teh bo deležen posebnega spektakla, saj bo ponekod sončni mrk popoln. V Sloveniji se bo delni sončni mrk najprej začel na vzhodu države ob 19.24, na zahodu pa približno dve minuti in pol pozneje. Največja magnituda (pokritost sončne ploskve) bo nastopila nekje med 20.16 in 20.19, vendar sonce takrat nikjer v Sloveniji ne bo več vidno, ker bo nekaj minut prej zašlo. Dr. Bojan Ambrožič, ljubiteljski astronom, na svojem blogu navaja, da je dobra lokacija za spremljanje mrka obala, denimo Piran, kjer bo pokritost sonca 84-odstotna. Najlepše bo po njegovem zapisu mrk viden na tromeji z Avstrijo in Italijo, kot vrhunsko izbiro pa navaja lokacijo, ki bo terjala nekaj napora, namreč Triglav. V Ljubljani med boljšimi lokacijami omenja stolp na Rašici z razgledno ploščadjo na višini 18 metrov, ki pa ima omejeno kapaciteto. Ambrožič odsvetuje Šmarno goro, ker nima pogleda proti zahodu. Predvsem pa predlaga lokacije, kjer so ob pogledu na severozahod hribi čim dlje oziroma jih ni. Naval na vasico Popolni sončni mrk bo jutri viden na severu in vzhodu Španije ter v zelo majhnih delih Portugalske, Islandije in Grenlandije. Ena najboljših in najlažje dostopnih lokacij v Evropi bo tokrat sever Španije, kjer pričakujejo naval obiskovalcev (zato oblasti opozarjajo tudi pred nevarnostjo novih požarov). Rezervacij nastanitev je dvainpolkrat več kot v enakem obdobju lani. Gre za dogodek, ki ga na severu Španije ni bilo 120 let, in navdušenci pač pravijo, da je razlika med delnim in popolnim sončnim mrkom kot noč in dan, saj v primeru slednjega utihnejo ptice, zapiha rahel vetrc in nekoliko se shladi. Vse to sicer traja le nekaj minut. Pa vendar. V Sloveniji je bil popolni sončni mrk nazadnje viden leta 1999 (naslednji bo leta 2081), najdlje na vzhodu države. Takrat so na Goričkem pričakovali 100.000 gostov, razprodali prenočitvene zmogljivosti in oddali tudi senike, kot je poročal Dnevnik. Naval v Španiji doživlja denimo Somosierra, ki je relativno blizu Madridu in leži na nadmorski višini 1440 metrov, popolni mrk pa bo tam trajal minuto in 29 sekund. Pričakujejo več tisoč ljudi, nepojmljivo število za majhno vasico. In ob kateri uri po lokalem času bo višek mrka v vsaki od prestolnic članic Evropske unije? Še dva spektakla S koncem sončnega mrka pa še ne bo konec zelo zanimivega poletnega dogajanja na nebu. Že noč na četrtek bo po napovedih astronomov izredno ugodna za spremljanje meteorskega roja Perzeidov, ki je viden vsako leto avgusta. Takrat Zemlja na svoji poti križa sled prašnih delcev, ledu in kamenja, ki jo za seboj pušča komet 109P/Swift-Tuttle. Ko ti delci vstopijo v Zemljino atmosfero, zažarijo, kar je videti kot utrinek. Največ naj bi jih bilo vidnih med 2. in 4. uro, seveda ob jasnem nebu - tudi do 50 na minuto na primerni lokaciji stran od svetlobnega onesnaženja in ob širokem panoramskem razgledu neba. Dodatna ugodna okoliščina je, da bo Luna v mlaju, tako da bo osvetljena stran obrnjena stran od Zemlje. Konec meseca pa prihaja še delni lunin mrk, in sicer 28. avgusta. Viden bo med 3.22 in 6.17 zjutraj, vse do njenega zahoda. Vrhunec mrka bo pri nas tik pred tem. Takrat bo senca Zemlje pokrila 93 odstotkov Lunine površine.
language
slv
published at
2026-08-11T22:05:04
source
Dnevnik
title
Pred vrati je nebesni fenomen - toda pozor, zaščitite si oči!
url
https://www.dnevnik.si/novice/svet/pred-vrati-je-nebesni-fenomen-toda-pozor-zascitite-si-oci-2820822/
article order
6
body
Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu. Na to pred jutrišnjim mrkom opozarjajo slovenski oftamologi. "Gledanje mrka brez ustrezne zaščite sproži fotokemične reakcije v rumeni pegi. Učinek je podoben, kot bi z lečo usmerili sončne žarke v papir - nastane opeklina," je opozorila oftalmologinja z Očesne klinike UKCL Darja Dobovšek Divjak. Oftamologi priporočajo, da za gledanje sončevega mrka uporabite certificirana zaščitna očala. Pomembno je, da so za otroke dovolj majhna, da jih bodo zares zaščitila. Otroci so namreč še posebej ranljivi. Hkrati oftamologi še opozarjajo, da je samo opazovanje mrka lahko zavajajoče, saj poškodb sprva človek ne čuti. Poudarjajo pa tudi, da je improvizirana zaščita, kot so na primer sajasto steklo, folije, rentegnske slike, filmi, neustrezna. Še posebej pa je nevarno gledanje skozi fotoaparat ali daljnogled. In kako prepoznamo težave? Najprej se lahko pojavi bleščanje, nato pa temen madež, ukrivljena slika, slabše zaznavanje barv. Težje poškodbe so nepovratne, pravijo oftamologi, ki dodajajo, da pri lažjih še lahko pride tudi izboljšav.
language
slv
published at
2026-08-11T11:14:35
source
Večer
title
Boste opazovali sončev mrk? Oftamologi opozarjajo, na kaj morate posebej paziti
url
https://vecer.com/slovenija/soncev-mrk-slovenija-avgust-10423585
article order
11
body
12. avgusta se bo nebo nad Slovenijo obarvalo v odtenke, kakršnih večina ljudi ne doživi več kot enkrat v življenju. Sonce bo tonilo proti obzorju, a namesto počasnega, mehkega zatona ga bodo v zadnjih minutah dneva vse bolj zagrizeno objedale temne obrise Lune. Nekaj sto kilometrov stran, nad severno Španijo, pa bo natanko v tistem trenutku nebo potemnelo, kot bi nekdo ugasnil stikalo, in dan se bo za nekaj minut spremenil v noč. Kot bi bilo to premalo, bo prav ta astronomski dvojček uvod v noč, ko bo nebo brez lunine svetlobe pripravljeno za enega najbogatejših prizorov, kar jih ponuja poletno nebo: dež zvezdnih utrinkov, ki jim ljudje že skoraj dva tisoč let pravijo solze svetega Lovrenca. Dan se bo za nekaj minut spremenil v noč, nebo pa nekaj ur pozneje v dežnik zvezdnih utrinkov. Ko Luna prekrije Sonce Sončev mrk nastane, kadar se Luna na svoji poti okoli Zemlje znajde natanko med Zemljo in Soncem ter s svojo senco za nekaj minut prereže del zemeljske površine. Ker sta Sonce in Luna na nebu videti skoraj enako veliki, čeprav je Sonce v resnici okoli 400-krat večje in tudi približno 400-krat bolj oddaljeno, lahko Luna ob pravem trenutku popolnoma prekrije sončno ploskev. Ta navidezna uglašenost velikosti ni naravni zakon, temveč kozmično naključje, ki počasi izginja, saj se Luna od Zemlje vsako leto oddalji za dobre tri centimetre in bo čez nekaj sto milijonov let za popolne mrke premajhna. 12. avgusta 2026 bo Luna svojo senco vrgla čez sever Španije, Islandijo in Grenlandijo, kjer bo za nekaj deset sekund do dobrih dveh minut zavladala popolna tema. Gre za prvi popolni sončev mrk nad celinsko Evropo po letu 1999, zato v Španijo že tedne pred dogodkom prihajajo množice popotnikov, pripravljenih prevoziti pol celine za dve minuti teme. Gre za prvi popolni sončev mrk nad celinsko Evropo po letu 1999. Skozi zgodovino so mrki veljali za usodna znamenja. Stari Kitajci so verjeli, da Sonce požira nebeški zmaj, zato so med mrkom glasno bobnali in vpili, da bi ga odgnali, babilonski astronomi pa so mrke natančno beležili že pred več kot dvema tisočletjema in iz zapisov razbrali prve zanesljive vzorce ponavljanja, znane kot Saros cikel. Šele novoveška astronomija je strah postopoma spremenila v pričakovanje, mrk pa iz slutnje nesreče v enega najbolj cenjenih naravnih spektaklov, zaradi katerega ljudje danes prostovoljno prepotujejo pol sveta. V Sloveniji tega prizora žal ne bomo deležni. Namesto tega nas čaka delni sončev mrk, ki se bo začel okoli 19.25 in dosegel vrhunec malo pred sončnim zahodom. Glede na kraj opazovanja bo Luna prekrila med 74 in skoraj 90 odstotki Sončeve ploskve, večina Slovenije pa bo pojav doživela pri zakritosti med 80 in 85 odstotki. Sonce bo ob tem stalo komaj nekaj stopinj nad obzorjem, zato je za polno doživetje ključna prosta, neovirana lega, na primer vrh hriba ali planota z razgledom proti zahodu, ne pa kotlina ali ozka dolina, kjer okoliški hribi Sonce skrijejo že precej pred uradnim zahodom. Kar naredi delni mrk s tako visoko zakritostjo posebej dramatičen, ni tema, temveč svetloba sama. Človeško oko se namreč izjemno dobro prilagaja postopnim spremembam osvetlitve, zato bo nebo videti razmeroma običajno vse do zadnjih desetih, petnajstih minut pred vrhuncem. Šele takrat začne dnevna svetloba dobivati hladen, skoraj kovinski odtenek, sence postanejo nenavadno ostre in podolgovate, temperatura zraka pa opazno pade. Ptice pogosto utihnejo, kot bi zaslutile večer, ki prihaja prehitro. Opazovalci, ki vedo, kaj gledajo, ta trenutek pogosto opišejo kot enega najbolj nenavadnih, kar so jih kdaj doživeli pod milim nebom. Nekaj minut pred vrhuncem dnevna svetloba dobi hladen, skoraj kovinski odtenek, kot bi nekdo dan potisnil skozi filter. Neposreden pogled v Sonce je nevaren ne glede na to, kako zakrito je Za varno opazovanje so nujna certificirana očala z oznako ISO 12312-2, mednarodnim standardom, ki zagotavlja, da filter prepusti dovolj malo svetlobe in škodljivega sevanja, da ne poškoduje mrežnice. Navadna sončna očala, zakajeno steklo ali domači pripomočki niso varni, tudi če se zdi Sonce skozi njih dovolj potemnelo. Cena certificiranih očal se giblje med dvema in šestimi evri, zato je vredno preskrbo urediti dovolj zgodaj, saj lahko tik pred dogodkom povpraševanje preseže ponudbo. Solze svetega Lovrenca Dolgo preden je astronomija pojasnila, od kod avgustovski utrinki prihajajo, so ljudje v njih videli znamenje. V krščanskem izročilu jim pravimo solze svetega Lovrenca, po diakonu, ki je umrl mučeniške smrti 10. avgusta leta 258 in čigar god sovpada prav z obdobjem, ko je meteorski roj najbolj dejaven. Legenda pravi, da nebo vsako leto ob tem času joka za svetnikom, ki naj bi, kot pripoveduje izročilo, na razbeljeni rešetki rablju mirno naročil, naj ga obrne, saj je bil na eni strani že dovolj pečen. Solze svetega Lovrenca niso solze žalosti, temveč prah kometa, ki gori sto kilometrov nad nami. Znanost ponuja bolj zemeljsko, a nič manj osupljivo razlago. Perzeidi so drobci prahu in ledu, ki jih za sabo pušča komet 109P/Swift-Tuttle, približno 26 kilometrov širok led in kamen, ki okoli Sonca kroži enkrat na 133 let in ga bomo naslednjič srečali šele leta 2126. Vsako poletje Zemlja na svoji poti okoli Sonca prereže oblak teh drobcev, ki v ozračje trčijo s hitrostjo skoraj 60 kilometrov na sekundo. Trenje z zrakom jih razgreje do te mere, da zažarijo in v nekaj desetinkah sekunde izgorijo približno sto kilometrov nad našimi glavami, kar mi na nebu vidimo kot kratko, svetlečo sled. Ime roja izhaja iz ozvezdja Perzej, iz katerega smeri utrinki navidezno izvirajo, čeprav gre v resnici zgolj za perspektivni učinek, saj so delci med seboj vzporedni, podobno kot se vzporedne železniške tirnice v daljavi navidezno stikajo v eni sami točki. Kitajski astronomi so o tem roju pisali že pred skoraj dva tisoč leti, evropski opazovalci pa so njegovo pravilnost, torej dejstvo, da se vrača vsako leto ob istem času, dokončno potrdili šele sredi devetnajstega stoletja. Danes vemo, da vrhunec roja leta 2026 pade v noč z 12. na 13. avgust, torej natanko v noč po sončevem mrku. Za opazovanje Perzeidov ni potrebna nikakršna oprema, potrebujemo samo potrpežljivost in oči, navajene na temo. Radiant, torej navidezno izhodišče roja, zvečer vzhaja nizko na severovzhodnem delu neba in se čez noč postopoma dviguje, aktivnost pa opazno naraste po enaindvajseti uri in doseže vrhunec v zgodnjih jutranjih urah, med četrto in šesto. Izkušeni opazovalci svetujejo, naj pogled ne bo uprt v eno samo točko neba, temveč naj prosto potuje visoko proti zenitu, saj se utrinki lahko pojavijo kjer koli nad obzorjem. Noč, ko tema postane zaveznica Tu se zgodba obeh pojavov združi v nekaj, kar se astronomom zgodi redko. Sončev mrk je namreč možen izključno takrat, ko je Luna v mlaju, torej ko je obrnjena k Zemlji s svojo neosvetljeno stranjo in je na nebu praktično nevidna. To ni naključje ob robu dogajanja, temveč fizikalna nujnost: mrk in mlaj sta neločljivo povezana pojava, saj brez mlaja Luna nikoli ne bi mogla stopiti natanko med Zemljo in Sonce. Za opazovalce Perzeidov to pomeni nekaj, kar se ne zgodi vsako leto. Meteorski roj, sicer eden najbolj zanesljivih na severnem nebu, pogosto izgubi del svojega sijaja zaradi svetle Lune, ki s svojo svetlobo preplavi nebo in požre šibkejše utrinke, še preden jih oko sploh ujame. Leta 2026 te težave ne bo. Noč po mrku bo nebo brez lunine svetlobe popolnoma temno, kolikor pač dopušča lokalno svetlobno onesnaženje, kar pomeni, da bodo vidni tudi šibkejši, sicer komaj opazni utrinki. Mlaj, ki mrk omogoča, bo isti večer poskrbel tudi za najtemnejše možno nebo za lov na utrinke. Astronomi takšni kombinaciji pravijo idealno leto za Perzeide, in razmere, ko je ob vrhuncu roja tudi popolnoma temna noč, kar se ne zgodi vsako leto. Teoretični urni pretok lahko v takih pogojih doseže tudi sto utrinkov na uro, čeprav dejansko vidno število vedno ostane nižje in je močno odvisno od svetlobnega onesnaženja na izbrani lokaciji, zato je smiselno poiskati čim bolj temno nebo, daleč od mestne razsvetljave. Kje in kdaj gledamo v nebo: pregled po Sloveniji Spodnja tabela povzema najboljše lokacije za opazovanje obeh pojavov, torej mesta z odprtim obzorjem za mrk in temnim nebom za Perzeide. Smer pogleda Z-SZ, pomeni zahodno-severozahodno stran neba, kjer bo ob mrku Sonce nizko stalo, medtem ko je pri Perzeidih smer okvirna, saj se utrinki lahko pojavijo kjer koli na nebu. Vidnost v večjih slovenskih mestih Mesta so za sončev mrk povsem primerna, saj gre za dnevni pojav in svetlobno onesnaženje nanj ne vpliva. Za Perzeide velja ravno obratno: v mestnih središčih bodo vidni le najsvetlejši utrinki oziroma bolidi, kdor želi videti roj v polnem obsegu, se mora umakniti na podeželje ali v hribe. V mestu bo mrk enako lep kot na hribu, Perzeidi pa bodo tam le bleda senca tega, kar ponuja temno podeželsko nebo. Vse navedene ure in odstotki so izračunani za jasno nebo in se lahko z oblačnostjo dramatično spremenijo. Poletno vreme sredi avgusta je v Sloveniji znano po nenadnih popoldanskih nevihtah, zato je natančno napoved smiselno preveriti šele dan ali dva pred dogodkom, ne prej. Enako velja za morebiten dim, ki bi ga veter lahko prinesel iz požarov v zahodni Evropi, če so za to primerni pogoji. Kdor načrtuje izlet na oddaljeno lokacijo zaradi enega ali drugega pojava, naj ima pripravljen tudi rezervni načrt lokacije bliže domu. Kaj priporočajo slovenski astronomi Poleg splošnih smernic o odprtem obzorju in temnem nebu so slovenski astronomi, amaterji in astronomska društva pred dogodkom objavili tudi bolj konkretne, mestoma zelo domiselne nasvete in organizirali javna opazovanja. Spodnja tabela povzema nekaj njihovih priporočil. Seznam organiziranih opazovanj se bo do avgusta gotovo še širil, saj astronomska društva po vsej državi tovrstne dogodke praviloma najavijo šele nekaj tednov, oziroma dni pred tem datumom. Pred odhodom je smiselno preveriti tudi spletne strani lokalnih astronomskih društev in observatorijev, na primer na Golovcu, Igu ali na Črnem Vrhu nad Idrijo, ki pogosto organizirajo skupinska opazovanja ob večjih nebesnih dogodkih. Ujeti trenutki za nebeški spomin Kdor bo torej 12. avgusta zvečer stal na slovenskem hribu in opazoval, kako Luna počasi objema zahajajoče Sonce, ga čaka zgolj nekaj ur počitka, preden se nebo prelevi v enega najbogatejših meteorskih prizorov desetletja. Redko kdaj vesolje v enem samem večeru in eni sami noči ponudi tako natančno uglašen dvojni nebesni spektakel. Kdor ga bo zamudil, bo na podobno kombinacijo verjetno čakal še dolga leta. Gre za resnično redek pojav. Po podatkih Universe Today se je mlaj z mrkom nazadnje na 12. avgust zgodil leta 1942, ponovil pa se bo šele leta 2045, čeprav se mlaj (ali katera koli druga lunina mena) na isti koledarski datum sicer ponovi vsakih 19 let, kar je znano kot Metonov cikel. Torej naslednja praktično identična kombinacija, mlaja bo natanko na 12. avgust, šele čez 19 let.
language
slv
published at
2026-08-10T06:01:32
source
Domovina
title
Ko se združita dan in noč: nebesni spektakel 12. avgusta 2026
url
https://www.domovina.je/ko-se-zdruzita-dan-in-noc-nebesni-spektakel-12-avgusta-2026
article order
0
body
Avgust bo ljubiteljem astronomije ponudil izjemno pestro dogajanje na nočnem nebu. Že v sredo bo v delih severne poloble mogoče opazovati popolni Sončev mrk, ki bo iz Slovenije viden le delno. V noči na četrtek bo vrhunec dosegel meteorski roj Perzeidov, mogoče bo opazovati tudi večino planetov našega Osončja. Mesec se bo zaključil z Luninim mrkom. Popolni Sončev mrk bo 12. avgusta najprej mogoče opazovati nad odročnim območjem severne Rusije. Senca se bo nato raztezala čez vzhodno Grenlandijo, zahodno Islandijo, severni del Atlantskega oceana, severno in osrednjo Španijo in skrajni severovzhod Portugalske, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. V Španiji bo pot popolnega mrka potekala približno od severnega mesta Oviedo do otoka Majorka. Tam ga bo moč opazovati tik pred sončnim zahodom, trajal pa bo manj kot dve minuti. Mrk bo v Španiji lahko spremljala tudi skupina iz Slovenije, ki se bo tja odpravila v okviru organiziranega potovanja, pri opazovanju pa jih bo spremljal astronom Tomaž Zwitter s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. V nekaterih delih Rusije in Grenlandije bo popolni Sončev mrk trajal nekoliko dlje, vendar še vedno manj kot dve minuti in pol. Najdlje, dve minuti in 18 sekund, bo trajal približno 45 kilometrov severozahodno od islandske obale. V Sloveniji bo vidna le prva polovica mrka V večjem delu Evrope - tudi v Sloveniji - Kanadi, na severu ZDA in v severozahodni Afriki bo viden delni mrk, ko bo Luna zakrila le del Sončeve ploskve. Pojav bo trajal približno uro in 45 minut. Kot je za STA pojasnil profesor z oddelka za geografijo mariborske filozofske fakultete Igor Žiberna, bo delni Sončev mrk pri nas viden v večernem času. Začel se bo okoli 19.25, največja prekritost bo nastopila ob 20.16, ko bo Luna zakrila približno 91 odstotkov Sončevega premera. Ker bo Sonce pri nas zašlo že približno štiri minute prej, največje faze mrka po besedah Žiberne ne bomo mogli opazovati, temveč bo vidna le njegova prva polovica. Stopnja prekritosti bo sicer nekoliko večja v jugozahodni kot v severovzhodni Sloveniji. Za čim boljše opazovanje je po njegovih besedah priporočljivo izbrati lokacijo z odprtim pogledom proti severozahodu. "Idealne so višje ležeče točke, kjer pogleda proti obzorju ne zastirajo stavbe, drevesa ali reliefne ovire," je dejal. Ljubiteljski astronom Bojan Ambrožič med najboljšimi razgledišči izpostavlja Tromejo in Triglav, dobra izbira pa je tudi slovenska obala, denimo Piran. V okolici Ljubljane priporoča razgledni stolp na Rašici, medtem ko Šmarna gora zaradi omejenega pogleda proti zahodu ni primerna. Pri opazovanju Sončevega mrka je nujno upoštevati varnostna priporočila. Kot je poudaril Žiberna, v Sonce nikoli ne smemo gledati neposredno, temveč le skozi posebej izdelane sončne filtre oz. zaščitna očala za opazovanje Sonca. "Uporabimo lahko tudi varilsko steklo ustrezne optične gostote. Običajna sončna očala, počrnjeno steklo ali fotografski filmi ne zagotavljajo zadostne zaščite in lahko povzročijo trajne poškodbe vida," je opozoril. Redek pojav, na katerega lahko posamezno območje čaka stoletja Sončev mrk nastane, ko Luna pride med Sonce in Zemljo ter nanjo vrže svojo senco in ustvari nenavaden mrak. "To se lahko zgodi le ob mlaju. Ker je Lunina tirnica glede na Zemljino orbito okoli Sonca nagnjena za približno pet stopinj, se takšna popolna poravnava ne zgodi ob vsakem mlaju. Prav zato so Sončevi in Lunini mrki razmeroma redki pojavi," je dejal Žiberna. Ta pojav so številne starodavne civilizacije razumele kot znamenje apokalipse ali sporočilo bogov, po navedbah ameriške vesoljske agencije Nasa pa gre v resnici za "kozmično naključje". Vsako leto se sicer zgodita približno eden ali dva Sončeva mrka. Ker pa je pas popolnega mrka zelo ozek, lahko posamezno območje na naslednjega čaka tudi okoli 400 let. Že 2. avgusta 2027 bo popolni Sončev mrk prečkal jug Španije, sever Afrike in Arabski polotok. Ta bo najdaljši v tem stoletju, saj bo njegova popolna faza trajala šest minut in 23 sekund. Prebivalci Slovenije smo popolni Sončev mrk nazadnje opazovali 11. avgusta 1999, na naslednjega pa bomo morali počakati vse do 3. septembra 2081. Običajno dva tedna pred ali po Sončevem mrku nastopi še Lunin mrk. Po besedah Žiberne bo letos iz Slovenije tako mogoče opazovati tudi delni Lunin mrk, ki bo nastopil 28. avgusta v jutranjih urah, ko bo polna Luna že zahajala. Po mrku bodo nebo razsvetlili Perzeidi Posebnost avgustovskega nočnega neba je tudi meteorski roj Perzeidov, eden najlepših in najbolj prepoznavnih meteorskih rojev v letu, katerega vrhunec bo letos nastopil prav po Sončevem mrku. Perzeidi so utrinki, ki navidezno izhajajo iz ozvezdja Perzej. Vsako leto med sredino julija in koncem avgusta Zemlja na svoji poti okoli Sonca prečka sled drobnih prašnih delcev, ki jih za seboj pušča periodični komet 109P/Swift-Tuttle. Ti delci ob vstopu v Zemljino atmosfero z veliko hitrostjo - približno 59 kilometrov na sekundo - zažarijo kot svetleče sledi. Na nočnem nebu to opazujemo kot utrinke. V idealnih razmerah, na temni lokaciji brez svetlobnega onesnaženja, je med vrhuncem roja mogoče opaziti tudi do 100 utrinkov na uro. Pogoji za opazovanje bodo letos še posebej ugodni, saj bo Luna v času vrhunca roja v fazi mlaja. Kot je pojasnil Žiberna, bodo zaradi temnejšega neba vidni tudi šibkejši utrinki. Za opazovanje Perzeidov je priporočljivo izbrati čim temnejšo lokacijo zunaj mest z odprtim pogledom na nebo. Za razliko od Sončevega mrka pri opazovanju utrinkov ne potrebujemo nobene posebne opreme. "Dovolj so prosti pogled, nekaj potrpežljivosti in približno 20 minut, da se oči privadijo temi," je dejal Žiberna. Astronomski spektakel pa se s Perzeidi ne bo končal. Tudi razporeditev planetov bo sredi avgusta izjemno ugodna za opazovanje. V noči z 12. na 13. avgust bomo tako lahko opazovali večino planetov v našem Osončju, z nekaj sreče pa v jutranjem času, še pred vzidom Sonca, tudi planeta Merkur in Jupiter.
language
slv
published at
2026-08-10T13:43:50
source
SiOL
title
Avgustovsko nebo bo postreglo s Sončevim in Luninim mrkom, Perzeidi ter ugodnim pogledom na planete
url
https://siol.net/novice/slovenija/avgustovsko-nebo-bo-postreglo-s-soncevim-in-luninim-mrkom-perzeidi-ter-ugodnim-pogledom-na-planete-698615
article order
4
body
* Popolni Sončev mrk bo 12. avgusta 2026 viden na Grenlandiji, Islandiji in v Španiji. * V Sloveniji bo mrk viden le delno in predvsem z lokacij z odprtim zahodnim obzorjem. * Ob 20. uri bo sonce pri nas že zelo nizko, zato ga iz ravnic in kotlin marsikje ne bo več mogoče videti. Na delih severne poloble bo 12. avgusta 2026 nastopil popolni Sončev mrk, eden najbolj spektakularnih astronomskih pojavov. Mogoče ga bo opazovati na Grenlandiji, Islandiji in v delih Španije, v Sloveniji pa bomo lahko videli le delni mrk, in še to samo ob zelo dobrih pogojih. Najlepše bo viden na Islandiji in v Španiji Pot popolnega mrka se bo začela na severnih obalah Rusije, nadaljevala čez vzhodno Grenlandijo in Islandijo, nato pa bo ob zahajanju Sonca prečkala sever Iberskega polotoka, med drugim območja Coruñe, Baskije in Katalonije. Mrk bo viden tudi v delih Kanade in na vzhodni obali Združenih državah Amerike, precej zakrito Sonce pa bodo videli tudi v Veliki Britaniji, na Irskem in ob zahodu Sonca v Franciji. Španci so za ta dogodek že izdali tudi poseben blok z znamko, saj bo država ena najbolj priljubljenih destinacij za opazovalce tega redkega pojava. Zwitter: V Sloveniji ne bo nič posebnega Čeprav bo dogodek v svetu pritegnil veliko pozornosti, bo pogled iz Slovenije precej manj spektakularen. Kot je lani za Žurnal24 pojasnil profesor astronomije in astrofizike na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko Tomaž Zwitter, bo pri nas delno zakrito Sonce mogoče videti le ob sončnem zahodu, pa še to samo z lokacij, ki imajo popolnoma odprto zahodno obzorje. Po njegovih besedah bi bilo delni mrk mogoče opazovati denimo s Krna, Prehodavcev ali Krvavca, ne pa s Kredarice. Iz ravnic in kotlin bo Sonce takrat po njegovih navedbah že za hribi. Ob 20. uri bo Sonce le še približno dve stopinji nad obzorjem, zato bo za opazovanje odločilno, da zahodnega obzorja ne zakrivajo hribi, drevesa ali stavbe. Zadnji popolni Sončev mrk pri nas leta 1999 Popolni Sončev mrk se je v Sloveniji nazadnje zgodil 11. avgusta 1999. Takrat je bil popolnoma viden le na skrajnem severovzhodu države, drugod po Sloveniji pa so ljudje spremljali delni mrk. Naslednje priložnosti za opazovanje podobnih pojavov bodo v prihodnjih letihz znova le, če boste v Španiji. Po mrku 12. avgusta 2026 bo 2. avgusta 2027 sled popolnega Sončevega mrka potekala čez jug Španije oiroma Gibraltar, 26. januarja 2028 pa bo iz južne Španije ob sončnem zahodu mogoče opazovati obročasti mrk.
language
slv
published at
2026-08-07T11:23:27
source
Žurnal24
title
Prihaja popolni Sončev mrk: V Sloveniji bo viden iz teh lokacij
url
https://www.zurnal24.si/slovenija/popolni-soncev-mrk-tomaz-zwitter-463308
article order
6
body
V sredo bomo lahko spremljali enega najzanimivejših astronomskih pojavov. Luna bo potovala med Zemljo in Soncem ter ponekod Sonce popolnoma zakrila, iz Slovenije pa bomo lahko opazovali delni Sončev mrk. Posebnost tokratnega pojava je, da se bo njegov najzanimivejši del zgodil tik pred sončnim zahodom. To bo prvi popolni Sončev mrk, viden iz celinske Evrope, po letu 1999. Takrat je v Sloveniji bil najbolj viden iz Prekmurja. Pas popolnega mrka bo potekal čez dele severne Rusije, Grenlandije in Islandije, nato čez severni Atlantik ter dosegel Španijo in manjši del Portugalske. Na teh območjih se bo dan za kratek čas spremenil v noč, popolna faza pa bo večinoma trajala manj kot dve minuti. Do Sončevega mrka pride, ko se Luna postavi med Zemljo in Sonce ter zakrije del ali celotno Sončevo ploskev. Sonce je sicer približno 400-krat večje od Lune, vendar je od Zemlje tudi približno 400-krat bolj oddaljeno, zato sta z našega zornega kota videti skoraj enako velika. Ljubljani bo zakritih več kot 84 odstotkov Sonca V Sloveniji popolnega mrka ne bomo videli, bo pa delni mrk kar izrazit. Začel se bo okoli 19.24 oziroma 19.25. V Ljubljani bo največjo vidno fazo dosegel okoli 20.12, ko bo zakritih približno 84,22 odstotka Sončeve ploskve. Še nekoliko globlji mrk se obeta na Gorenjskem. V Kranju bo zakritost dosegla približno 86,26 odstotka, v Celju 79,97 odstotka, v Mariboru 79,49 odstotka, v Novem mestu pa okoli 77,55 odstotka. Luna bo postopoma prekrivala Sončevo ploskev, dokler ne bo nad zahodnim obzorjem ostal le še svetel srp. Najlepši del lahko zakrijejo hribi Pri izbiri kraja za opazovanje je bistven neoviran pogled proti zahodu. Sonce bo namreč med najglobljo fazo že zelo nizko, zato ga lahko predčasno zakrijejo hribi, drevesa ali stavbe. Najboljše bodo odprte in nekoliko višje lokacije. Prav nizka lega Sonca pa lahko poskrbi za posebno zanimiv prizor, saj bo v večjem delu celinske Evrope zašlo še delno zakrito. Ob jasnem vremenu bomo tako lahko opazovali nenavaden sončni zahod v obliki ozkega svetlečega srpa. Brez posebnih očal ne glejte v Sonce Čeprav bo večina Sonca zakrita in bo to tik nad obzorjem, neposredno gledanje vanj ne bo varno. Ker v Sloveniji ne bo popolne faze, mrka v nobenem trenutku ne smemo opazovati s prostimi očmi. Zvečer še Perzeidi S sončnim zahodom nebesne predstave še ne bo konec. V noči na 13. avgust bo vrhunec dosegel meteorski roj Perzeidov. Razmere za opazovanje bodo letos posebej ugodne, saj bo Luna v mlaju in s svojo svetlobo ne bo zakrivala šibkejših meteorjev. Najboljše možnosti bodo daleč od mestnih luči in v urah pred jutrom.
language
slv
published at
2026-08-08T03:41:02
source
Svet24
title
Nebo bo kmalu ponudilo poseben prizor: Česa takega že dolgo nismo videli
url
https://svet24.si/novice/slovenija/soncev-mrk-nebo-dogajanje-1917942

source scope

analyzed source count

omitted articles

article order
10
body
Astronomsko društvo Orion iz Maribora vabi na skorajšnje opazovanje delnega Sončevega mrka in Perzeidov. V sredo, 12. avgusta 2026, bodo organizirali od 19. ure zvečer do 2. ure zjutraj opazovanje delnega Sončevega mrka in Perzeiodv v Šmartnu na Pohorju. Na družbenem omrežju Facebook so zapisali, da se bodo dobili tokrat prej, kot je običajno, saj bodo poleg Perzeidov spremljali še Sončev mrk. Delni Sončev mrk bo v Sloveniji viden, če bo vreme dopuščalo, takrat, ko bo Sonce zahajalo. "Na območju Maribora se bo mrk začel ob 19:24:25 SEPČ, maksimum mrka bo ob 20:16:10 SEPČ. Ker bo na našem območju Sonce zašlo za matematično obzorje že nekaj minut prej, čistega maksimuma mrka ne bomo mogli opazovati," so še zapisali. Kako se opazuje (delni) Sončev mrk? Opozarjajo, da je Sonce varno opazovati samo skozi temu namenjene solarne filtre ali skozi varilsko steklo z optično gostoto od 12 do 15. "Razne druge rešitve filtrov, kot so sajasto steklo, več zaporednih leč sončnih očal, fotografski ter rentgenski filmi in podobno, niso varni za opazovanje," opozarjajo. Isti večer tudi Perzeidi "Meteorski roj Perzeidov povzroča komet 109P/Swift-Tuttle, ki za seboj pušča sled drobnih delcev. Ko Zemlja vsako leto prečka to sled, na nebu opazujemo Perzeide, enega najlepših meteorskih rojev. Na temni lokaciji je v zenitu možno videti do 100 utrinkov na uro. Hitrost delcev, ki zaidejo v zgornje plasti atmosfere je okoli 59 km/s. Pomembno je, da za opazovanje izberemo temno lokacijo z odprtim obzorjem," so razložili pri društvu. Praktične napotke in več zanimivosti so zapisali na spletni strani društva TUKAJ.
language
slv
published at
2026-08-08T06:16:59
source
Lokalec.si
title
Astronomsko društvo Orion vabi na opazovanje delnega Sončevega mrka in Perzeidov
url
https://www.lokalec.si/astronomsko-drustvo-orion-vabi-na-opazovanje-delnega-soncevega-mrka-in-perzeidov/
article order
3
body
Slovenski oftalmologi opozarjajo na resne nevarnosti, ki jih prinaša nezaščiteno gledanje sončevega mrka. Razkrivamo tudi, kje v Sloveniji bo najbolje viden. Danes, 12. avgusta 2026, bo Luna okoli 19:25 začela zakrivati Sonce in ga nato ponekod po svetu tudi povsem zakrila. Po podatkih agencije NASA bodo popolni sočni mrk lahko videli na delih Grenlandije, Islandije, Španije, Rusije in Portugalske. Kot na svojem blogu piše ljubiteljski astronom Bojan Ambrožič, bo zakritost Sonca v Sloveniji do 90 odstotkov na skrajnem zahodu Slovenije in približno 73 odstotkov na skrajnem vzhodu. "Ker bo mrk viden le nekaj minut preden Sonce zvečer zaide in to na severozahodu, kjer imamo tam skorajda povsod visoke hribe, bo sam mrk izjemno težko videti. Nevedni opazovalci ga najbrž ne bodo niti opazili, ker se bo stemnilo samo nekaj minut prej, kot bi se sicer," navaja. Pozor: Brez ustrezne zaščite lahko opazovanje mrka povzroči nepovratno izgubo vida Neposredno opazovanje mrka brez ustrezne zaščite lahko povzroči nepovratno izgubo vida, v najhujših primerih celo oslepitev. Specialistka oftalmologije Darja Dobovšek Divjak, dr. med., iz Očesne klinike UKC Ljubljana, je v sporočilu za javnost UKC Ljubljana opozorila, "da pri gledanju v sončni mrk brez primerne zaščite pride do fotokemičnih reakcij v rumeni pegi, ki so podobne učinku, kot bi z zbiralno lečo usmerili sončne žarke v papir ali les, kjer nastane opeklina." Kako varno gledati sočni mrk? Strokovnjaki poudarjajo, da je za varno opazovanje mrka nujna uporaba namenskih zaščitnih očal z ustreznimi certifikati. Za pravo zaščito je nujna tudi prava velikost očal, zlasti pri otrocih, ki so še posebej ogroženi. "Otroci imajo bolj čiste optične medije, njihova očesna leča zbere več škodljivih žarkov, hkrati pa jih radovednost pogosto vodi v daljše gledanje v sonce. Zaradi teh dejavnikov so poškodbam oči še bolj izpostavljeni," tako še opozarjajo v sporočilu za javnost. Oftalmologi poudarjajo, da so improvizirana sredstva, kot so sajasto steklo, folije, rentgenske slike, fotografski filmi, neustrezna. Še posebej pa je nevarno gledanje skozi fotoaparat ali daljnogled, saj lahko koncentracija svetlobe povzroči hude poškodbe mrežnice. Zakaj je gledanje v mrk "zavajajoče"? Ker je med mrkom manj bleščanja, lahko posamezniki dalj časa gledajo v sonce brez neprijetnih občutkov - to pa povečuje tveganje za poškodbe, ki se sprva ne zaznajo. Znaki poškodb in posledice Prvi znaki težav se kažejo kot bleščanje, kasneje pa lahko nastopi poslabšanje vida: * temen madež v centru gledanja * ukrivljena slika * težave pri zaznavanju barv Pri lažjih poškodbah je možno spontano izboljšanje, pri težjih pa zdravila ni, posledice pa lahko trajnostno vplivajo na kakovost življenja. Kje v Sloveniji gledati mrk? Ambrožič vsem, ki želijo gledati mrk, svetuje, da gredo čim višje v hribe, kjer je čim manj oviran pogled na severozahod (čim manj hribov). Zgolj razlika v nadmorski višini, sicer pa na skoraj "isti" lokaciji, lahko pomeni, da bomo videli 15 odstotkov manj ali več pokritosti Sonca. Nekaj njegovih predlogov za ogled mrka: * Tromeja: tam naj bi bil po mnenju Ambrožiča najlepše viden sončev mrk in sicer kar 89 odstotkov prekritosti. * Triglav: Prav tako 89 odstotkov prekritosti Sonca. * Slovenska obala (Piran): približno 84 odstotkov zakritosti ob 20.14 uri. * V Ljubljani - stolp na Rašici (približno 80 odstotkov prekritosti malo po 20. uri) Več o tem, kaj so še primerna mesta za gledanje mrka, zakaj ne bo mrk povsod viden čisto ob istem času in kaj vse na to vpliva, lahko preberete na njegovem blogu.
language
slv
published at
2026-08-12T02:27:39
source
Med.Over.Net
title
Sončni mrk: Kje in kako ga varno gledati
url
https://medover.zurnal24.si/kje-bo-soncev-mrk-najbolje-viden-kako-varno-gledati-soncev-mrk/
article order
0
body
Neposredno opazovanje mrka brez ustrezne zaščite lahko povzroči nepovratno izgubo vida, v najhujših primerih celo oslepitev, so opozorili. Kot je pojasnila oftalmologinja z Očesne klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Darja Dobovšek Divjak, pri gledanju v mrk brez zaščite pride do fotokemičnih reakcij v rumeni pegi. Te so podobne učinku, kot bi z zbiralno lečo usmerili sončne žarke v papir ali les, kjer nastane opeklina, so izpostavili v današnjem sporočilu UKC Ljubljana. Za varno opazovanje Sončevega mrka strokovnjaki priporočajo izključno uporabo namenskih zaščitnih očal z ustreznimi certifikati. Posebno previdnost ob tem svetujejo pri otrocih, ki so še posebej ogroženi. Kot so pojasnili, imajo otroci bolj čiste optične medije, njihova očesna leča zbere več škodljivih žarkov, hkrati pa jih radovednost pogosto vodi v daljše gledanje v sonce. Zaradi teh dejavnikov so poškodbam oči še bolj izpostavljeni, zato je treba pri otrocih izbrati očala otroške velikosti, da zagotovijo zadostno zaščito. Spomnili so, da je mrk lahko zavajajoč. "Med mrkom je bleščanja manj, zato lahko posamezniki gledajo v sonce dlje časa brez neprijetnih občutkov, kar pa povečuje tveganje za poškodbe, ki se sprva ne zaznajo," so navedli. Za opazovanje mrka niso ustrezna improvizirana sredstva, kot so sajasto steklo, rentgenske slike ali fotografski filmi. Še posebej nevarno pa je gledanje skozi fotoaparat ali daljnogled, saj lahko koncentracija svetlobe povzroči hude poškodbe mrežnice, so izpostavili. Prvi znaki težav se kažejo kot bleščanje, kasneje pa lahko nastopi poslabšanje vida. Med znaki poškodb, na katere je treba biti pozoren, izpostavljajo temen madež v centru gledanja, ukrivljeno sliko in težave pri zaznavanju barv. "Pri lažjih poškodbah je možno spontano izboljšanje, pri težjih pa zdravila ni, posledice pa lahko trajnostno vplivajo na kakovost življenja," so opozorili v sporočilu.
language
slv
published at
2026-08-11T13:22:57
source
Reporter
title
Oftalmologi pred Sončevim mrkom: Ne buljite v Sonce brez zaščite
url
https://reporter.si/clanek/slovenija/oftalmologi-pred-soncevim-mrkom-ne-buljite-v-sonce-brez-zascite-1918635
article order
9
body
Slovenija, 10. avgust 2026 - Sončni mrk je eden najbolj fascinantnih astronomskih pojavov, kjer Luna za kratek čas dobesedno zakrije Sonce, nastane pa izključno zaradi izjemnega vesoljskega naključja velikosti in razdalj. V Sloveniji bomo v sredo, 12. avgusta 2026, priča izjemnemu delnemu Sončevemu mrku, pri katerem bo Luna zakrila kar med 79 in 90 odstotkov Sončevega premera. Pojav bo viden pozno popoldne in se bo zaključil tik ob sončnem zahodu. Globalno gledano gre sicer za prvi popolni Sončev mrk v celinski Evropi po letu 1999, ki bo v celoti viden v ozkem pasu čez Grenlandijo, Islandijo in Španijo. Za astronomske navdušence in nepoznavalce je spodaj podrobnejša razlaga osnov tega pojava in natančnih mikro-lokacij v Sloveniji. Kaj je osnova mrka? Sonce je od Lune v resnici večje za približno 400-krat. Hkrati pa je od Zemlje oddaljeno natanko 400-krat bolj kot Luna. Zaradi tega geometrijskega razmerja sta Sonce in Luna na našem nebu videti skoraj popolnoma enako velika. Ko se Luna na svoji orbiti poravna natančno med Zemljo in Sonce, njena senca pade na površje Zemlje in nastane sončni mrk. Poznamo tri glavne vrste mrkov: Popolni mrk, ko Luna popolnoma prekrije Sončevo ploskev. Za nekaj minut se sredi dneva stemni in vidna postane Sončeva atmosfera (korona). Kolobarjasti mrk pa je takrat ko Luna na svoji eliptični poti predaleč od Zemlje, zato je videti manjša od Sonca. Ko se poravnata, okoli črne Lune ostane viden svetel "ognjeni obroč". Delni mrk pa se zgodi takrat, telesa niso idealno poravnana. Luna odškrtne le del Sonca, ki postane videti kot svetleč srp (to se bo 12. avgusta zgodilo pri nas). Natančne mikro-lokacije v Sloveniji za astronomske navdušence Ker bo Sonce ob vrhuncu mrka izjemno nizko (le 2 stopinji nad obzorjem), vsaka senca šteje. Za resen fotografski ali vizualni užitek so primerne naslednje točne lokacije: Primorski rob in Kras (Popoln pogled nad obzorje) Socerb (grad): Odličen in lahko dostopen rob z odprtim pogledom proti Tržaškemu zalivu in Italiji. Zahod je popolnoma čist. Pomjan nad Koprom: Najvišja vas, ki nudi nemoten pogled proti zahodnemu obzorju čez morje. Vremščica ali Slavnik: Vrhova na Krasu, kjer ni nobenih ovir v smeri zahajanja Sonca. Julijske in Kamniško-Savinjske Alpe (Visokogorske točke) Vrh Krna (2244 m): Verjetno najboljša točka v državi. Pogled proti zahodu se odpira globoko nad Furlansko nižino, kar pomeni, da bo Sonce vidno do zadnje sekunde pred zahodom. Mangartsko sedlo: Dostopno z avtomobilom (visoka gorska cesta), obrnjeno proti zahodu, obdano s čudovito kuliso gora. Krvavec (Zgornja postaja ali Plaža): Dostopna točka nad meglo in nižinsko vlago, z odprtim pogledom proti zahodu čez Ljubljansko kotlino. Notranjska in hriboviti zahod Nanos (Pleša pri oddajniku): Skalni rob ponuja idealno razgledno ploščad proti zahodu. Javorniki nad Cerkniškim poljem: Izbrani goli vrhovi ponujajo čisto linijo proti obzorju. Javna opazovanja za javnost - Slatina v Halozah (Cirkulane): Točna mikrolokacija je pri tamkajšnjem turistično-izobraževalnem središču, kjer astronomi postavijo teleskope s posebnimi filtri, skozi katere lahko varno gledajo tudi mimoidoči in nepoznavalci. * In še pomembno varnostno opozorilo Gledanje neposredno v Sonce brez ustrezne zaščite povzroči trajne poškodbe vida. Velja vedeti, da navadna sončna očala, zatemnjena stekla ali fotografski filmi ne zadoščajo. Obvezno je uporabite certificirana očala za Sončev mrk z ustreznim filtrom. Za opazovanje utrinkov kasneje ponoči pa posebna oprema ni potrebna./LN/Uporabljeni tudi podatki UI/
language
slv
published at
2026-08-09T23:02:45
source
ljnovice.si
title
V Sloveniji bomo to sredo priča izjemnemu delnemu Sončevemu mrku
url
https://ljnovice.si/2026/08/10/v-sloveniji-bomo-to-sredo-prica-izjemnemu-delnemu-soncevemu-mrku/

omitted source count

total source count