MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• Islandija želi ohraniti izključni nadzor nad svojimi teritorialnimi vodami in ribolovnimi območji.
• Islandija je leta 2009 po finančni krizi zaprosila za članstvo v EU.
• Pogajanja je leta 2013 ustavila evroskeptična vlada, leta 2015 pa je Islandija umaknila status države kandidatke.
• Referendum je leta 2024 ob ponovni menjavi vlade postal del političnih obljub levosredinske koalicije.
• Evropska komisija je pred referendumom izrazila pripravljenost na iskanje posebnih oziroma kreativnih rešitev za islandsko ribištvo in kmetijstvo.
• Geopolitične napetosti, ruska invazija na Ukrajino in grožnje Donalda Trumpa glede prevzema Grenlandije so spodbudile razpravo o tesnejših vezeh z EU.
• Islandci so na referendumu zavrnili ponovni začetek pristopnih pogajanj z Evropsko unijo.
• Proti obnovitvi pogajanj je glasovalo približno 52,5–52,8 odstotka volivcev, za pa 47,2–47,5 odstotka.
• Volilna udeležba je bila približno 82,5-odstotna.
• Islandija je že članica Evropskega gospodarskega prostora in schengenskega območja, vendar nima predstavnikov v institucijah EU.
• Ribolov je bil osrednje vprašanje referenduma, saj predstavlja približno 40 odstotkov islandskega izvoza in je pomemben del nacionalne identitete.
• Premierka Kristrun Frostadottir je po zavrnitvi dejala, da gre za zmago demokracije, in napovedala prekinitev dela glede pristopnih pogajanj.
• Če bi volivci podprli obnovitev pogajanj, bi o končnem pristopu Islandije k EU odločali na dodatnem referendumu.
• Vlada je pred glasovanjem napovedala, da bo voljo volivcev spoštovala, čeprav referendum tehnično ni bil zavezujoč.

key differences

Evropska komisija je pred referendumom izrazila pripravljenost na iskanje posebnih oziroma kreativnih rešitev za islandsko ribištvo in kmetijstvo.

RTV in Mladina delno potrjujeta; drugi trditve ne omenjajo.

Geopolitične napetosti, ruska invazija na Ukrajino in grožnje Donalda Trumpa glede prevzema Grenlandije so spodbudile razpravo o tesnejših vezeh z EU.

Večina virov molči, le redki povezujejo Trumpa z EU-ambicijami.

Islandci so na referendumu zavrnili ponovni začetek pristopnih pogajanj z Evropsko unijo.

Le Mladina trditev potrjuje; drugi viri je ne omenjajo.

Islandija je leta 2009 po finančni krizi zaprosila za članstvo v EU.

Večina virov molči, le RTV in Mladina potrjujeta dejstvo.

Islandija je že članica Evropskega gospodarskega prostora in schengenskega območja, vendar nima predstavnikov v institucijah EU.

RTV delno potrjuje EGP; drugi viri trditve ne omenjajo.

Islandija želi ohraniti izključni nadzor nad svojimi teritorialnimi vodami in ribolovnimi območji.

RTV Slovenija jo podpira, Mladina delno; drugi molčijo.

Pogajanja je leta 2013 ustavila evroskeptična vlada, leta 2015 pa je Islandija umaknila status države kandidatke.

RTV in Mladina trditev podpirata; drugi viri je ne omenjajo.

Premierka Kristrun Frostadottir je po zavrnitvi dejala, da gre za zmago demokracije, in napovedala prekinitev dela glede pristopnih pogajanj.

Mladina jo potrjuje, vsi drugi viri je ne omenjajo.

Proti obnovitvi pogajanj je glasovalo približno 52,5–52,8 odstotka volivcev, za pa 47,2–47,5 odstotka.

Samo Mladina poroča o izidih, ostali viri jih ne omenjajo.

Referendum je leta 2024 ob ponovni menjavi vlade postal del političnih obljub levosredinske koalicije.

Večina virov molči, le RTV in Mladina jo potrjujeta.

Ribolov je bil osrednje vprašanje referenduma, saj predstavlja približno 40 odstotkov islandskega izvoza in je pomemben del nacionalne identitete.

RTV potrdi 40 % in ključnost, Mladina le slednjo; ostali molčijo.

Vlada je pred glasovanjem napovedala, da bo voljo volivcev spoštovala, čeprav referendum tehnično ni bil zavezujoč.

Noben vir trditve ne omenja, zato med njimi ni razlik.

Volilna udeležba je bila približno 82,5-odstotna.

Mladina navaja več kot 80 %, drugi viri podatek izpuščajo.

Če bi volivci podprli obnovitev pogajanj, bi o končnem pristopu Islandije k EU odločali na dodatnem referendumu.

RTV Slovenija jo potrdi; vsi drugi viri je ne omenjajo.

source analyses

Delo

Dnevnik

Mladina

Evropska komisija je pred referendumom izrazila pripravljenost na iskanje posebnih oziroma kreativnih rešitev za islandsko ribištvo in kmetijstvo.

Delno: Omenjene so kreativne rešitve za Islandijo, ne pa izrecno Komisija in kmetijstvo.

Geopolitične napetosti, ruska invazija na Ukrajino in grožnje Donalda Trumpa glede prevzema Grenlandije so spodbudile razpravo o tesnejših vezeh z EU.

Delno: Invazija in Trumpove grožnje so spodbudile razmislek o članstvu v EU.

Islandci so na referendumu zavrnili ponovni začetek pristopnih pogajanj z Evropsko unijo.

Da: Na referendumu so zavrnili vnovični začetek pogajanj z EU.

Islandija je leta 2009 po finančni krizi zaprosila za članstvo v EU.

Da: Leta 2009 je po finančni krizi vložila prošnjo za članstvo.

Islandija je že članica Evropskega gospodarskega prostora in schengenskega območja, vendar nima predstavnikov v institucijah EU.

Ni omenjeno

Islandija želi ohraniti izključni nadzor nad svojimi teritorialnimi vodami in ribolovnimi območji.

Delno: Reykjavik želi ohraniti nadzor nad ribolovom, izključnost in območja niso navedeni.

Pogajanja je leta 2013 ustavila evroskeptična vlada, leta 2015 pa je Islandija umaknila status države kandidatke.

Da: Vlada je pogajanja ustavila leta 2013, leta 2015 pa umaknila status.

Premierka Kristrun Frostadottir je po zavrnitvi dejala, da gre za zmago demokracije, in napovedala prekinitev dela glede pristopnih pogajanj.

Da: Zavrnitev je označila za zmago demokracije in napovedala prekinitev dela.

Proti obnovitvi pogajanj je glasovalo približno 52,5–52,8 odstotka volivcev, za pa 47,2–47,5 odstotka.

Da: Proti je glasovalo 52,8 %, za pa 47,2 % volivcev.

Referendum je leta 2024 ob ponovni menjavi vlade postal del političnih obljub levosredinske koalicije.

Da: Leta 2024 je referendum postal politična obljuba levosredinske koalicije.

Ribolov je bil osrednje vprašanje referenduma, saj predstavlja približno 40 odstotkov islandskega izvoza in je pomemben del nacionalne identitete.

Delno: Ribolov je bil ključno vprašanje in temelj gospodarstva; 40 % izvoza ni omenjeno.

Vlada je pred glasovanjem napovedala, da bo voljo volivcev spoštovala, čeprav referendum tehnično ni bil zavezujoč.

Ni omenjeno

Volilna udeležba je bila približno 82,5-odstotna.

Delno: Omenjena je udeležba več kot 80 odstotkov, ne 82,5 %.

Če bi volivci podprli obnovitev pogajanj, bi o končnem pristopu Islandije k EU odločali na dodatnem referendumu.

Ni omenjeno

N1

RTV Slovenija

Evropska komisija je pred referendumom izrazila pripravljenost na iskanje posebnih oziroma kreativnih rešitev za islandsko ribištvo in kmetijstvo.

Delno: Komisarka Kos je namignila na iskanje skupne podlage za ribištvo.

Geopolitične napetosti, ruska invazija na Ukrajino in grožnje Donalda Trumpa glede prevzema Grenlandije so spodbudile razpravo o tesnejših vezeh z EU.

Delno: Članek omenja geopolitične spremembe, Rusijo in Trumpa/Grenlandijo.

Islandci so na referendumu zavrnili ponovni začetek pristopnih pogajanj z Evropsko unijo.

Ni omenjeno

Islandija je leta 2009 po finančni krizi zaprosila za članstvo v EU.

Da: Članek potrjuje vložitev prošnje leta 2009 po finančni krizi.

Islandija je že članica Evropskega gospodarskega prostora in schengenskega območja, vendar nima predstavnikov v institucijah EU.

Delno: Članek potrjuje članstvo v EEA, a ne omenja izrecno Schengena.

Islandija želi ohraniti izključni nadzor nad svojimi teritorialnimi vodami in ribolovnimi območji.

Da: Članek navaja odločenost Islandije braniti nadzor nad vodami.

Pogajanja je leta 2013 ustavila evroskeptična vlada, leta 2015 pa je Islandija umaknila status države kandidatke.

Da: Članek navaja ustavitev leta 2013 in obvestilo o umiku leta 2015.

Premierka Kristrun Frostadottir je po zavrnitvi dejala, da gre za zmago demokracije, in napovedala prekinitev dela glede pristopnih pogajanj.

Ni omenjeno

Proti obnovitvi pogajanj je glasovalo približno 52,5–52,8 odstotka volivcev, za pa 47,2–47,5 odstotka.

Ni omenjeno

Referendum je leta 2024 ob ponovni menjavi vlade postal del političnih obljub levosredinske koalicije.

Da: Članek potrjuje referendum kot obljubo nove koalicije leta 2024.

Ribolov je bil osrednje vprašanje referenduma, saj predstavlja približno 40 odstotkov islandskega izvoza in je pomemben del nacionalne identitete.

Delno: Ribolov je izpostavljen kot ključno vprašanje, 40 % izvoza drži.

Vlada je pred glasovanjem napovedala, da bo voljo volivcev spoštovala, čeprav referendum tehnično ni bil zavezujoč.

Ni omenjeno

Volilna udeležba je bila približno 82,5-odstotna.

Ni omenjeno

Če bi volivci podprli obnovitev pogajanj, bi o končnem pristopu Islandije k EU odločali na dodatnem referendumu.

Da: Članek navaja, da bi o pridružitvenem dogovoru odločali na referendumu.

STA

SiOL

Slovenske Novice

Svet24

Žurnal24

Analiza sentimenta

entities

• Rusija
• Islandija
• Kristrun Frostadottir
• Evropska unija
• Donald Trump
• Grenlandija
• Socialdemokrati Islandije
• Evropski gospodarski prostor
• Marta Kos
• Nato
• Združene države Amerike
• Liberalna reformna stranka
• Ljudska stranka Islandije
• Schengensko območje
• Ukrajina
• Stranka za neodvisnost

key differences

Donald Trump

Večina virov molči; omenjeni ga prikazujejo izrazito negativno.

Evropska unija

Le RTV, Delo in Dnevnik jo omenjajo nevtralno; drugi ne.

Evropski gospodarski prostor

Trije viri nevtralno, drugi je ne omenjajo.

Grenlandija

Nevtralna omemba pri štirih virih, večina je ne omenja.

Islandija

RTV vidi partnerstvo, Delo in Dnevnik pa nevtralnost.

Kristrun Frostadottir

RTV in Delo nevtralna; Dnevnik kritičen; drugi molčijo.

Liberalna reformna stranka

Omenjata jo le RTV in Dnevnik, oba z nevtralnim poudarkom.

Ljudska stranka Islandije

Razlika: nasprotnica EU (RTV) proti vladni koaliciji (Dnevnik).

Marta Kos

RTV Slovenija in Delo nevtralno, drugi viri je ne omenjajo.

Nato

RTV in Dnevnik nevtralno poudarjata obrambno-varnostno vlogo, drugi molčijo.

Rusija

RTV Slovenija negativno, Dnevnik nevtralno; drugi večinoma brez omembe.

Schengensko območje

Delo izpostavi članstvo, Dnevnik prost pretok; drugi molčijo.

Socialdemokrati Islandije

Viri jih obravnavajo zgolj faktografsko in nevtralno.

Stranka za neodvisnost

Večina virov molči, Dnevnik jo opredeljuje kot evroskeptično.

Ukrajina

Le Delo jo poveže z vojno, drugi viri je ne omenjajo.

Združene države Amerike

Le RTV in Delo omenjata entiteto, oba nevtralno, drugi molčijo.

source analyses

Delo

Donald Trump

Negativno: večkrat je zamenjal Grenlandijo z Islandijo

Evropska unija

Nevtralno: omenjena kot cilj islandskih pristopnih pogajanj

Evropski gospodarski prostor

Nevtralno: Islandija je predstavljena kot članica

Grenlandija

Nevtralno: omenjena kot predmet Trumpovih ambicij

Islandija

Nevtralno: članstvo in referendum sta predstavljena informativno

Kristrun Frostadottir

Nevtralno: predstavljena kot premierka, ki podpira pogajanja

Liberalna reformna stranka

Ni omenjeno

Ljudska stranka Islandije

Ni omenjeno

Marta Kos

Nevtralno: citirana o upoštevanju islandskih posebnosti

Nato

Ni omenjeno

Rusija

Ni omenjeno

Schengensko območje

Nevtralno: Islandija je predstavljena kot članica

Socialdemokrati Islandije

Nevtralno: omenjeni kot stranka premierke

Stranka za neodvisnost

Ni omenjeno

Ukrajina

Nevtralno: vojna je omenjena kot dejavnik razprave

Združene države Amerike

Nevtralno: omenjene prek ameriškega predsednika Trumpa

Dnevnik

Donald Trump

Negativno: pokazal je apetite po Grenlandiji.

Evropska unija

Nevtralno: članstvo in odnosi z Islandijo so informativno opisani.

Evropski gospodarski prostor

Nevtralno: omogoča Islandiji prost pretok z EU.

Grenlandija

Nevtralno: omenjena je kot območje Trumpovih apetitov.

Islandija

Nevtralno: opisana je njena sedanja vključenost v EU.

Kristrun Frostadottir

Negativno: očitali so ji nejasnost glede popuščanja EU.

Liberalna reformna stranka

Nevtralno: opisana je kot proevropska stranka.

Ljudska stranka Islandije

Nevtralno: omenjena je kot del vladne koalicije.

Marta Kos

Ni omenjeno

Nato

Nevtralno: opisan je kot jamstvo za varnost Islandije.

Rusija

Nevtralno: omenjene so ruske vojaške ladje v bližini.

Schengensko območje

Nevtralno: Islandiji omogoča prost pretok z EU.

Socialdemokrati Islandije

Nevtralno: omenjeni so kot del vladne koalicije.

Stranka za neodvisnost

Nevtralno: opisana je kot evroskeptična in konservativna.

Ukrajina

Ni omenjeno

Združene države Amerike

Ni omenjeno

Mladina

N1

RTV Slovenija

Donald Trump

Negativno: prikazan je kot grožnja zaradi načrtov glede Grenlandije

Evropska unija

Nevtralno: omenjena v razpravi o članstvu in ribiških pravilih

Evropski gospodarski prostor

Nevtralno: Islandiji zagotavlja dostop do enotnega trga EU

Grenlandija

Nevtralno: omenjena kot avtonomno dansko ozemlje

Islandija

Pozitivno: EU jo hvali kot tesno partnerico z istimi vrednotami

Kristrun Frostadottir

Nevtralno: omenjena kot premierka s proevropsko usmeritvijo

Liberalna reformna stranka

Nevtralno: omenjena kot pobudnica referenduma in proevropska stranka

Ljudska stranka Islandije

Nevtralno: omenjena kot nasprotnica članstva v EU

Marta Kos

Nevtralno: napoveduje možnost začetka pogajanj z Islandijo

Nato

Nevtralno: omenjen kot temelj islandske obrambe

Rusija

Negativno: povezana z grožnjami in težnjami po nadzoru na severu

Schengensko območje

Ni omenjeno

Socialdemokrati Islandije

Nevtralno: omenjeni zaradi proevropske usmeritve

Stranka za neodvisnost

Ni omenjeno

Ukrajina

Ni omenjeno

Združene države Amerike

Nevtralno: omenjene kot obrambna partnerica Islandije

STA

SiOL

Slovenske Novice

Svet24

Žurnal24

Scenariji

scenarios

• description

  Islandija in EU po referendumu okrepita obstoječe partnerstvo v okviru Evropskega gospodarskega prostora, kar omogoča večjo stabilnost cen in lažji dostop do evropskih trgov brez poseganja v ribiške kvote. Premierka Kristrun Frostadottir se osredotoči na gospodarske reforme, ki zmanjšujejo inflacijo in stabilizirajo islandsko krono.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  mid

  title

  Okrepljeno sodelovanje Islandije in EU prek EGP

  valence

  positive

• description

  Referendumski izid vodi v zamrznitev vseh razprav o članstvu v EU do leta 2028, kot je napovedala vlada. Politični akterji, vključno z Ljudsko stranko, ohranjajo trenutno raven suverenosti, medtem ko se trgovinski odnosi z EU nadaljujejo po ustaljenih tirnicah.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  mid

  title

  Politični status quo do naslednjih volitev

  valence

  neutral

• description

  Zavrnitev pogajanj z EU ohranja Islandijo zunaj evroobmočja, kar ob nadaljnji nestanovitnosti islandske krone in visokih obrestnih merah centralne banke poglablja krizo življenjskih stroškov za gospodinjstva. To vodi do nezadovoljstva javnosti in potencialne politične destabilizacije koalicije premierke Kristrun Frostadottir.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  short

  title

  Povečana gospodarska negotovost zaradi inflacije

  valence

  negative

• description

  Z ohranitvijo polne suverenosti nad ribolovom islandski sektor, podprt s strani Stranke za neodvisnost, vlaga v trajnostne tehnologije za nadzor ulova skuš. To okrepi izvozno moč države in potrdi pravilnost odločitve volivcev za zaščito nacionalne identitete.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  long

  title

  Razvoj neodvisne ribiške politike in tehnološki preboj

  valence

  positive

• description

  Islandija zaradi zavrnitve članstva v EU okrepi svoje obrambne vezi z ZDA in zvezo Nato, da bi se zavarovala pred ruskimi interesi in nepredvidljivimi potezami Donalda Trumpa glede Arktike. Država tako ohranja varnostno arhitekturo neodvisno od bruseljskih institucij.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  mid

  title

  Geopolitično prilagajanje zunaj okvira EU

  valence

  neutral

• description

  Zavrnitev pogajanj povzroči razočaranje v Evropski komisiji, kar vodi do strožjega stališča EU pri pogajanjih o ribiških kvotah in okoljskih standardih za države EGP. To poslabša pogajalski položaj Islandije pri njenih prizadevanjih za ohranitev ugodnega statusa v evropskem notranjem trgu.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  long

  title

  Ohlajanje odnosov med Reykjavikom in Brusljem

  valence

  negative

• description

  Kljub zavrnitvi članstva Islandija izkoristi svoj geostrateški položaj za sklenitev posebnega partnerstva z EU na področju arktičnih raziskav in varnosti, kar prinaša nove naložbe. To omogoča državi, da vpliva na politiko EU na severu, ne da bi se odpovedala suverenosti.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Islandija kot most med EU in Arktiko

  valence

  positive

• description

  V primeru globalnega gospodarskega šoka, ki bi močno prizadel islandsko gospodarstvo, se javno mnenje ponovno obrne, kar prisili vlado k sklicu novega referenduma pred letom 2028. Islandija se znajde v krogu nenehne negotovosti glede svoje evropske prihodnosti.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Ponoven referendum ob hudi gospodarski krizi

  valence

  neutral

• description

  Zavrnitev EU in morebitno zmanjšanje zanimanja ZDA za obrambo Islandije zaradi izolacionistične politike Donalda Trumpa pustita državo v geopolitični osamljenosti. Islandija postane tarča povečanih pritiskov tujih sil, ki izkoriščajo njeno šibkost zunaj evropskih varnostnih struktur.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Izolacija Islandije zaradi sprememb v ameriški politiki

  valence

  negative

Viri

articles

• article order

  25

  body

  Bruselj, 31. avgusta (STA) - Evropska komisarka za širitev Marta Kos je danes v izjavi za STA izrazila obžalovanje zaradi odločitve Islandcev, ki so v soboto na referendumu zavrnili obnovitev pristopnih pogajanj z Evropsko unijo. Prepričana je, da bi bilo članstvo najboljše zagotovilo, da bi ...

  language

  slv

  published at

  2026-08-31T06:41:01

  source

  STA

  title

  Komisarka Kos obžaluje odločitev Islandcev na referendumu

  url

  https://www.sta.si/3593157/

• article order

  11

  body

  Od 9. ure zjutraj po lokalnem času se bo 270.000 volilnih upravičencev državljani odpravili na volišča, da bi odločili, ali bo Islandija znova krenila na pot k Evropski uniji. Ankete razkrivajo, da so Islandci glede tega vprašanja še vedno razdeljeni. Avgustovska javnomnenjska raziskava, ki jo je izvedla agencija Maskina, je pokazala majhno prednost podpornikov EU-ja: 51,3 odstotka anketirancev je podprlo obnovitev pristopnih pogovorov, 48,7 odstotkov je temu nasprotovalo, navaja Euronews. Nekatere ankete napovedujejo še tesnejši izid. Če se bodo Islandci izrekli za ta korak, bi potem o morebitnem pridružitvenem dogovoru z EU-jem znova odločali na referendumu, najverjetneje bi bila potrebna tudi sprememba ustave, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Odločitev bi moralo podpreti tudi ostalih 27 članic. Islandija ustavila pogajanja po štirih letih Gre za temo, ki je državo že zaposlovala. Leta 2009, potem ko je finančna kriza opustošila njeno gospodarstvo, je namreč Reykjavik vložil prošnjo za članstvo. Po letih napornih pogajanj je nato leta 2013 nova evroskeptična vlada sprva ustavila pogajanja, leta 2015 pa EU-ju s pismom obvestila, da niso več država kandidatka. Vprašanje ni nikoli popolnoma odšlo v pozabo - ob vnovični zamenjavi vlade leta 2024 se je referendum o obuditvi pogajanj znašel med političnimi obljubami. Nova levosredinska vladna koalicija se je za njegovo izvedbo odločila na pobudo Liberalne reformne stranke, ki je, kot piše agencija Reuters, med koalicijskimi partnericami najbolj naklonjena EU-ju. Podobno usmeritev imajo tudi socialdemokrati premierke Kristrun Frostadottir, medtem ko tretja partnerica Ljudska stranka članstvu v EU-ju nasprotuje. Občutljiva tema glede ponovnega članstva so varnostna vprašanja zaradi geopolitičnih sprememb. Islandija se boji, da bi se znašla v navzkrižju med naraščajočim gospodarskim in strateškim interesom Rusije ter grožnjami ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je želel prevzeti nadzor nad sosednjo Grenlandijo, avtonomnim danskim ozemljem. Islandija se za svojo obrambo sicer zanaša na zvezo Nato, katere ustanovna članica je, in na ZDA, s katero ima sklenjen obrambni sporazum. Vendar bo na končni izid vplivalo tudi več domačih vprašanj. Čeprav gospodarstvo države ob resda nestanovitni denarni enoti znova uspeva, se gospodinjstva soočajo z naraščajočo inflacijo in vse višjimi obrestnimi merami - centralna banka jih je letos zvišala trikrat -, kar v očeh nekaterih krepi privlačnost evra. V morebitnih pogajanjih z EU-jem bi po pričakovanjih glavno vlogo odigralo vprašanje ribištva, ki je pomemben del nacionalne identitete v državi, kjer morski proizvodi predstavljajo približno 40 odstotkov izvoza. Islandci so pri tem odločeni braniti svoje interese pri nadzoru nad ozemeljskimi vodami in ribištvom, saj je eno od osrednjih vprašanj kvote ulova skuš, ki se zaradi podnebnih sprememb selijo proti severu. EU Islandiji očita, da jih ujame preveč. Islandija že prevzela večino gospodarskih pravil EU-ja Čeprav Islandija ni članica Evropske unije, je del Evropskega gospodarskega prostora (EEA) in ima tako kot Norveška dostop do enotnega trga EU-ja. Islandija je tako že sprejela večino pravil EU-ja, kar predstavlja približno 9000 pravnih aktov. Zagovorniki EU-ja zato trdijo, da bi vstop v EU Islandiji zagotovil sedež za pogajalsko mizo o tovrstnih zadevah. Nasprotniki po drugi strani trdijo, da je članstvo v EEA-ju zadosti. Tako je Haraldur Olafsson, predsednik evroskeptične platforme Heimssyn, za Euronews dejal, da Islandija že upošteva 75 odstotkov pravil EU-ja, tako da ni "ni potrebe po več". Islandska zunanja ministrica Þorgerður Katrin Gunnarsdottir je opozorila, da je še posebej pereče vprašanje morebitni položaj islandskega ribištva v EU-ju, kar bi mnoge odvrnilo od članstva v EU-ju. Islandsko združenje ribiške industrije je izrazilo zaskrbljenost zaradi več evropskih ribiških predpisov, ki bi po njihovem mnenju Islandiji odvzeli "moč, da deluje kot neodvisna obalna država". Skupna ribiška politika EU-ja namreč določa omejitve ulova in kvote za vse države članice, to pravilo pa že dolgo bremeni odnose med Reykjavíkom in Brusljem. V t. i. "vojnah za skuše" je Islandija zavzela stališče, ki ga je EU štel za pretirano. Vprašanje ostaja izredno pomembno, saj ribiška industrija predstavlja 6,5 odstotkov BDP države in zaposluje na tisoče ljudi. Začetek pogajanj bi bil možen že z letom 2027 Bruselj se sicer v dogajanje pred referendumom ni vpletal, vendar Islandijo hvali kot tesnega partnerja. "Delimo iste vrednote, se zelo dobro poznamo, imamo podobna stališča, zato smo tesni partnerji," je med obiskom na Islandiji julija 2025 dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Medtem je evropska komisarka za širitev Marta Kos dejala, da bi Islandija lahko uradno začela pristopna pogajanja že z letom 2027, saj njena prejšnja vloga ostaja veljavna. Ko je Islandija leta 2013 začasno ustavila svojo vlogo, je do takrat začasno zaključila 11 pogajalskih poglavij, odprtih je ostalo še 27, glavna ovira pa je bilo predvsem poglavje o ribištvu. Vendar je Kosova nedavno na družbenih omrežjih namignila, da bi bil Bruselj morda pripravljen najti skupno podlago glede tega občutljivega vprašanja. "Pristopna pogajanja vedno odražajo specifične razmere vsake države kandidatke," je zapisala. Severnoatlantsko zavezništvo priznava, da imata Rusija in Kitajska vse močnejši apetit po nadzoru na severu in je zato okrepilo nadzor zračnega in pomorskega prostora. Prva diplomatka EU-ja Kaja Kallas se strinja, da sta varnostni situaciji EU-ja in Islandije medsebojno povezani. "Od ruskih groženj infrastrukturi na morskem dnu do naraščajočega zanimanja Kitajske za Arktiko - skupno obravnavanje teh vprašanj je zato lahko bolj uspešno," je dejala Kallas ob robu konferenci marca letos, posvečeni obrambnemu partnerstvu med Islandijo in EU-jem . Evropska unija se je s sprejemom Hrvaške nazadnje širila leta 2013, obdobje odtlej pa je zaznamovala upočasnitev procesa pridruževanja kandidatk, pri čemer sta trenutno najbližje temu, da postaneta članici, Črna gora in Albanija.

  language

  slv

  published at

  2026-08-28T18:23:54

  source

  RTV Slovenija

  title

  Islandci bodo glasovali o ponovnem začetku pogajanj o pridružitvi Evropski uniji

  url

  https://www.rtvslo.si/evropska-unija/islandci-bodo-glasovali-o-ponovnem-zacetku-pogajanj-o-pridruzitvi-evropski-uniji/792200

• article order

  18

  body

  Na referendumu na Islandiji se obeta zmaga nasprotnikom vnovičnega začetka pogajanj o pridružitvi Evropski uniji. Po skoraj vseh preštetih glasovih je proti obnovitvi pogajanj glasovalo 52,5 odstotka volivcev, za pa 47,5 odstotka, je zgodaj v nedeljo poročala islandska javna radiotelevizija RUV. Do konca štetja je ostalo le še nekaj glasovnic v enem od šestih volilnih okrožij, ki se je že nagibalo na stran nasprotnikov. "Narod zavrača pristopna pogajanja z EU," je zapisala RUV. Izid pomeni hud udarec za Bruselj, ki bi si želel v Uniji videti novo bogato članico in naj bi bil pripravljen na kompromise tudi pri najobčutljivejših vprašanjih. Referendum bo vprašanje evropskega približevanja Islandije najverjetneje umaknil z dnevnega reda vsaj do leta 2028. Manj kot 400.000 prebivalcev Država z nekaj manj kot 400.000 prebivalci je prošnjo za članstvo v EU vložila po finančni krizi leta 2009, ki je močno prizadela njeno gospodarstvo. Pristopna pogajanja so bila nato leta 2013 ustavljena, ko je oblast prevzela evroskeptična vlada, leta 2015 pa je Reykjavik Bruselj obvestil, da se ne šteje več za državo kandidatko. Sedanja vlada socialdemokratske premierke Kristrun Frostadottir je ob naraščajočih mednarodnih napetostih želela preveriti, ali si Islandci želijo tesnejših vezi z EU. Islandija je sicer že močno povezana z Unijo: je članica Evropskega gospodarskega prostora in schengenskega območja, te vezi pa se ne bodo spremenile ne glede na referendumski izid. Referendum tehnično ni zavezujoč, a je vlada napovedala, da bo voljo volivcev spoštovala. Načrte bo predstavila na novinarski konferenci v nedeljo ob 13. uri po lokalnem času. Razprava pred glasovanjem se je vrtela predvsem okoli domačih in gospodarskih vprašanj, čeprav sta jo zaznamovali tudi vojna v Ukrajini in ambicije ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede sosednje Grenlandije, ki jo je v preteklosti večkrat zamenjal z Islandijo. Frostadottirjeva je pred glasovanjem podpirala obnovitev pogajanj, vendar je poudarila, da bo država v redu tudi ob zavrnitvi. Napovedala je, da ob zmagi tabora proti EU vprašanja članstva do konca njenega mandata leta 2028 ne bo več uvrstila na politični dnevni red. Vlada je hkrati napovedala, da bo v primeru zavrnitve parlamentu prepustila odločitev, ali naj Islandija tudi formalno umakne prošnjo za članstvo. Če bi zmagali podporniki, bi Islandija obnovila pogajanja z Brusljem, tudi o najtežjem vprašanju - ribištvu. To je eden od stebrov islandskega gospodarstva in del nacionalne identitete, Reykjavik pa želi nad njim ohraniti izključni nadzor. Vsak morebitni pristopni dogovor bi morali Islandci nato potrditi še na novem referendumu. Ribiški sektor je članstvu ostro nasprotoval Ribiški sektor je članstvu ostro nasprotoval; po navedbah AFP naj bi mu nasprotovalo kar 90 odstotkov podjetij v panogi. Evropska komisarka za širitev Marta Kos je pred referendumom poudarila, da so posebnosti Islandije pri ribištvu in kmetijstvu dobro znane in bi jih bilo treba skrbno upoštevati. V Bruslju so verjeli, da bi bilo mogoče najti ustvarjalne rešitve. Za EU bi bila Islandija več kot le nova članica. Bruselj bi lahko njeno približevanje predstavil kot pozitivno zgodbo širitve, s tem lažje odpiral vrata tudi revnejšim kandidatkam, denimo Črni gori, obenem pa okrepil svojo navzočnost v stratečni arktični regiji. Za zdaj pa je islandsko sporočilo jasno: evropska vrata ostajajo priprta, toda Reykjavik vanje ne namerava znova stopiti.

  language

  slv

  published at

  2026-08-30T08:53:48

  source

  Delo

  title

  Islandci zavrnili EU, kaj to pomeni za Balkan, kaj za druge?

  url

  https://www.delo.si/novice/svet/islandci-zavrnili-eu-kaj-to-pomeni

• article order

  6

  body

  Proti je glasovalo 52,8, za začetek pogajanj pa 47,2 odstotka volivcev Islandci so na referendumu zavrnili vnovični začetek pogajanj o pridružitvi Evropski uniji, kažejo tesni končni izidi glasovanja. Proti je glasovalo 52,8, medtem ko je za začetek pogajanj glasovalo 47,2 odstotka volivcev, je poročala javna radiotelevizija RUV, navaja francoska tiskovna agencija AFP. Prebivalci vulkanskega otoka v severnem Atlantiku, ki šteje 400.000 ljudi, so v soboto odgovarjali na vprašanje o tem, ali bi morala Islandija ponovno odpreti pristopna pogajanja z EU. Razmislek v smeri obuditve prizadevanj za članstvo v EU so med drugim spodbudile geopolitične spremembe. Poleg ruske invazije na Ukrajino so na Islandiji močno odmevale grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa s prevzemom nadzora nad sosednjo Grenlandijo. Socialdemokratska premierka Islandije Kristrun Frostadottir je v odzivu na izid referenduma dejala, da zavrnitev začetka pogajanj o pridružitvi EU ni bil neuspeh, temveč zmaga demokracije. Ključno vprašanje glasovanja je bil tudi ribolov, ki je temelj otoškega gospodarstva in nad katerim želi Reykjavik ohraniti nadzor. Ribiška politika je v EU v pristojnosti Bruslja, a so tam pred referendumom izrazili pripravljenost na iskanje "kreativnih rešitev" za Islandijo. Socialdemokratska premierka Islandije Kristrun Frostadottir je v odzivu na izid referenduma dejala, da zavrnitev začetka pogajanj o pridružitvi EU ni bil neuspeh, temveč zmaga demokracije. "Tega ne vidim kot neuspeh. Vidim to kot zmago demokracije. Pri takšni zadevi je sodelovalo več kot 80 odstotkov prebivalstva," je dejala in potrdila, da njena vlada ne bo nadaljevala dela glede pristopnih pogajanj. Vprašanje članstva v EU je Islandijo zaposlovalo že leta 2009, potem ko je finančna kriza opustošila njeno gospodarstvo. Reykjavik je vložil prošnjo za članstvo, po več letih pogajanj pa je nato leta 2013 nova evroskeptična vlada sprva ustavila pogajanja, leta 2015 pa EU obvestila, da niso več država kandidatka. Ob vnovični zamenjavi vlade leta 2024 se je referendum o obuditvi pogajanj znašel med političnimi obljubami. Nova levosredinska vladna koalicija se je za njegovo izvedbo odločila na pobudo Liberalne reformne stranke, ki je med koalicijskimi partnericami najbolj naklonjena EU.

  language

  slv

  published at

  2026-08-30T16:32:22

  source

  Mladina

  title

  Islandci na referendumu zavrnili vnovični začetek pogajanj o pridružitvi EU

  url

  https://www.mladina.si/250699/islandci-na-referendumu-zavrnili-vnovicni-zacetek-pogajanj-o-pridruzitvi-eu/

• article order

  16

  body

  Gre za temo, ki je državo že zaposlovala - leta 2009, potem ko je finančna kriza opustošila njeno gospodarstvo, je namreč Reykjavik vložil prošnjo za članstvo. Po letih napornih pogajanj je nato leta 2013 nova evroskeptična vlada sprva ustavila pogajanja, leta 2015 pa EU s pismom obvestila, da niso več država kandidatka. Vprašanje ni nikoli popolnoma odšlo v pozabo - ob vnovični zamenjavi vlade leta 2024 se je referendum o obuditvi pogajanj znašel med političnimi obljubami. Nova levosredinska vladna koalicija se je za njegovo izvedbo odločila na pobudo Liberalne reformne stranke, ki je, kot piše agencija Reuters, med koalicijskimi partnericami najbolj naklonjena EU. Podobno usmeritev imajo tudi socialdemokrati premierke Kristrun Frostadottir, medtem ko tretja partnerica Ljudska stranka članstvu v EU nasprotuje.

  language

  slv

  published at

  2026-08-29T03:16:05

  source

  N1

  title

  Islandci bodo znova odločali o vprašanju, ki jih deli že več kot desetletje

  url

  https://n1info.si/novice/svet/islandci-bodo-znova-odlocali-o-vprasanju-ki-jih-deli-ze-vec-kot-desetletje/

• article order

  22

  body

  Islandci so na referendumu zavrnili pogajanja z Brusljem o polnopravnem članstvu v EU. Ker pa je Islandija že članica schengenskega območja in Evropskega gospodarskega prostora (EKG), ne gre toliko za zavračanje EU kot za strinjanje s sedanjo vključenostjo Islandije v EU, ki ne ogroža njihovega ribolova. Na sobotnem referendumu je 52,8 odstotka udeležencev zavrnilo nadaljevanje pristopnih pogajanj Islandije z EU o polnopravnem članstvu. Udeležba je bila visoka: 82,5-odstotna. Islandija, ki ima 400.000 prebivalcev, se je o vstopu v EU že pogajala po letu 2009, po hudi finančni in gospodarski krizi, a je vlada pogajanja prekinila leta 2015, ko je Islandija gospodarsko in javnofinančno okrevala. Ker so ankete pred referendumom napovedovale izenačen boj med zagovorniki in nasprotniki nadaljevanja pogajanj, rezultati kažejo, da so se na glasovanju močno mobilizirali nasprotniki. Po pričakovanju je proevropsko glavno mesto Reykjavik, ki ima 200.000 prebivalcev, podprlo nadaljevanje pogajanj, proti pa je bil preostali del Islandije. Ribe predstavljajo skoraj polovico izvoza Zmaga nasprotnikov pogajanj je tudi zmaga evroskeptične in konservativne Stranke za neodvisnost, predvsem ribičev, ki so opozarjali na to, da bi Islandija s članstvom v EU, tudi če bi ji sprva v Bruslju popuščali, slej ko prej izgubila suverenost nad svojimi bogatimi ribolovnimi območji. Ribe pa predstavljajo 40 odstotkov islandskega izvoza. Vladi in socialdemokratski premierki Kristrun Frostadottir, ki se je poskušala izogniti predreferendumski kampanji, so očitali, da nista povsem jasno povedali, koliko sta na morebitnih prihodnjih pogajanjih pripravljeni popustiti EU. Pomemben argument nasprotnikov pogajanj, tudi sindikatov in delodajalcev, je bil, da Islandija že ima vse prednosti, ki jih prinaša članstvo EU, in da bi s polnopravnim članstvom samo ogrozila svoje ribištvo in svoj visoki življenjski standard. Rezultat tega referenduma naj torej ne bi pomenil, da Islandci zavračajo EU, ampak le kaže, da so zadovoljni s sedanjo vključenostjo v EU. Čeprav ni v EU, je namreč Islandija tako kot Norveška že dolgo članica schengenskega območja in Evropskega gospodarskega prostora, kar ji tako kot Norveški omogoča prost pretok blaga, storitev, kapitala in delovne sile z EU. Nimata pa svojih predstavnikov v evropskih institucijah. Tako morata uveljavljati številne uredbe in direktive EU, čeprav pri njih ne soodločata. Večji del levosredinske vlade je zagovarjal nadaljevanje pogajanj o polnopravnem članstvu. A večine Islandcev ni prepričal z argumentom, da bi bilo dobro videti, kam bi pripeljalo nadaljevanje pogajanj, ki pa ne bi k ničemur zavezovalo Islandije. Po uspešnem zaključku pogajanj bi namreč sledil še referendum o polnopravnem članstvu, na katerem bi Islandci lahko zavrnili vstop v EU. Dobro bi bilo, če bi imeli evro V levosredinski vladi je predvsem zunanja ministrica Thorgerdur Katrin Gunnarsdottir, voditeljica proevropske liberalne Reformne stranke, zagovarjala nadaljevanje pogajanj. Trdila je, da bo Bruselj pripravljen popuščati, ker je Islandija bogata in bo neto plačnica v proračun EU, poleg tega pa ima strateško lego med severnim Atlantikom in Arktiko. Kot drugi zagovorniki vstopa v EU tudi poudarja, da bi bilo zelo dobro za Islandijo, če bi imela evro, ki je trdna valuta, namesto nestabilne islandske krone. Sedanja levosredinska koalicija, v kateri so socialdemokrati, Stranka reforme in levičarska Ljudska stranka, je po nastanku jeseni 2024 v svojem programu predvidela takšen referendum do konca leta 2027. Letos pa je predvsem na pritisk zunanje ministrice Gunnarsdottirjeve pohitela, ker je Donald Trump kazal apetite po Grenlandiji, ki leži samo 300 kilometrov od Islandije, in ker v bližini Islandije pogosto plujejo ruske vojaške ladje. Sicer je Islandija ena od dvanajstih ustanovnih članic Nata, a nima vojske, pač pa le policijo in obalno stražo. Za njeno varnost jamči Nato.

  language

  slv

  published at

  2026-08-31T04:58:47

  source

  Dnevnik

  title

  Islandci menijo, da so že dovolj vključeni v EU

  url

  https://www.dnevnik.si/novice/svet/islandci-menijo-da-so-ze-dovolj-vkljuceni-v-eu-2824525/

• article order

  4

  body

  Islandci so na referendumu zavrnili vnovični začetek pogajanj o pridružitvi Evropski uniji, so pokazali končni izidi glasovanja. Proti je glasovalo 52,8, medtem ko je za začetek pogajanj glasovalo 47,2 odstotka volivcev. Prebivalci vulkanskega otoka v severnem Atlantiku, ki šteje 400.000 ljudi, so v soboto odgovarjali na vprašanje o tem, ali bi morala Islandija ponovno odpreti pristopna pogajanja z EU. Razmislek v smeri obuditve prizadevanj za članstvo v EU so med drugim spodbudile geopolitične spremembe. Poleg ruske invazije na Ukrajino so na Islandiji močno odmevale tudi grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa s prevzemom nadzora nad sosednjo Grenlandijo. Ključno vprašanje, ki je bistveno vplivalo na rezultat glasovanja, pa je bil ribolov, ki je temelj otoškega gospodarstva in nad katerim želi Reykjavik ohraniti nadzor. Ribiška politika je v EU sicer v pristojnosti Bruslja. Vprašanje članstva v EU je Islandijo zaposlovalo že leta 2009, potem ko je finančna kriza opustošila njeno gospodarstvo. Reykjavik je vložil prošnjo za članstvo, po več letih pogajanj pa je nato leta 2013 nova evroskeptična vlada sprva ustavila pogajanja, leta 2015 pa EU obvestila, da niso več država kandidatka. Ob vnovični zamenjavi vlade leta 2024 se je referendum o obuditvi pogajanj ponovno znašel med političnimi obljubami.

  language

  slv

  published at

  2026-08-31T04:11:07

  source

  Slovenske Novice

  title

  Islandci nočejo v EU: ključno vprašanje je bil ribolov

  url

  https://slovenskenovice.delo.si/novice/svet/islandci-nocejo-v-eu-kljucno-vprasanje-je-bil-ribolov

• article order

  5

  body

  Islandci so na referendumu zavrnili vnovični začetek pogajanj o pridružitvi Evropski uniji, kažejo današnji tesni končni izidi glasovanja. Proti je glasovalo 52,8, medtem ko je za začetek pogajanj glasovalo 47,2 odstotka volivcev, je poročala javna radiotelevizija RUV. Prebivalci vulkanskega otoka v severnem Atlantiku, ki šteje 400.000 ljudi, so v soboto odgovarjali na vprašanje o tem, ali bi morala Islandija ponovno odpreti pristopna pogajanja z EU. Razmislek v smeri obuditve prizadevanj za članstvo v EU so med drugim spodbudile geopolitične spremembe. Poleg ruske invazije na Ukrajino so na Islandiji močno odmevale grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa s prevzemom nadzora nad sosednjo Grenlandijo. So odločile ribe? Ključno vprašanje glasovanja je bil tudi ribolov, ki je temelj otoškega gospodarstva in nad katerim želi Reykjavik ohraniti nadzor. Ribiška politika je v EU v pristojnosti Bruslja, a so tam pred referendumom izrazili pripravljenost na iskanje "kreativnih rešitev" za Islandijo. Vprašanje članstva v EU je Islandijo zaposlovalo že leta 2009, potem ko je finančna kriza opustošila njeno gospodarstvo. Reykjavik je vložil prošnjo za članstvo, po več letih pogajanj pa je nato leta 2013 nova evroskeptična vlada sprva ustavila pogajanja, leta 2015 pa EU obvestila, da niso več država kandidatka. Ob vnovični zamenjavi vlade leta 2024 se je referendum o obuditvi pogajanj znašel med političnimi obljubami. Nova levosredinska vladna koalicija se je za njegovo izvedbo odločila na pobudo Liberalne reformne stranke, ki je med koalicijskimi partnericami najbolj naklonjena EU.

  language

  slv

  published at

  2026-08-30T12:04:18

  source

  SiOL

  title

  Islandija dala košarico Evropski uniji

  url

  https://siol.net/novice/svet/islandija-dala-kosarico-evropski-uniji-700168

• article order

  0

  body

  Na Islandiji začeli odločanje o vnovičnem začetku pogajanj o pridružitvi EU Na Islandiji so se odprla volišča, na katerih odločajo o vnovičnem začetku pogajanj o pridružitvi EU, potem ko je to vprašanje pred dobrim desetletjem že zaposlovalo državo. Današnji referendum so spodbudile tudi spremenjene geopolitične razmere v svetu. Ankete pred glasovanjem so pokazale, da so Islandci glede tega vprašanja razdeljeni. Klučno vprašanje je ribolov Prebivalci vulkanskega otoka v severnem Atlantiku, ki šteje 400.000 ljudi, odgovarjajo na vprašanje o tem, ali bi morala Islandija ponovno odpreti pristopna pogajanja z EU. Vprašanje članstva v EU je Islandijo zaposlovalo že leta 2009, potem ko je finančna kriza opustošila njeno gospodarstvo. Reykjavik je vložil prošnjo za članstvo, po več letih pogajanj pa je nato leta 2013 nova evroskeptična vlada sprva ustavila pogajanja, leta 2015 pa EU obvestila, da niso več država kandidatka. Ob vnovični zamenjavi vlade leta 2024 se je referendum o obuditvi pogajanj znašel med političnimi obljubami. Nova levosredinska vladna koalicija se je za njegovo izvedbo odločila na pobudo Liberalne reformne stranke, ki je med koalicijskimi partnericami najbolj naklonjena EU. Javnomnenjske raziskave pred referendumom so razkrile, da so Islandci glede vprašanja zbliževanja z EU močno razdeljeni. Medtem ko nekatere ankete kažejo nekaj odstotnih točk prednosti za podpornike obnove pogajanj z Brusljem, druge napovedujejo skorajda izenačen izid. Anketa, objavljena v petek, je pokazala, da namerava za glasovati 50,4 odstotka volivcev, kar pomeni, da izida ni mogoče napovedati. "Kampanja je omogočila obnovitev razprave o EU, o mestu Islandije v svetu ter širše o našem geostrateškem položaju," je ob oddaji glasu danes dejala socialdemokratska premierka Kristrun Frostadottir. Volišča se bodo zaprla ob 22. uri po lokalnem času oziroma opolnoči po srednjeevropskem. Vzporednega glasovanja ne bo, tako da bodo izidi znani v nedeljo. Če bo večina volivcev za obnovitev pogajanj, bodo morali Islandci na volišča še enkrat, in sicer na referendum o vstopu v unijo. Ključno vprašanje je ribolov, ki je temelj otoškega gospodarstva in nad katerim želi Reykjavik ohraniti nadzor. Ribiška politika je v EU v pristojnosti Bruslja, a so tam pred referendumom izrazili pripravljenost na iskanje "kreativnih rešitev" za Islandijo.

  language

  slv

  published at

  2026-08-29T14:19:50

  source

  Žurnal24

  title

  Islandija razdeljena: Danes zanje pomemben referendum

  url

  https://www.zurnal24.si/svet/islandija-razdeljena-danes-zanje-pomemben-referendum-464344

• article order

  1

  body

  Na referendumu na Islandiji se obeta zmaga nasprotnikom vnovičnega začetka pogajanj o pridružitvi EU. Proti začetku pogajanj je glasovalo 52,5, za pa 47,5 odstotka volivcev, je poročala javna radiotelevizija RUV in dodala, da štetje glasov še ni končano. "Narod zavrača pristopna pogajanja z EU," je še pred preštetjem vseh glasovnic poročala RUV. Prebivalci vulkanskega otoka v severnem Atlantiku, ki šteje 400.000 ljudi, so v soboto odgovarjali na vprašanje o tem, ali bi morala Islandija ponovno odpreti pristopna pogajanja z EU. Vprašanje članstva v EU je Islandijo zaposlovalo že leta 2009, potem ko je finančna kriza opustošila njeno gospodarstvo. Reykjavik je vložil prošnjo za članstvo, po več letih pogajanj pa je nato leta 2013 nova evroskeptična vlada sprva ustavila pogajanja, leta 2015 pa EU obvestila, da niso več država kandidatka. Ob vnovični zamenjavi vlade leta 2024 se je referendum o obuditvi pogajanj znašel med političnimi obljubami. Nova levosredinska vladna koalicija se je za njegovo izvedbo odločila na pobudo Liberalne reformne stranke, ki je med koalicijskimi partnericami najbolj naklonjena EU. Javnomnenjske raziskave pred referendumom so razkrile, da so Islandci glede vprašanja zbliževanja z EU močno razdeljeni. Medtem ko so nekatere ankete kazale nekaj odstotnih točk prednosti za podpornike obnove pogajanj z Brusljem, so druge napovedovale skorajda izenačen izid.

  language

  slv

  published at

  2026-08-30T08:37:52

  source

  Svet24

  title

  Islandci v tesni bitki zavrnili približevanje Evropski uniji

  url

  https://svet24.si/novice/tujina/islandija-referendum-evropska-unija-1922708

source scope

analyzed source count

10

omitted articles

omitted source count

0

total source count

10