MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• Ob vrhuncu bo Luna zelo nizko nad obzorjem, zato bo mrk zaradi jutranje svetlobe težko ali celo nemogoče opazovati.
• Najboljši pogled bo omogočila lokacija z odprtim in neoviranim obzorjem proti zahodu oziroma jugozahodu.
• Luna bo v Sloveniji zašla približno ob 6.17, Sonce pa bo vzšlo okoli 6.20.
• Lunin mrk je mogoč le ob polni Luni, vendar ne ob vsakem ščipu, ker je Lunina tirnica nagnjena približno pet stopinj glede na ekliptiko.
• Sončevemu mrku 12. avgusta je približno dva tedna pozneje sledil Lunin mrk.
• 28. avgusta 2026 bo nastopil delni Lunin mrk.
• Delni mrk se bo začel okoli 4.33.
• Vrhunec mrka bo okoli 6.12, ko bo Zemljina senca prekrila približno 93 odstotkov Luninega premera.
• Polsenčna faza se bo začela okoli 3.21, vendar je s prostim očesom skoraj ni mogoče zaznati.
• Iz Slovenije bo vidna predvsem prva polovica mrka.
• Za opazovanje Luninega mrka posebna zaščita oči ni potrebna; varno ga je opazovati s prostim očesom, daljnogledom ali teleskopom.
• V Sloveniji bo mrk viden v zgodnjih jutranjih urah, ko bo Luna zahajala.
• Lunin mrk nastane, ko se Zemlja znajde med Soncem in Luno ter Luna vstopi v Zemljino senco.
• V Južni Ameriki, vzhodni Severni Ameriki ter na velikem delu Atlantskega in jugovzhodnem delu Tihega oceana bo mogoče spremljati vse faze mrka.
• Astronomsko društvo Orion naj bi ob jasnem vremenu v Mariboru organiziralo javno opazovanje mrka.
• Soncevemu mrku 12. avgusta je približno dva tedna pozneje sledil Lunin mrk.
• V Južni Ameriki, vzhodni Severni Ameriki ter na velikem delu Atlanskega in jugovzhodnem delu Tihega oceana bo mogoče spremljati vse faze mrka.

key differences

28. avgusta 2026 bo nastopil delni Lunin mrk.

Samo 24ur potrjuje trditev; drugi viri je ne omenjajo ali ji nasprotujejo.

Astronomsko društvo Orion naj bi ob jasnem vremenu v Mariboru organiziralo javno opazovanje mrka.

Samo 24ur potrjuje trditev, ostali je ne omenjajo.

Delni mrk se bo začel okoli 4.33.

Večina virov potrjuje 4.33, Lokalec.si navaja 5.12.

Iz Slovenije bo vidna predvsem prva polovica mrka.

Večina virov potrjuje, nekateri ne omenjajo.

Luna bo v Sloveniji zašla približno ob 6.17, Sonce pa bo vzšlo okoli 6.20.

Večina virov potrjuje uri, Dnevnik navaja 6.23 za Luno, Lokalec.si pa brez točnih ur.

Lunin mrk je mogoč le ob polni Luni, vendar ne ob vsakem ščipu, ker je Lunina tirnica nagnjena približno pet stopinj glede na ekliptiko.

Večina virov podpira trditev, nekateri izpustijo 5-stopinjski naklon.

Lunin mrk nastane, ko se Zemlja znajde med Soncem in Luno ter Luna vstopi v Zemljino senco.

Vsi viri, ki omenjajo, trditev podpirajo; STA in Dnevnik je ne omenjata.

Najboljši pogled bo omogočila lokacija z odprtim in neoviranim obzorjem proti zahodu oziroma jugozahodu.

Večina virov podpira trditev, STA je ne omenja.

Ob vrhuncu bo Luna zelo nizko nad obzorjem, zato bo mrk zaradi jutranje svetlobe težko ali celo nemogoče opazovati.

Večina virov potrjuje težave, a Dnevnik in Lokalec.si izpuščata svetlobo kot vzrok.

Polsenčna faza se bo začela okoli 3.21, vendar je s prostim očesom skoraj ni mogoče zaznati.

Večina virov (6) podpira trditev, štirje je ne omenjajo; noben je ne zanika.

Soncevemu mrku 12. avgusta je približno dva tedna pozneje sledil Lunin mrk.

Samo RTV Slovenija potrjuje trditev, ostali je ne omenjajo.

Sončevemu mrku 12. avgusta je približno dva tedna pozneje sledil Lunin mrk.

STA, SiOL, Svet24 in Primorske potrjujejo; Delo in SN delno; ostali ne omenjajo.

V Južni Ameriki, vzhodni Severni Ameriki ter na velikem delu Atlanskega in jugovzhodnem delu Tihega oceana bo mogoče spremljati vse faze mrka.

Vsi viri trditve ne omenjajo.

V Južni Ameriki, vzhodni Severni Ameriki ter na velikem delu Atlantskega in jugovzhodnem delu Tihega oceana bo mogoče spremljati vse faze mrka.

Štirje viri potrjujejo, trije ne omenjajo.

V Sloveniji bo mrk viden v zgodnjih jutranjih urah, ko bo Luna zahajala.

Vsi viri razen STA trditev potrjujejo; STA je ne omenja.

Vrhunec mrka bo okoli 6.12, ko bo Zemljina senca prekrila približno 93 odstotkov Luninega premera.

Lokalec.si navaja 96-odstotno pokritost, drugi viri 93 odstotkov.

Za opazovanje Luninega mrka posebna zaščita oči ni potrebna; varno ga je opazovati s prostim očesom, daljnogledom ali teleskopom.

Večina virov potrjuje trditev, nekateri je ne omenjajo.

source analyses

24ur

28. avgusta 2026 bo nastopil delni Lunin mrk.

Da: Članek potrjuje datum in vrsto mrka.

Astronomsko društvo Orion naj bi ob jasnem vremenu v Mariboru organiziralo javno opazovanje mrka.

Da: Članek potrjuje organizacijo dogodka v Mariboru.

Delni mrk se bo začel okoli 4.33.

Ni omenjeno

Iz Slovenije bo vidna predvsem prva polovica mrka.

Da: Članek izrecno navaja, da bo vidna prva polovica mrka.

Luna bo v Sloveniji zašla približno ob 6.17, Sonce pa bo vzšlo okoli 6.20.

Ni omenjeno

Lunin mrk je mogoč le ob polni Luni, vendar ne ob vsakem ščipu, ker je Lunina tirnica nagnjena približno pet stopinj glede na ekliptiko.

Delno: Omenjeno je, da je mrk mogoč le ob polni luni.

Lunin mrk nastane, ko se Zemlja znajde med Soncem in Luno ter Luna vstopi v Zemljino senco.

Da: Članek vsebuje to definicijo v razdelku Razlagalnik.

Najboljši pogled bo omogočila lokacija z odprtim in neoviranim obzorjem proti zahodu oziroma jugozahodu.

Da: Članek svetuje lokacijo z manj ovirami na jugozahodnem delu neba.

Ob vrhuncu bo Luna zelo nizko nad obzorjem, zato bo mrk zaradi jutranje svetlobe težko ali celo nemogoče opazovati.

Delno: Omenjeno je, da bo Luna zahajala in da so ovire na obzorju problem.

Polsenčna faza se bo začela okoli 3.21, vendar je s prostim očesom skoraj ni mogoče zaznati.

Delno: Omenjeno je, da polsenčne faze s prostim očesom ne zaznavamo.

Sončevemu mrku 12. avgusta je približno dva tedna pozneje sledil Lunin mrk.

Ni omenjeno

V Južni Ameriki, vzhodni Severni Ameriki ter na velikem delu Atlantskega in jugovzhodnem delu Tihega oceana bo mogoče spremljati vse faze mrka.

Da: Članek dobesedno navaja te lokacije.

V Sloveniji bo mrk viden v zgodnjih jutranjih urah, ko bo Luna zahajala.

Da: Članek navaja jutranji čas in zahajanje Lune.

Vrhunec mrka bo okoli 6.12, ko bo Zemljina senca prekrila približno 93 odstotkov Luninega premera.

Ni omenjeno

Za opazovanje Luninega mrka posebna zaščita oči ni potrebna; varno ga je opazovati s prostim očesom, daljnogledom ali teleskopom.

Ni omenjeno

Delo

28. avgusta 2026 bo nastopil delni Lunin mrk.

Ni omenjeno

Astronomsko društvo Orion naj bi ob jasnem vremenu v Mariboru organiziralo javno opazovanje mrka.

Ni omenjeno

Delni mrk se bo začel okoli 4.33.

Da: Članek navaja začetek delnega mrka ob 4.33.

Iz Slovenije bo vidna predvsem prva polovica mrka.

Ni omenjeno

Luna bo v Sloveniji zašla približno ob 6.17, Sonce pa bo vzšlo okoli 6.20.

Da: Članek navaja zahod lune ob 6.17 in vzhod sonca okoli 6.20.

Lunin mrk je mogoč le ob polni Luni, vendar ne ob vsakem ščipu, ker je Lunina tirnica nagnjena približno pet stopinj glede na ekliptiko.

Da: Članek potrjuje fazo polne lune in 5-stopinjski naklon tirnice.

Lunin mrk nastane, ko se Zemlja znajde med Soncem in Luno ter Luna vstopi v Zemljino senco.

Da: Članek opisuje mehanizem, ko je Zemlja med Soncem in Luno.

Najboljši pogled bo omogočila lokacija z odprtim in neoviranim obzorjem proti zahodu oziroma jugozahodu.

Da: Članek svetuje kraj s povsem odprtim pogledom proti jugozahodu in zahodu.

Ob vrhuncu bo Luna zelo nizko nad obzorjem, zato bo mrk zaradi jutranje svetlobe težko ali celo nemogoče opazovati.

Da: Članek potrjuje nizko lego lune in težavno opazovanje zaradi zarje.

Polsenčna faza se bo začela okoli 3.21, vendar je s prostim očesom skoraj ni mogoče zaznati.

Da: Članek navaja začetek ob 3.21 in težavno zaznavo s prostim očesom.

Sončevemu mrku 12. avgusta je približno dva tedna pozneje sledil Lunin mrk.

Delno: Članek omenja sončni mrk pred tedni in jutrišnji lunin mrk.

V Južni Ameriki, vzhodni Severni Ameriki ter na velikem delu Atlanskega in jugovzhodnem delu Tihega oceana bo mogoče spremljati vse faze mrka.

Ni omenjeno

V Sloveniji bo mrk viden v zgodnjih jutranjih urah, ko bo Luna zahajala.

Da: Članek potrjuje vidnost jutri zgodaj zjutraj, ko bo luna zahajala.

Vrhunec mrka bo okoli 6.12, ko bo Zemljina senca prekrila približno 93 odstotkov Luninega premera.

Da: Članek navaja vrhunec ob 6.12 in skoraj 93-odstotno pokritost.

Za opazovanje Luninega mrka posebna zaščita oči ni potrebna; varno ga je opazovati s prostim očesom, daljnogledom ali teleskopom.

Ni omenjeno

Dnevnik

28. avgusta 2026 bo nastopil delni Lunin mrk.

Ni omenjeno

Astronomsko društvo Orion naj bi ob jasnem vremenu v Mariboru organiziralo javno opazovanje mrka.

Ni omenjeno

Delni mrk se bo začel okoli 4.33.

Da: Članek navaja začetek delnega mrka ob 4.33.

Iz Slovenije bo vidna predvsem prva polovica mrka.

Ni omenjeno

Luna bo v Sloveniji zašla približno ob 6.17, Sonce pa bo vzšlo okoli 6.20.

Delno: Članek navaja zahod Lune ob 6.23, o sončnem vzhodu ne poroča.

Lunin mrk je mogoč le ob polni Luni, vendar ne ob vsakem ščipu, ker je Lunina tirnica nagnjena približno pet stopinj glede na ekliptiko.

Ni omenjeno

Lunin mrk nastane, ko se Zemlja znajde med Soncem in Luno ter Luna vstopi v Zemljino senco.

Ni omenjeno

Najboljši pogled bo omogočila lokacija z odprtim in neoviranim obzorjem proti zahodu oziroma jugozahodu.

Da: Članek svetuje neoviran pogled proti zahodu oziroma jugozahodu.

Ob vrhuncu bo Luna zelo nizko nad obzorjem, zato bo mrk zaradi jutranje svetlobe težko ali celo nemogoče opazovati.

Delno: Članek potrjuje nizko lego Lune, a ne omenja težav zaradi svetlobe.

Polsenčna faza se bo začela okoli 3.21, vendar je s prostim očesom skoraj ni mogoče zaznati.

Ni omenjeno

Sončevemu mrku 12. avgusta je približno dva tedna pozneje sledil Lunin mrk.

Ni omenjeno

V Južni Ameriki, vzhodni Severni Ameriki ter na velikem delu Atlantskega in jugovzhodnem delu Tihega oceana bo mogoče spremljati vse faze mrka.

Ni omenjeno

V Sloveniji bo mrk viden v zgodnjih jutranjih urah, ko bo Luna zahajala.

Da: Članek potrjuje opazovanje v zgodnjih jutranjih urah ob zahodu Lune.

Vrhunec mrka bo okoli 6.12, ko bo Zemljina senca prekrila približno 93 odstotkov Luninega premera.

Da: Članek potrjuje vrhunec ob 6.12 in 93-odstotno pokritost.

Za opazovanje Luninega mrka posebna zaščita oči ni potrebna; varno ga je opazovati s prostim očesom, daljnogledom ali teleskopom.

Da: Članek potrjuje varno opazovanje brez zaščite in z optiko.

Lokalec.si

28. avgusta 2026 bo nastopil delni Lunin mrk.

Ne: Članek navaja datum 28. avgust, vendar ne omenja leta 2026.

Astronomsko društvo Orion naj bi ob jasnem vremenu v Mariboru organiziralo javno opazovanje mrka.

Ni omenjeno

Delni mrk se bo začel okoli 4.33.

Ne: Članek navaja, da se bo delni mrk v Sloveniji začel okoli 5.12.

Iz Slovenije bo vidna predvsem prva polovica mrka.

Ni omenjeno

Luna bo v Sloveniji zašla približno ob 6.17, Sonce pa bo vzšlo okoli 6.20.

Delno: Članek omenja zahod Lune kmalu po 6.12, a ne navaja točnih ur.

Lunin mrk je mogoč le ob polni Luni, vendar ne ob vsakem ščipu, ker je Lunina tirnica nagnjena približno pet stopinj glede na ekliptiko.

Ni omenjeno

Lunin mrk nastane, ko se Zemlja znajde med Soncem in Luno ter Luna vstopi v Zemljino senco.

Da: Članek vsebuje to definicijo pojava.

Najboljši pogled bo omogočila lokacija z odprtim in neoviranim obzorjem proti zahodu oziroma jugozahodu.

Da: Članek izrecno priporoča neoviran pogled proti zahodu/jugozahodu.

Ob vrhuncu bo Luna zelo nizko nad obzorjem, zato bo mrk zaradi jutranje svetlobe težko ali celo nemogoče opazovati.

Delno: Potrjeno, da bo Luna nizko, a razlog za težave je obzorje, ne svetloba.

Polsenčna faza se bo začela okoli 3.21, vendar je s prostim očesom skoraj ni mogoče zaznati.

Ni omenjeno

Sončevemu mrku 12. avgusta je približno dva tedna pozneje sledil Lunin mrk.

Ni omenjeno

V Južni Ameriki, vzhodni Severni Ameriki ter na velikem delu Atlantskega in jugovzhodnem delu Tihega oceana bo mogoče spremljati vse faze mrka.

Ni omenjeno

V Sloveniji bo mrk viden v zgodnjih jutranjih urah, ko bo Luna zahajala.

Da: Članek potrjuje vidnost v jutranjih urah ob zahajanju Lune.

Vrhunec mrka bo okoli 6.12, ko bo Zemljina senca prekrila približno 93 odstotkov Luninega premera.

Delno: Vrhunec ob 6.12 je potrjen, a članek navaja 96-odstotno pokritost.

Za opazovanje Luninega mrka posebna zaščita oči ni potrebna; varno ga je opazovati s prostim očesom, daljnogledom ali teleskopom.

Delno: Članek potrjuje, da posebna očala niso potrebna.

RTV Slovenija

28. avgusta 2026 bo nastopil delni Lunin mrk.

Ni omenjeno

Astronomsko društvo Orion naj bi ob jasnem vremenu v Mariboru organiziralo javno opazovanje mrka.

Ni omenjeno

Delni mrk se bo začel okoli 4.33.

Da: Članek navaja začetek delnega mrka ob 4.33.

Iz Slovenije bo vidna predvsem prva polovica mrka.

Da: Članek navaja, da bo iz Slovenije vidna le prva polovica mrka.

Luna bo v Sloveniji zašla približno ob 6.17, Sonce pa bo vzšlo okoli 6.20.

Da: Članek navaja zahod Lune ob 6.17 in vzhod Sonca ob 6.20.

Lunin mrk je mogoč le ob polni Luni, vendar ne ob vsakem ščipu, ker je Lunina tirnica nagnjena približno pet stopinj glede na ekliptiko.

Da: Članek pojasnjuje pogoj polne lune in naklon orbite za 5 stopinj.

Lunin mrk nastane, ko se Zemlja znajde med Soncem in Luno ter Luna vstopi v Zemljino senco.

Da: Članek pravilno opisuje mehanizem nastanka Luninega mrka.

Najboljši pogled bo omogočila lokacija z odprtim in neoviranim obzorjem proti zahodu oziroma jugozahodu.

Delno: Članek priporoča odprt pogled proti jugozahodnemu delu neba.

Ob vrhuncu bo Luna zelo nizko nad obzorjem, zato bo mrk zaradi jutranje svetlobe težko ali celo nemogoče opazovati.

Da: Članek potrjuje nizko lego in težavno opazovanje zaradi jutranje zarje.

Polsenčna faza se bo začela okoli 3.21, vendar je s prostim očesom skoraj ni mogoče zaznati.

Da: Članek potrjuje čas 3.21 in težavno zaznavo s prostim očesom.

Soncevemu mrku 12. avgusta je približno dva tedna pozneje sledil Lunin mrk.

Da: Članek potrjuje, da mrki nastopajo v parih, približno dva tedna narazen.

V Južni Ameriki, vzhodni Severni Ameriki ter na velikem delu Atlantskega in jugovzhodnem delu Tihega oceana bo mogoče spremljati vse faze mrka.

Da: Članek navaja te lokacije za spremljanje vseh faz mrka.

V Sloveniji bo mrk viden v zgodnjih jutranjih urah, ko bo Luna zahajala.

Da: Članek navaja opazovanje v jutranjih urah, ko bo Luna zahajala.

Vrhunec mrka bo okoli 6.12, ko bo Zemljina senca prekrila približno 93 odstotkov Luninega premera.

Da: Članek navaja vrhunec ob 6.12 in 93-odstotno pokritost.

Za opazovanje Luninega mrka posebna zaščita oči ni potrebna; varno ga je opazovati s prostim očesom, daljnogledom ali teleskopom.

Da: Članek potrjuje, da zaščita ni potrebna in navaja varne načine.

STA

28. avgusta 2026 bo nastopil delni Lunin mrk.

Ne: Članek navaja mrk v petek, 28. avgusta 2026 ni omenjen.

Astronomsko društvo Orion naj bi ob jasnem vremenu v Mariboru organiziralo javno opazovanje mrka.

Ni omenjeno

Delni mrk se bo začel okoli 4.33.

Ni omenjeno

Iz Slovenije bo vidna predvsem prva polovica mrka.

Ni omenjeno

Luna bo v Sloveniji zašla približno ob 6.17, Sonce pa bo vzšlo okoli 6.20.

Ni omenjeno

Lunin mrk je mogoč le ob polni Luni, vendar ne ob vsakem ščipu, ker je Lunina tirnica nagnjena približno pet stopinj glede na ekliptiko.

Ni omenjeno

Lunin mrk nastane, ko se Zemlja znajde med Soncem in Luno ter Luna vstopi v Zemljino senco.

Ni omenjeno

Najboljši pogled bo omogočila lokacija z odprtim in neoviranim obzorjem proti zahodu oziroma jugozahodu.

Ni omenjeno

Ob vrhuncu bo Luna zelo nizko nad obzorjem, zato bo mrk zaradi jutranje svetlobe težko ali celo nemogoče opazovati.

Ni omenjeno

Polsenčna faza se bo začela okoli 3.21, vendar je s prostim očesom skoraj ni mogoče zaznati.

Ni omenjeno

Sončevemu mrku 12. avgusta je približno dva tedna pozneje sledil Lunin mrk.

Da: Članek potrjuje oba dogodka v tem časovnem razmiku.

V Južni Ameriki, vzhodni Severni Ameriki ter na velikem delu Atlantskega in jugovzhodnem delu Tihega oceana bo mogoče spremljati vse faze mrka.

Da: Članek dobesedno navaja te lokacije za opazovanje vseh faz.

V Sloveniji bo mrk viden v zgodnjih jutranjih urah, ko bo Luna zahajala.

Ni omenjeno

Vrhunec mrka bo okoli 6.12, ko bo Zemljina senca prekrila približno 93 odstotkov Luninega premera.

Ni omenjeno

Za opazovanje Luninega mrka posebna zaščita oči ni potrebna; varno ga je opazovati s prostim očesom, daljnogledom ali teleskopom.

Ni omenjeno

SiOL

28. avgusta 2026 bo nastopil delni Lunin mrk.

Ne: Članek navaja, da bo mrk v petek, ne omenja leta 2026.

Astronomsko društvo Orion naj bi ob jasnem vremenu v Mariboru organiziralo javno opazovanje mrka.

Ni omenjeno

Delni mrk se bo začel okoli 4.33.

Da: Članek navaja začetek delnega mrka ob 4.33.

Iz Slovenije bo vidna predvsem prva polovica mrka.

Da: Članek izrecno navaja, da bo iz Slovenije vidna le prva polovica mrka.

Luna bo v Sloveniji zašla približno ob 6.17, Sonce pa bo vzšlo okoli 6.20.

Da: Članek navaja zahod Lune ob 6.17 in vzhod Sonca okoli 6.20.

Lunin mrk je mogoč le ob polni Luni, vendar ne ob vsakem ščipu, ker je Lunina tirnica nagnjena približno pet stopinj glede na ekliptiko.

Da: Članek pojasnjuje vpliv naklona orbite na pojavnost mrkov.

Lunin mrk nastane, ko se Zemlja znajde med Soncem in Luno ter Luna vstopi v Zemljino senco.

Da: Članek podaja to definicijo nastanka Luninega mrka.

Najboljši pogled bo omogočila lokacija z odprtim in neoviranim obzorjem proti zahodu oziroma jugozahodu.

Delno: Članek priporoča odprt pogled proti jugozahodnem delu neba.

Ob vrhuncu bo Luna zelo nizko nad obzorjem, zato bo mrk zaradi jutranje svetlobe težko ali celo nemogoče opazovati.

Da: Članek potrjuje nizko lego in težavno opazovanje zaradi jutranje zarje.

Polsenčna faza se bo začela okoli 3.21, vendar je s prostim očesom skoraj ni mogoče zaznati.

Da: Članek navaja začetek ob 3.21 in težavno zaznavo s prostim očesom.

Sončevemu mrku 12. avgusta je približno dva tedna pozneje sledil Lunin mrk.

Da: Članek potrjuje, da mrki nastopajo v parih, približno dva tedna narazen.

V Južni Ameriki, vzhodni Severni Ameriki ter na velikem delu Atlantskega in jugovzhodnem delu Tihega oceana bo mogoče spremljati vse faze mrka.

Da: Članek navaja te lokacije za spremljanje vseh faz.

V Sloveniji bo mrk viden v zgodnjih jutranjih urah, ko bo Luna zahajala.

Da: Članek navaja, da bo mrk viden v zgodnjih jutranjih urah ob zahajanju.

Vrhunec mrka bo okoli 6.12, ko bo Zemljina senca prekrila približno 93 odstotkov Luninega premera.

Da: Članek navaja vrhunec ob 6.12 in pokritost skoraj 93 odstotkov.

Za opazovanje Luninega mrka posebna zaščita oči ni potrebna; varno ga je opazovati s prostim očesom, daljnogledom ali teleskopom.

Ni omenjeno

Slovenske Novice

28. avgusta 2026 bo nastopil delni Lunin mrk.

Ni omenjeno

Astronomsko društvo Orion naj bi ob jasnem vremenu v Mariboru organiziralo javno opazovanje mrka.

Ni omenjeno

Delni mrk se bo začel okoli 4.33.

Da: Članek navaja točen čas začetka delnega mrka.

Iz Slovenije bo vidna predvsem prva polovica mrka.

Delno: Omenjeno je, da bomo videli jutranji del pojava pred zahodom.

Luna bo v Sloveniji zašla približno ob 6.17, Sonce pa bo vzšlo okoli 6.20.

Da: Članek navaja točni uri zahoda Lune in vzhoda Sonca.

Lunin mrk je mogoč le ob polni Luni, vendar ne ob vsakem ščipu, ker je Lunina tirnica nagnjena približno pet stopinj glede na ekliptiko.

Delno: Omenja polno luno in nagnjenost tirnice, a ne navaja 5 stopinj.

Lunin mrk nastane, ko se Zemlja znajde med Soncem in Luno ter Luna vstopi v Zemljino senco.

Da: Članek podaja pravilno astronomsko razlago pojava.

Najboljši pogled bo omogočila lokacija z odprtim in neoviranim obzorjem proti zahodu oziroma jugozahodu.

Da: Članek izrecno svetuje lokacijo z odprtim pogledom proti zahodu.

Ob vrhuncu bo Luna zelo nizko nad obzorjem, zato bo mrk zaradi jutranje svetlobe težko ali celo nemogoče opazovati.

Da: Članek potrjuje nizko lego in težave zaradi svetlobe.

Polsenčna faza se bo začela okoli 3.21, vendar je s prostim očesom skoraj ni mogoče zaznati.

Da: Članek navaja čas 3.21 in težavno vidljivost s prostim očesom.

Sončevemu mrku 12. avgusta je približno dva tedna pozneje sledil Lunin mrk.

Delno: Članek omenja avgustovski Sončev mrk in prihajajoči Lunin mrk.

V Južni Ameriki, vzhodni Severni Ameriki ter na velikem delu Atlanskega in jugovzhodnem delu Tihega oceana bo mogoče spremljati vse faze mrka.

Ni omenjeno

V Sloveniji bo mrk viden v zgodnjih jutranjih urah, ko bo Luna zahajala.

Da: Članek potrjuje jutranji čas in zahajanje Lune.

Vrhunec mrka bo okoli 6.12, ko bo Zemljina senca prekrila približno 93 odstotkov Luninega premera.

Da: Članek potrjuje čas vrhunca in 93-odstotno pokritost.

Za opazovanje Luninega mrka posebna zaščita oči ni potrebna; varno ga je opazovati s prostim očesom, daljnogledom ali teleskopom.

Da: Članek potrjuje varnost opazovanja brez zaščite.

Svet24

28. avgusta 2026 bo nastopil delni Lunin mrk.

Ni omenjeno

Astronomsko društvo Orion naj bi ob jasnem vremenu v Mariboru organiziralo javno opazovanje mrka.

Ni omenjeno

Delni mrk se bo začel okoli 4.33.

Da: Članek navaja točen čas začetka delnega mrka.

Iz Slovenije bo vidna predvsem prva polovica mrka.

Da: Članek izrecno navaja, da bo iz Slovenije vidna prva polovica mrka.

Luna bo v Sloveniji zašla približno ob 6.17, Sonce pa bo vzšlo okoli 6.20.

Da: Članek navaja točni uri zahoda Lune in vzhoda Sonca.

Lunin mrk je mogoč le ob polni Luni, vendar ne ob vsakem ščipu, ker je Lunina tirnica nagnjena približno pet stopinj glede na ekliptiko.

Da: Članek pojasnjuje vlogo polne lune in naklona orbite.

Lunin mrk nastane, ko se Zemlja znajde med Soncem in Luno ter Luna vstopi v Zemljino senco.

Da: Članek podaja to definicijo nastanka Luninega mrka.

Najboljši pogled bo omogočila lokacija z odprtim in neoviranim obzorjem proti zahodu oziroma jugozahodu.

Delno: Članek priporoča odprt pogled proti jugozahodnem delu neba.

Ob vrhuncu bo Luna zelo nizko nad obzorjem, zato bo mrk zaradi jutranje svetlobe težko ali celo nemogoče opazovati.

Da: Članek potrjuje nizko lego in težavno opazovanje zaradi zarje.

Polsenčna faza se bo začela okoli 3.21, vendar je s prostim očesom skoraj ni mogoče zaznati.

Da: Članek potrjuje čas začetka in težavnost zaznave s prostim očesom.

Sončevemu mrku 12. avgusta je približno dva tedna pozneje sledil Lunin mrk.

Da: Članek potrjuje, da mrki nastopajo v parih z dvotedenskim razmikom.

V Južni Ameriki, vzhodni Severni Ameriki ter na velikem delu Atlantskega in jugovzhodnem delu Tihega oceana bo mogoče spremljati vse faze mrka.

Ni omenjeno

V Sloveniji bo mrk viden v zgodnjih jutranjih urah, ko bo Luna zahajala.

Da: Članek navaja opazovanje v zgodnjih jutranjih urah ob zahajanju Lune.

Vrhunec mrka bo okoli 6.12, ko bo Zemljina senca prekrila približno 93 odstotkov Luninega premera.

Da: Članek navaja čas vrhunca in pokritost 93 odstotkov.

Za opazovanje Luninega mrka posebna zaščita oči ni potrebna; varno ga je opazovati s prostim očesom, daljnogledom ali teleskopom.

Da: Članek izrecno navaja, da zaščita ni potrebna in je opazovanje varno.

primorske.si

28. avgusta 2026 bo nastopil delni Lunin mrk.

Ni omenjeno

Astronomsko društvo Orion naj bi ob jasnem vremenu v Mariboru organiziralo javno opazovanje mrka.

Ni omenjeno

Delni mrk se bo začel okoli 4.33.

Da: Članek navaja začetek delnega mrka ob 4.33.

Iz Slovenije bo vidna predvsem prva polovica mrka.

Da: Članek izrecno navaja, da bo iz Slovenije vidna prva polovica mrka.

Luna bo v Sloveniji zašla približno ob 6.17, Sonce pa bo vzšlo okoli 6.20.

Da: Članek navaja zahod Lune ob 6.17 in vzhod Sonca okoli 6.20.

Lunin mrk je mogoč le ob polni Luni, vendar ne ob vsakem ščipu, ker je Lunina tirnica nagnjena približno pet stopinj glede na ekliptiko.

Da: Članek pojasnjuje pogoj polne lune in naklon orbite za 5 stopinj.

Lunin mrk nastane, ko se Zemlja znajde med Soncem in Luno ter Luna vstopi v Zemljino senco.

Da: Članek podaja to definicijo nastanka Luninega mrka.

Najboljši pogled bo omogočila lokacija z odprtim in neoviranim obzorjem proti zahodu oziroma jugozahodu.

Da: Članek priporoča lokacijo z odprtim pogledom proti jugozahodnemu delu.

Ob vrhuncu bo Luna zelo nizko nad obzorjem, zato bo mrk zaradi jutranje svetlobe težko ali celo nemogoče opazovati.

Da: Članek potrjuje težavno opazovanje zaradi nizke lege in jutranje zarje.

Polsenčna faza se bo začela okoli 3.21, vendar je s prostim očesom skoraj ni mogoče zaznati.

Da: Članek potrjuje začetek ob 3.21 in težavno zaznavo s prostim očesom.

Sončevemu mrku 12. avgusta je približno dva tedna pozneje sledil Lunin mrk.

Da: Članek potrjuje, da mrki nastopajo v parih, približno dva tedna narazen.

V Južni Ameriki, vzhodni Severni Ameriki ter na velikem delu Atlantskega in jugovzhodnem delu Tihega oceana bo mogoče spremljati vse faze mrka.

Ni omenjeno

V Sloveniji bo mrk viden v zgodnjih jutranjih urah, ko bo Luna zahajala.

Da: Članek navaja, da bo mrk viden v zgodnjih jutranjih urah ob zahodu.

Vrhunec mrka bo okoli 6.12, ko bo Zemljina senca prekrila približno 93 odstotkov Luninega premera.

Da: Članek navaja vrhunec ob 6.12 in skoraj 93-odstotno pokritost.

Za opazovanje Luninega mrka posebna zaščita oči ni potrebna; varno ga je opazovati s prostim očesom, daljnogledom ali teleskopom.

Da: Članek potrjuje, da zaščita ni potrebna in navaja varne načine.

Analiza sentimenta

entities

• Lunin mrk
• Zemlja
• Luna
• Sonce
• Sončev mrk
• Slovenija
• Severna Amerika
• Astronomsko društvo Orion
• Južna Amerika
• Atlantski ocean
• Tihi ocean
• Igor Žiberna
• Maribor
• Študentski domovi Univerze v Mariboru
• Agencija Republike Slovenije za okolje

key differences

Agencija Republike Slovenije za okolje

Samo Dnevnik navaja nevtralno vremensko napoved.

Astronomsko društvo Orion

Vsi viri so nevtralni, brez izrazitih razlik.

Atlantski ocean

Vsi viri nevtralni; večina ga omenja le kot območje mrka.

Igor Žiberna

Viri ga navajajo le nevtralno kot strokovnjaka; izstopa odsotnost kritičnih ali pozitivnih poudarkov.

Južna Amerika

Vsi viri nevtralni; omenjajo le kot lokacijo mrka.

Luna

Vsi viri obravnavajo nevtralno, brez razlik v sentimentu ali interpretaciji.

Lunin mrk

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.

Maribor

Večina virov ne omenja, le 24ur in Lokalec.si ga navajata nevtralno kot lokacijo.

Severna Amerika

Viri enotno nevtralni; razlika le v omembi (nekateri ne omenjajo).

Slovenija

Vsi viri enotno nevtralni, brez razlik.

Sonce

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v sentimentu ali interpretaciji.

Sončev mrk

Vsi viri so nevtralni; razlike le v obsegu omembe.

Tihi ocean

Vsi viri so nevtralni; omenjajo ga le kot lokacijo mrka.

Zemlja

Vsi viri obravnavajo nevtralno, brez razlik.

Študentski domovi Univerze v Mariboru

Samo 24ur omenja, nevtralno.

source analyses

24ur

Agencija Republike Slovenije za okolje

Ni omenjeno

Astronomsko društvo Orion

Nevtralno: vir informacij in organizator dogodka, brez vrednotenja

Atlantski ocean

Nevtralno: omenjen kot območje vidnosti, brez vrednotenja

Igor Žiberna

Ni omenjeno

Južna Amerika

Nevtralno: omenjena kot območje najboljše vidnosti, brez vrednotenja

Luna

Nevtralno: omenjena v opisu mrka, brez vrednotenja

Lunin mrk

Nevtralno: informativno opisan pojav, brez vrednotenja

Maribor

Nevtralno: omenjen kot lokacija dogodka, brez vrednotenja

Severna Amerika

Nevtralno: omenjena kot območje vidnosti, brez vrednotenja

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot lokacija opazovanja, brez vrednotenja

Sonce

Nevtralno: omenjeno v razlagi pojava, brez vrednotenja

Sončev mrk

Ni omenjeno

Tihi ocean

Nevtralno: omenjen kot območje vidnosti, brez vrednotenja

Zemlja

Nevtralno: omenjena v razlagi pojava, brez vrednotenja

Študentski domovi Univerze v Mariboru

Nevtralno: omenjeni kot sodelujoči pri dogodku, brez vrednotenja

Delo

Agencija Republike Slovenije za okolje

Ni omenjeno

Astronomsko društvo Orion

Ni omenjeno

Atlantski ocean

Ni omenjeno

Igor Žiberna

Ni omenjeno

Južna Amerika

Ni omenjeno

Luna

Nevtralno: opisana kot objekt mrka, brez vrednotenja

Lunin mrk

Nevtralno: informativno opisan pojav, brez vrednotenja

Maribor

Ni omenjeno

Severna Amerika

Ni omenjeno

Slovenija

Ni omenjeno

Sonce

Nevtralno: omenjeno v znanstvenem kontekstu, brez vrednotenja

Sončev mrk

Nevtralno: omenjen kot prejšnji dogodek, brez vrednotenja

Tihi ocean

Ni omenjeno

Zemlja

Nevtralno: znanstveno opisana kot nebesno telo, brez vrednotenja

Študentski domovi Univerze v Mariboru

Ni omenjeno

Dnevnik

Agencija Republike Slovenije za okolje

Nevtralno: citirana napoved vremena

Astronomsko društvo Orion

Ni omenjeno

Atlantski ocean

Ni omenjeno

Igor Žiberna

Ni omenjeno

Južna Amerika

Ni omenjeno

Luna

Nevtralno: opisana kot objekt mrka

Lunin mrk

Nevtralno: informativno opisan pojav brez vrednotenja

Maribor

Ni omenjeno

Severna Amerika

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: navedena kot lokacija opazovanja

Sonce

Nevtralno: omenjeno kot vir svetlobe

Sončev mrk

Ni omenjeno

Tihi ocean

Ni omenjeno

Zemlja

Nevtralno: omenjena kot vir sence

Študentski domovi Univerze v Mariboru

Ni omenjeno

Lokalec.si

Agencija Republike Slovenije za okolje

Ni omenjeno

Astronomsko društvo Orion

Ni omenjeno

Atlantski ocean

Ni omenjeno

Igor Žiberna

Ni omenjeno

Južna Amerika

Ni omenjeno

Luna

Nevtralno: opisana kot naravni pojav in simbolika brez vrednotenja

Lunin mrk

Nevtralno: opisan kot naraven pojav brez vrednotenja

Maribor

Nevtralno: omenjen kot lokacija za opazovanje brez vrednotenja

Severna Amerika

Nevtralno: omenjena v povezavi s tradicijo staroselcev brez vrednotenja

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot lokacija opazovanja brez vrednotenja

Sonce

Nevtralno: omenjeno kot astronomsko telo brez vrednotenja

Sončev mrk

Nevtralno: omenjen le v primerjavi z Luninim mrkom

Tihi ocean

Ni omenjeno

Zemlja

Nevtralno: omenjena kot astronomsko telo brez vrednotenja

Študentski domovi Univerze v Mariboru

Ni omenjeno

RTV Slovenija

Agencija Republike Slovenije za okolje

Ni omenjeno

Astronomsko društvo Orion

Nevtralno: omenjeno kot vir informacij, brez vrednotenja

Atlantski ocean

Nevtralno: omenjen kot območje vidnosti mrka

Igor Žiberna

Nevtralno: citiran kot strokovnjak, brez meta-vrednotenja

Južna Amerika

Nevtralno: omenjena kot območje najboljše vidnosti

Luna

Nevtralno: opisana kot naravni satelit v mrku

Lunin mrk

Nevtralno: informativno opisan pojav, brez vrednotenja

Maribor

Ni omenjeno

Severna Amerika

Nevtralno: omenjen vzhodni del kot območje vidnosti

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot lokacija opazovanja mrka

Sonce

Nevtralno: omenjeno v kontekstu mrka in vzida

Sončev mrk

Nevtralno: omenjen kot del para mrkov, brez vrednotenja

Tihi ocean

Nevtralno: omenjen jugovzhodni del kot območje vidnosti

Zemlja

Nevtralno: omenjena kot astronomsko telo v opisu mrka

Študentski domovi Univerze v Mariboru

Ni omenjeno

STA

Agencija Republike Slovenije za okolje

Ni omenjeno

Astronomsko društvo Orion

Ni omenjeno

Atlantski ocean

Nevtralno: omenjen kot območje vidnosti mrka

Igor Žiberna

Ni omenjeno

Južna Amerika

Nevtralno: omenjena kot lokacija vidnosti mrka

Luna

Ni omenjeno

Lunin mrk

Nevtralno: informativno napovedan kot dogodek

Maribor

Ni omenjeno

Severna Amerika

Nevtralno: omenjen vzhodni del kot lokacija vidnosti

Slovenija

Ni omenjeno

Sonce

Ni omenjeno

Sončev mrk

Nevtralno: omenjen kot pretekli dogodek

Tihi ocean

Nevtralno: omenjen jugovzhodni del kot lokacija

Zemlja

Ni omenjeno

Študentski domovi Univerze v Mariboru

Ni omenjeno

SiOL

Agencija Republike Slovenije za okolje

Ni omenjeno

Astronomsko društvo Orion

Nevtralno: omenjeno kot vir informacij brez vrednotenja

Atlantski ocean

Nevtralno: omenjen kot območje vidnosti mrka

Igor Žiberna

Nevtralno: citiran kot strokovnjak brez meta-vrednotenja

Južna Amerika

Nevtralno: omenjena kot območje vidnosti mrka

Luna

Nevtralno: opisana v astronomskem kontekstu

Lunin mrk

Nevtralno: informativno opisan kot nebesni spektakel brez vrednotenja

Maribor

Ni omenjeno

Severna Amerika

Nevtralno: omenjena kot območje vidnosti mrka

Slovenija

Nevtralno: informativno omenjena kot lokacija opazovanja

Sonce

Nevtralno: omenjeno v povezavi z mrkom

Sončev mrk

Nevtralno: omenjen kot pretekli dogodek brez vrednotenja

Tihi ocean

Nevtralno: omenjen kot območje vidnosti mrka

Zemlja

Nevtralno: znanstveno opisana v kontekstu mrka

Študentski domovi Univerze v Mariboru

Ni omenjeno

Slovenske Novice

Agencija Republike Slovenije za okolje

Ni omenjeno

Astronomsko društvo Orion

Ni omenjeno

Atlantski ocean

Ni omenjeno

Igor Žiberna

Ni omenjeno

Južna Amerika

Ni omenjeno

Luna

Nevtralno: opisana kot objekt mrka, brez vrednotenja

Lunin mrk

Nevtralno: opisan kot nebesni spektakel, informativno poročanje o času in poteku

Maribor

Ni omenjeno

Severna Amerika

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot lokacija opazovanja, brez vrednotenja

Sonce

Nevtralno: omenjeno v kontekstu vzroka mrka, brez vrednotenja

Sončev mrk

Nevtralno: omenjen kot pretekli dogodek, brez vrednotenja

Tihi ocean

Ni omenjeno

Zemlja

Nevtralno: omenjena kot vir sence, brez vrednotenja

Študentski domovi Univerze v Mariboru

Ni omenjeno

Svet24

Agencija Republike Slovenije za okolje

Ni omenjeno

Astronomsko društvo Orion

Nevtralno: omenjeno kot vir informacij

Atlantski ocean

Ni omenjeno

Igor Žiberna

Nevtralno: citiran kot strokovnjak

Južna Amerika

Ni omenjeno

Luna

Nevtralno: opisana kot objekt mrka

Lunin mrk

Nevtralno: informativno opisan, brez vrednotenja

Maribor

Ni omenjeno

Severna Amerika

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot lokacija opazovanja

Sonce

Nevtralno: omenjeno kot vir svetlobe

Sončev mrk

Nevtralno: omenjen kot del para mrkov

Tihi ocean

Ni omenjeno

Zemlja

Nevtralno: omenjena kot povzročiteljica sence

Študentski domovi Univerze v Mariboru

Ni omenjeno

primorske.si

Agencija Republike Slovenije za okolje

Ni omenjeno

Astronomsko društvo Orion

Nevtralno: omenjeno kot vir pojasnila, brez vrednotenja

Atlantski ocean

Ni omenjeno

Igor Žiberna

Nevtralno: citiran kot strokovnjak, brez meta-vrednotenja

Južna Amerika

Ni omenjeno

Luna

Nevtralno: opisana v kontekstu mrka, brez vrednotenja

Lunin mrk

Nevtralno: informativno opisan pojav, brez vrednotenja

Maribor

Ni omenjeno

Severna Amerika

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot lokacija opazovanja, brez vrednotenja

Sonce

Nevtralno: omenjeno v razlagi mrka, brez vrednotenja

Sončev mrk

Nevtralno: omenjen kot del para mrkov, brez vrednotenja

Tihi ocean

Ni omenjeno

Zemlja

Nevtralno: omenjena kot astronomsko telo v razlagi mrka

Študentski domovi Univerze v Mariboru

Ni omenjeno

Scenariji

scenarios

• description

  Astronomsko društvo Orion v Mariboru uspešno izvede javni dogodek, kjer obiskovalci ob jasnem vremenu z navdušenjem opazujejo delni mrk, kar poveča zanimanje za astronomijo med mladimi.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  short

  title

  Uspešno javno opazovanje z Astronomskim društvom Orion

  valence

  positive

• description

  Zaradi nizke lege Lune in bližajočega se sončnega vzhoda slovenski opazovalci zaznajo le začetne faze mrka, kar potrjuje napovedi strokovnjakov, kot je Igor Žiberna.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  short

  title

  Delna vidljivost mrka zaradi jutranje zarje

  valence

  neutral

• description

  ARSO napovedana oblačnost in motnost ozračja zaradi puščavskega prahu onemogočita opazovanje mrka, kar povzroči razočaranje med ljubiteljskimi astronomi po vsej Sloveniji.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  short

  title

  Oblačnost in puščavski prah preprečita opazovanje

  valence

  negative

• description

  Zaradi medijskega poročanja o mrku se poveča vpis v astronomske krožke in obisk planetarijev po Sloveniji, kar dolgoročno krepi znanstveno pismenost.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  mid

  title

  Povečano zanimanje za izobraževalne astronomske vsebine

  valence

  positive

• description

  Astronomsko društvo Orion v sodelovanju z drugimi institucijami pripravi priročnik za opazovanje nebesnih pojavov pri nizkem obzorju, kar postane referenca za prihodnje dogodke.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  mid

  title

  Standardizacija protokolov za opazovanje nebesnih pojavov

  valence

  neutral

• description

  Zaradi pogostih neugodnih pogojev za opazovanje mrkov v Sloveniji se zmanjša financiranje lokalnih astronomskih društev, saj javnost dogodke dojema kot nezanimive.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  long

  title

  Zmanjšana astronomska aktivnost zaradi neugodnih pogojev

  valence

  negative

• description

  Amaterski astronomi s pomočjo teleskopov med mrkom zajamejo redke podatke o vplivu puščavskega prahu na Rayleighovo sipanje, kar objavijo v znanstveni publikaciji.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Znanstveni preboj v opazovanju atmosferskih pojavov

  valence

  positive

• description

  Medijska izpostavljenost 'Jesetrove lune' sproži širšo razpravo o pomenu tradicionalnih imen naravnih pojavov, kar privede do izdaje nove monografije o slovenskem ljudskem izročilu.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  mid

  title

  Kulturni preporod zanimanja za tradicionalna imena lun

  valence

  neutral

• description

  Širjenje napačnih informacij o vplivu mrka na zdravje in vedenje ljudi, kljub opozorilom strokovnjakov, povzroči nepotrebno paniko v družbenih omrežjih.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  short

  title

  Širjenje psevdoznanstvenih teorij o vplivu mrka

  valence

  negative

Viri

articles

• article order

  2

  body

  Ljubljana, 27. avgusta (STA) - Potem ko smo 12. avgusta lahko opazovali Sončev mrk, bo v petek nastopil še Lunin mrk. Najbolje bo viden v Južni Ameriki, vzhodnem delu Severne Amerike ter na večjem delu Atlantskega in jugovzhodnem delu Tihega oceana, kjer bodo lahko spremljali vse njegove faze. ...

  language

  slv

  published at

  2026-08-27T07:26:41

  source

  STA

  title

  Po Sončevem mrku bomo lahko opazovali še Lunin mrk

  url

  https://www.sta.si/3591907/

• article order

  3

  body

  Sončni in lunini mrki običajno nastopajo v parih, približno dva tedna narazen. Tako bo tudi tokrat; sončnemu mrku, ki ga je bilo mogoče opazovati 12. avgusta, v petek sledil še delni lunin mrk. Najbolje bo viden v Južni Ameriki, vzhodnem delu Severne Amerike ter na večjem delu Atlantskega in jugovzhodnem delu Tihega oceana, kjer bodo lahko spremljali vse njegove faze. Delni Lunin mrk bodo slovenski radovedneži lahko opazovali v zgodnjih jutranjih urah, ko bo Zemljin naravni satelit že zahajal. Ker se bo Slovenija nahajala na vzhodnem robu vidnosti mrka, bo od tu vidna le prva polovica mrka. Kot je za STA povedal Igor Žiberna iz Astronomskega društva Orion, bo začetek polsenčne faze mrka ob 3.21, vendar te faze s prostim očesom človek ne zazna, ker je polsenca zelo šibka. Delni mrk se bo začel ob 4.33, vrhunec pa bo dosegel ob 6.12, ko bo Zemljina senca prekrila skoraj 93 odstotkov Luninega premera. Takrat bo Luna le še nekaj stopinj nad obzorjem in bo ob 6.17 zašla. Le nekaj minut pozneje, okoli 6.20, bo vzšlo Sonce. Zaradi nizke lege Lune in vse svetlejše jutranje zarje bo vrhunec mrka zato težko ali celo nemogoče opazovati. Za čim daljše spremljanje prve polovice mrka Žiberna priporoča lokacijo s čim bolj odprtim pogledom proti jugozahodnemu delu neba. Za razliko od sončnega mrka za opazovanje luninega posebna zaščita oči ni potrebna. Varno ga je opazovati s prostim očesom, daljnogledom ali teleskopom. Omenjen nebesni pojav nastane, ko se Zemlja znajde med Soncem in Luno, Luna pa pri tem zaide v Zemljino senco. To se lahko zgodi le ob polni Luni oz. ščipu. Žiberna je sicer pojasnil, da lunin mrk ne nastopi ob vsaki polni Luni, saj je njena orbita okoli Zemlje glede na ravnino Zemljinega kroženja okoli Sonca nagnjena za približno pet stopinj. Za nastanek mrka mora biti zato Luna ob ščipu tudi dovolj blizu te ravnine.

  language

  slv

  published at

  2026-08-27T08:55:43

  source

  RTV Slovenija

  title

  Z neba bo skoraj izginila luna - opazovati bo mogoče delni lunin mrk

  url

  https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/zanimivosti/z-neba-bo-skoraj-izginila-luna-opazovati-bo-mogoce-delni-lunin-mrk/792020

• article order

  5

  body

  Astronomsko društvo Orion sporoča, da bo 28. avgusta 2026 Slovenija priča delnemu Luninemu mrku. Strokovnjaki svetujejo primerno lokacijo za opazovanje, društvo pa ob jasnem vremenu načrtuje tudi javni dogodek v Mariboru. Astronomsko društvo Orion pojasnjuje, da bomo lahko delni Lunin mrk opazovali tudi iz naših krajev, in sicer 28. avgusta 2026 v jutranjem času, ko bo polna Luna zahajala. Kot so poudarili, polsenčne faze Luninega mrka s prostimi očmi ne zaznavamo. Za nas je tako pomemben čas začetka vstopa Lune v Zemljino senco oziroma čas začetka delnega Luninega mrka. Ker se bomo nahajali na vzhodnem robu vidnosti delnega Luninega mrka, bo pri nas vidna prva polovica mrka. Za čim daljše opazovanje prve faze mrka je koristno izbrati lokacijo s čim manj ovirami na jugozahodnem delu neba, svetujejo. Mrk bo na Zemlji najlepše viden v Južni Ameriki, vzhodnem delu Severne Amerike, v večjem delu Atlantskega oceana in v jugovzhodnem delu Tihega oceana, kjer bodo lahko opazovali vse faze mrka, pojasnujejo. Astronomsko društvo Orion bo v sodelovanju s Študentskimi domovi Univerze v Mariboru v primeru jasnega vremena organiziralo javno opazovanje delnega Luninega mrka. Opazovanje bo potekalo na pločniku zahodno od Doma podiplomcev in gostujočih profesorjev na Koroški cesti 158 v Mariboru, so še dodali. Razlagalnik Kaj natančno je Lunin mrk in kako nastane? icon-chevron-right Lunin mrk je astronomski pojav, ki se zgodi, ko se Zemlja postavi natančno med Sonce in Luno. V tem položaju Zemlja meče svojo senco na površje Lune, kar povzroči, da Luna postane temnejša ali dobi značilno rdečkasto barvo. Ta pojav je mogoč le med polno luno, ko so vsa tri nebesna telesa poravnana v ravni črti. Kakšna je razlika med popolnim, delnim in polsenčnim Luninim mrkom? icon-chevron-right Pri popolnem Luninem mrku celotna Luna preide v Zemljino osrednjo senco, imenovano umbra. Pri delnem mrku le del Lune vstopi v to osrednjo senco, zato je videti, kot da je del Lune odrezan ali zatemnjen. Polsenčni mrk pa nastane, ko Luna potuje skozi Zemljino zunanjo, šibkejšo senco, imenovano penumbra; ta pojav je s prostim očesom pogosto komaj opazen, saj Luna le rahlo izgubi svoj sijaj. Zakaj je pri opazovanju astronomskih pojavov pomembna lokacija z odprtim obzorjem? icon-chevron-right Pri opazovanju pojavov, kot je Lunin mrk, ki se zgodi nizko nad obzorjem, so ovire, kot so stavbe, drevesa ali hribi, velik problem. Ker se Luna nahaja nizko, lahko vsaka ovira prepreči pogled na dogajanje. Odprto obzorje zagotavlja neoviran pogled na nebo, kar omogoča daljše in bolj jasno spremljanje celotnega poteka mrka, še posebej v fazah, ko Luna vzhaja ali zahaja. Vprašanja in odgovori so narejeni s pomočjo umetne inteligence.

  language

  slv

  published at

  2026-08-26T04:21:53

  source

  24ur

  title

  Pripravite teleskope: Slovenijo čaka še en zanimiv nebesni pojav

  url

  https://www.24ur.com/novice/znanost-in-tehnologija/pripravite-teleskope-slovenijo-caka-se-en-zanimiv-nebesni-pojav.html

• article order

  12

  body

  Vsi, ki smo danes zjutraj vstali nekoliko bolj zgodaj in se ozrli v polno luno, smo lahko po 4.33 začeli spremljati, kako je lune vse manj. Takrat se je namreč začel delni lunin mrk. Nebo je bilo sicer zastrto s puščavskim peskom, prav tako je luna že bila v fazi zahajanja, sonce pa vzhajanja, zato je bilo le težko ujeti vrhunec delnega mrka nekaj po šesti uri, ko je Zemljina senca prekrila skoraj 93 odstotkov Luninega premera. Drugod po svetu so imeli boljše pogoje za spremljanje, kar si lahko ogledate na objavljenih fotografijah. Lunin mrk se zgodi, ko je Zemlja točno med Soncem in Luno, pri čemer se Luna znajde v Zemljini senci. Takrat mora biti v fazi polne lune oziroma ščipa. V tem času mora biti zelo blizu ali točno na ekliptični ravnini. Mrki se ne zgodijo vsak mesec, ker so nebesna telesa glede na ravnino drugih teles nagnjena. Zemlja okoli Sonca kroži v ravnini, ki jo imenujemo ekliptika. Lunina tirnica okrog Zemlje je na ekliptiko nagnjena za približno pet stopinj. Nekateri prihodnji mrki Sončni in lunini mrki nastopajo v parih. Običajno dva tedna pred ali po sončnem mrku nastopi še lunin mrk. Prihodnje leto iz naših krajev žal ne bo videti nobenega od mrkov. Prihodnje leto bo zagotovo med spektakularnejšimi nebesnimi dogodki popolni sončni mrk, ki bo 2. avgusta 2027. Pas vidnosti popolnega mrka bo tekel čez Gibraltarsko ožino med Španijo in Marokom in se nadaljeval čez dele severne Afrike in Bližnjega vzhoda. Ta mrk bo najdaljši sončni mrk v tem stoletju. Na območju Egipta bo trajal šest minut in 23 sekund. Zanimiv bo kolobarjast sončni mrk 26. januarja 2028, ki bo viden v nekaterih delih Južne Amerike, Atlantskega oceana, Portugalske, Maroka in Španije. Ognjeni obroč nastane, ko je navidezna velikost Lune manjša kot od Sonca. Premer Sonca je približno štiristokrat večji od premera Lune, vendar je Sonce hkrati tudi približno štiristokrat dlje od Zemlje kot Luna. Zaradi tega sta njuni navidezni velikosti na našem nebu skoraj enaki. Ker se Luna po eliptični tirnici Zemlji enkrat približa in drugič oddalji, je včasih navidezno premajhna, da bi Sonce povsem zakrila, in takrat opazujemo kolobarjasti sončni mrk. Popolni sončni mrk bo leta 2028 nastopil še 22. julija, a ga bodo lahko opazovali predvsem prebivalci Avstralije. Popolni lunin mrk pa bo na silvestrovo leta 2028. Delno bodo njegove faze vidne tudi iz Slovenije. Na opazovanje vseh faz luninega popolnega mrka iz Slovenije pa bo treba počakati na 20. december 2029. Popolni sončni mrk pa bodo iz Slovenije lahko opazovali šele 3. septembra 2081, no, vmes bo še nekaj delnih.

  language

  slv

  published at

  2026-08-28T06:04:44

  source

  Delo

  title

  Luno je "jedla" Zemljina senca

  url

  https://www.delo.si/novice/znanoteh/luno-je-jedla-zemljina-senca

• article order

  0

  body

  Potem ko smo 12. avgusta lahko opazovali Sončev mrk, je v noči na petek nastopil še Lunin mrk. Najbolje je bil viden v Južni Ameriki, vzhodnem delu Severne Amerike ter na večjem delu Atlantskega in jugovzhodnem delu Tihega oceana, kjer so lahko spremljali vse njegove faze. Iz Slovenije je bila v zgodnjih jutranjih urah vidna le prva polovica mrka. Sončevi in Lunini mrki običajno nastopajo v parih, približno dva tedna narazen. Tako je Sončevemu mrku, ki smo ga opazovali 12. avgusta, v noči na petek sledil še delni Lunin mrk. Lunin mrk nastane, ko se Zemlja znajde med Soncem in Luno, Luna pa pri tem zaide v Zemljino senco. To se lahko zgodi le ob polni Luni oz. ščipu. Vendar Lunin mrk ne nastopi ob vsaki polni Luni, saj je Lunina orbita okoli Zemlje glede na ravnino Zemljinega kroženja okoli Sonca nagnjena za približno pet stopinj. Za nastanek mrka mora biti zato Luna ob ščipu tudi dovolj blizu te ravnine, kar se je zgodilo v noči na petek, je pojasnil Igor Žiberna iz Astronomskega društva Orion. Delni Lunin mrk smo lahko opazovali v zgodnjih jutranjih urah, ko je Luna že zahajala. Ker smo se nahajali na vzhodnem robu vidnosti mrka, je bila iz Slovenije vidna le prva polovica mrka. Začetek polsenčne faze mrka je bil ob 3.21, vendar te faze, kot je pojasnil Žiberna, s prostim očesom ne zaznamo, ker je polsenca zelo šibka. Delni mrk se je začel ob 4.33, vrhunec pa je dosegel ob 6.12, ko je Zemljina senca prekrila skoraj 93 odstotkov Luninega premera. Takrat je Luna le še nekaj stopinj nad obzorjem in je ob 6.17 zašla, le nekaj minut pozneje, okoli 6.20, pa je že vzšlo Sonce. Zaradi nizke lege Lune in vse svetlejše jutranje zarje je bilo vrhunec mrka zato težko ali celo nemogoče opazovati. Za razliko od Sončevega mrka za opazovanje Luninega posebna zaščita oči ni potrebna. Varno ga je opazovati s prostim očesom, daljnogledom ali teleskopom.

  language

  slv

  published at

  2026-08-28T04:54:15

  source

  Dnevnik

  title

  Po Sončevem mrku smo lahko videli še Lunin mrk

  url

  https://www.dnevnik.si/novice/svet/foto-po-soncevem-mrku-smo-lahko-videli-se-lunin-mrk-2824200/

• article order

  13

  body

  Po nedavnem sončnem mrku, ki je sredi avgusta navdušil opazovalce neba, je sledil še drugi veliki astronomski dogodek tega meseca - lunin mrk. Danes zjutraj je bil svet priča tako imenovanemu globokemu delnemu luninemu mrku, ki je bil najbolje viden v Južni Ameriki, kjer so lahko opazovalci spremljali skoraj celoten potek nastanka 'rdeče Lune'. V Sloveniji ga je bilo moč videti le v zgodnjih jutranjih urah, ko je Luna že zahajala, zato smo lahko spremljali le njegov prvi del. Šlo je za zelo globok delni mrk, saj je ob največji fazi Zemljina senca prekrila kar 96 odstotkov Lunine ploskve. Ni šlo torej za popolni lunin mrk, je bilo pa zelo blizu. Prav zato so ga številni opazovalci poimenovali "skoraj krvava luna". V Sloveniji je bilo treba vstati zelo zgodaj Pri nas je bil mrk sicer viden, a se je Luna med njegovim potekom že močno približevala obzorju. Ko je mrk napredoval proti najbolj izraziti fazi, je bila zato pri nas že zelo nizko, nato pa je zašla. Slovenci tako nismo imeli možnosti videti celotnega spektakla, ampak le prvo polovico. Podobno je bilo tudi v drugih delih Evrope, kjer je vzhodni oziroma zahodni položaj Lune diktiral, koliko pojava je bilo mogoče dejansko videti. Za opazovanje luninega mrka niso bila potrebna posebna zaščitna očala, saj gledanje v zatemnjeno Luno s prostim očesom ni nevarno. Daljnogled ali teleskop pa sta lahko ponudita precej lepši pogled na podrobnosti Lunine površine. Zakaj je Luna postala rdečkasta? Pri najbolj dramatičnem delu mrka Luna zaradi Zemljine sence lahko dobi bakrene, oranžne ali rdečkaste odtenke. Svetloba Sonca namreč potuje skozi Zemljino atmosfero, pri čemer se modri del svetlobe močneje razprši, rdečkasta svetloba pa lahko doseže Lunino površje. Podoben pojav lahko opazujemo pri rdečem sončnem zahodu. Kako izrazita bo barva, je odvisno tudi od razmer v Zemljinem ozračju. Mrk nastane, ko se Sonce, Zemlja in Luna znajdejo v ustrezni poravnavi tako, da Luna potuje skozi senco našega planeta. Pri popolnem mrku Luna v celoti vstopi v Zemljino temo, pri delnem pa vanjo vstopi samo njen del. Tokrat je bila senca zelo blizu temu, da bi prekrila celotno Luno, vendar je majhen del Luninega diska ostal zunaj najtemnejše sence. Najboljši pregled je imela Južna Amerika Medtem ko so morali Evropejci za pojav gledati proti nebu tik pred zoro, je bil položaj v Južni Ameriki precej ugodnejši. Tam je mrk potekal ponoči, zato so lahko opazovalci spremljali bistveno večji del oziroma celoten potek dogodka. Tudi v drugih delih Amerik so bile razmere ugodnejše kot pri nas, medtem ko so ga v nekaterih delih sveta zaradi dnevne svetlobe popolnoma zamudili.

  language

  slv

  published at

  2026-08-28T07:24:46

  source

  Slovenske Novice

  title

  Delni lunin mrk pordečil nebo: v Sloveniji smo videli le prvi del krvave Lune

  url

  https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/delni-lunin-mrk-pordecil-nebo-v-sloveniji-smo-videli-le-prvi-del-krvave-lune-foto

• article order

  0

  body

  Potem ko smo 12. avgusta lahko opazovali Sončev mrk, bo v petek nastopil še Lunin mrk. Najbolje bo viden v Južni Ameriki, vzhodnem delu Severne Amerike ter na večjem delu Atlantskega in jugovzhodnem delu Tihega oceana, kjer bodo lahko spremljali vse njegove faze. Iz Slovenije bo v zgodnjih jutranjih urah vidna le prva polovica mrka. Sončevi in Lunini mrki običajno nastopajo v parih, približno dva tedna narazen. Tako bo Sončevemu mrku, ki smo ga opazovali 12. avgusta, v petek sledil še delni Lunin mrk. Ko se Zemlja znajde med Soncem in Luno Lunin mrk nastane, ko se Zemlja znajde med Soncem in Luno, Luna pa pri tem zaide v Zemljino senco. To se lahko zgodi le ob polni Luni oz. ščipu. Vendar Lunin mrk ne nastopi ob vsaki polni Luni, saj je Lunina orbita okoli Zemlje glede na ravnino Zemljinega kroženja okoli Sonca nagnjena za približno pet stopinj. Za nastanek mrka mora biti zato Luna ob ščipu tudi dovolj blizu te ravnine, kar se bo zgodilo v petek, je pojasnil Igor Žiberna iz Astronomskega društva Orion. Delni Lunin mrk bomo lahko opazovali v zgodnjih jutranjih urah, ko bo Luna že zahajala. Ker se bomo nahajali na vzhodnem robu vidnosti mrka, bo iz Slovenije vidna prva polovica mrka. Začetek polsenčne faze mrka bo ob 3.21, vendar te faze, kot je pojasnil Žiberna, s prostim očesom ne zaznamo, ker je polsenca zelo šibka. Delni mrk se bo začel ob 4.33, vrhunec pa bo dosegel ob 6.12, ko bo Zemljina senca prekrila skoraj 93 odstotkov Luninega premera. Takrat bo Luna le še nekaj stopinj nad obzorjem in bo ob 6.17 zašla, le nekaj minut pozneje, okoli 6.20, pa bo vzšlo Sonce. Zaradi nizke lege Lune in vse svetlejše jutranje zarje bo vrhunec mrka zato težko ali celo nemogoče opazovati. Za čim daljše spremljanje prve polovice mrka Žiberna priporoča lokacijo s čim bolj odprtim pogledom proti jugozahodnem delu neba.

  language

  slv

  published at

  2026-08-27T08:04:20

  source

  SiOL

  title

  Po Sončevem mrku nas čaka še en nebesni spektakel

  url

  https://siol.net/novice/slovenija/po-soncevem-mrku-bomo-lahko-opazovali-se-lunin-mrk-699933

• article order

  4

  body

  Običajno je, da Sončevi in Lunini mrki nastopajo v parih, med njima je približno dva tedna razlike. Tako bo Sončevemu mrku, ki smo ga opazovali 12. avgusta, v petek sledil še delni Lunin mrk. Ta nastane, ko se Zemlja znajde med Soncem in Luno, Luna pa pri tem zaide v Zemljino senco. To se lahko zgodi le ob polni luni oziroma ščipu. Vendar Lunin mrk ne nastopi ob vsaki polni luni, saj je Lunina orbita okoli Zemlje glede na ravnino Zemljinega kroženja okoli Sonca nagnjena za približno pet stopinj. Za nastanek mrka mora biti zato Luna ob ščipu tudi dovolj blizu te ravnine, kar se bo zgodilo v petek, je pojasnil Igor Žiberna iz Astronomskega društva Orion. Delni Lunin mrk bomo lahko opazovali v zgodnjih jutranjih urah, ko bo Luna že zahajala. Ker se bomo nahajali na vzhodnem robu vidnosti mrka, bo iz Slovenije vidna prva polovica mrka. Začetek polsenčne faze mrka bo ob 3.21, vendar te faze, kot je pojasnil Žiberna, s prostim očesom ne zaznamo, ker je polsenca zelo šibka. Delni mrk se bo začel ob 4.33, vrhunec pa bo dosegel ob 6.12, ko bo Zemljina senca prekrila skoraj 93 odstotkov Luninega premera. Zaščita ni potrebna Takrat bo Luna le še nekaj stopinj nad obzorjem in bo ob 6.17 zašla, le nekaj minut pozneje, okoli 6.20, pa bo vzšlo Sonce. Zaradi nizke lege Lune in vse svetlejše jutranje zarje bo vrhunec mrka zato težko ali celo nemogoče opazovati. Za čim daljše spremljanje prve polovice mrka Žiberna priporoča lokacijo s čim bolj odprtim pogledom proti jugozahodnem delu neba. Za razliko od Sončevega mrka za opazovanje Luninega posebna zaščita oči ni potrebna. Varno ga je opazovati s prostim očesom, daljnogledom ali teleskopom.

  language

  slv

  published at

  2026-08-27T14:35:55

  source

  Svet24

  title

  Ste zamudili Sončev mrk? V petek zjutraj lahko gledate Lunin mrk

  url

  https://svet24.si/novice/slovenija/lunin-mrk-petek-28-avgust-1922242

• article order

  8

  body

  Petek, 28. avgust, prinaša dvojno nebesno predstavo - polno luno in delni Lunin mrk. Avgustovska polna luna ima tudi prav posebno ime, povezano z veliko sladkovodno ribo, za ljubitelje simbolike pa bo zanimivo predvsem to, kaj takšna kombinacija po tradiciji predstavlja. Avgust se bo letos poslovil na precej dramatičen način. V petek, 28. avgusta, bo nastopila polna luna, ki bo po slovenskem času dosegla svoj vrhunec ob 6.18 zjutraj. Hkrati bo Zemlja zašla med Sonce in Luno, zato bo del Luninega površja prekrila Zemljina senca - zgodil se bo delni Lunin mrk. In čeprav bo Luna v tem času že zelo nizko nad obzorjem, bo jutro za tiste, ki bodo imeli odprt pogled proti zahodu, lahko prav zanimivo. Zakaj se avgustovska polna luna imenuje Jesetrova luna? Avgustovska polna luna ima v angleško govorečem svetu tradicionalno ime Sturgeon Moon, kar bi lahko prevedli kot Jestrova oziroma Jesetrova luna. Ime izhaja iz tradicij severnoameriških staroselskih ljudstev in je povezano z jesetrom, veliko sladkovodno ribo, ki so jo ob Velikih jezerih v poznem poletju nekoč lovili v velikem številu. Poimenovanja polnih lun so bila v preteklosti tesno povezana z naravo in ritmom življenja. Luna je bila nekakšen naravni koledar - ljudje so po njej vedeli, kdaj je čas za določena opravila, lov, nabiranje hrane ali pripravo na naslednji del leta. Avgustovska luna ima tudi druga tradicionalna imena. Ponekod so jo imenovali Žitna luna, saj je bil to čas žetve, druga imena pa so se navezovala na koruzo, poletne nevihte in pozno poletno rastlinje. In potem je tu še mrk ... Še posebej zanimiv pa bo letošnji avgust zato, ker bo polno luno spremljal globok delni Lunin mrk. Kar 96 odstotkov Lunine ploskve bo v največji fazi mrka v Zemljini senci. Ker pa Luna ne bo v celoti prekrita, to ne bo popolni Lunin mrk oziroma klasična "krvava luna". Bo viden iz Slovenije? Da - vendar z eno pomembno opombo V Sloveniji bo delni mrk največjo fazo dosegel okoli 6.12. Takrat bo Luna že skoraj na zahodnem obzorju in bo zato opazovanje precej zahtevno. V Ljubljani bo Luna ob največji fazi le približno 1,2 stopinje nad obzorjem, v Mariboru pa okoli 0,4 stopinje. Kmalu zatem bo zašla. Če ga boste želeli ujeti, bo zato ključen neoviran pogled proti zahodu oziroma jugozahodu - brez hribov, stavb in dreves na obzorju. Najboljši bo kakšen nekoliko višji in odprt prostor. In seveda jasno nebo. Kaj pa lahko polna luna in mrk pomenita za nas? Tu se začne bolj zanimiv, nekoliko bolj simboličen del zgodbe. Z vidika astronomije Lunin mrk nima posebnega vpliva na človekovo vedenje, razpoloženje ali zdravje. Gre za povsem naraven pojav, pri katerem Zemlja pride med Sonce in Luno. Za opazovalca na Zemlji pa je to seveda precej čaroben prizor. V različnih tradicijah pa so Luni že od nekdaj pripisovali precej večji pomen. Polna luna je bila povezana z zaključki, razčiščevanjem, čustvi in spuščanjem stvari, ki jim je njihov čas potekel. Mrk je to simboliko še nekoliko poudaril - kot trenutek, ko se nekaj za hip skrije, ustavi ali spremeni perspektivo. Če na takšne pojave gledamo skozi simboliko, je lahko kombinacija polne lune in mrka prav lepo povabilo k vprašanju: Česa se želim znebiti in čemu želim narediti prostor? Polno luno in lunin mrk lahko uporabimo kot majhen osebni opomnik. Konec avgusta je tako ali tako čas, ko se marsikdo počasi poslavlja od poletne brezskrbnosti, razmišlja o novih začetkih in se pripravlja na bolj umirjen jesenski ritem. In morda je prav zato simbolika letošnje avgustovske lune tako zanimiva: najprej polnost, potem senca - in nato spet svetloba. Kdaj torej pogledati v nebo? Če želite videti čim več, je priporočljivo vstati zgodaj. Delni mrk se bo v Sloveniji začel okoli 5.12, največji bo približno ob 6.12, Luna pa bo kmalu zatem zašla. Za razliko od Sončevega mrka za opazovanje Luninega mrka ne potrebujete posebnih očal ali zaščitnih filtrov. Najpomembnejši pripomoček bo tokrat pravzaprav dober pogled na zahodno obzorje. Če bo vreme jasno, nas torej v petek zjutraj čaka precej posebna kombinacija: avgustovska Jesetrova luna, Zemljina senca in zadnji poletni dnevi, ki že počasi dišijo po jeseni.

  language

  slv

  published at

  2026-08-25T08:40:28

  source

  Lokalec.si

  title

  Polna luna in delni Lunin mrk: kaj kmalu nas čaka prav poseben nebesni prizor

  url

  https://www.lokalec.si/polna-luna-in-delni-lunin-mrk-kaj-kmalu-nas-caka-prav-poseben-nebesni-prizor/

• article order

  1

  body

  Sončevi in Lunini mrki običajno nastopajo v parih, približno dva tedna narazen. Tako bo Sončevemu mrku, ki smo ga opazovali 12. avgusta, v petek sledil še delni Lunin mrk. Lunin mrk nastane, ko se Zemlja znajde med Soncem in Luno, Luna pa pri tem zaide v Zemljino senco. To se lahko zgodi le ob polni Luni oz. ščipu. Vendar Lunin mrk ne nastopi ob vsaki polni Luni, saj je Lunina orbita okoli Zemlje glede na ravnino Zemljinega kroženja okoli Sonca nagnjena za približno pet stopinj. Delni Lunin mrk bomo lahko opazovali v petek v zgodnjih jutranjih urah Za nastanek mrka mora biti zato Luna ob ščipu tudi dovolj blizu te ravnine, kar se bo zgodilo v petek, je pojasnil Igor Žiberna iz Astronomskega društva Orion. Delni Lunin mrk bomo lahko opazovali v zgodnjih jutranjih urah, ko bo Luna že zahajala. Ker se bomo nahajali na vzhodnem robu vidnosti mrka, bo iz Slovenije vidna prva polovica mrka. Začetek polsenčne faze mrka bo ob 3.21, vendar te faze, kot je pojasnil Žiberna, s prostim očesom ne zaznamo, ker je polsenca zelo šibka. Delni mrk se bo začel ob 4.33, vrhunec pa bo dosegel ob 6.12, ko bo Zemljina senca prekrila skoraj 93 odstotkov Luninega premera. Takrat bo Luna le še nekaj stopinj nad obzorjem in bo ob 6.17 zašla, le nekaj minut pozneje, okoli 6.20, pa bo vzšlo Sonce. Vrhunec mrka bo težko viden Zaradi nizke lege Lune in vse svetlejše jutranje zarje bo vrhunec mrka zato težko ali celo nemogoče opazovati. Za čim daljše spremljanje prve polovice mrka Žiberna priporoča lokacijo s čim bolj odprtim pogledom proti jugozahodnem delu neba. Za razliko od Sončevega mrka za opazovanje Luninega posebna zaščita oči ni potrebna. Varno ga je opazovati s prostim očesom, daljnogledom ali teleskopom.

  language

  slv

  published at

  2026-08-27T07:51:30

  source

  primorske.si

  title

  Po Sončevem mrku bomo lahko opazovali še Lunin mrk

  url

  https://primorske.si/zanimivosti/po-soncevem-mrku-bomo-lahko-opazovali-se-lunin-mrk/

source scope

analyzed source count

10

omitted articles

omitted source count

0

total source count

10