MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW) je edina stranka, ki je dopustila možnost sodelovanja z AfD.
• Večina nemških strank vzdržuje t. i. požarni zid, s katerim zavračajo koalicijsko sodelovanje z AfD.
• Sestava stabilne deželne vlade brez AfD bo zaradi razdrobljenosti parlamenta izjemno težavna.
• Kancler Friedrich Merz je posvaril, da bi zmaga AfD lahko odvrnila tuje vlagatelje od investiranja v regijo.
• Stranki AfD se na deželnih volitvah v Saški-Anhaltu obeta zgodovinski uspeh z več kot 40 odstotki glasov.
• AfD je izrazila dvom v poštenost volitev zaradi domnevnih nepravilnosti pri glasovanju v domovih za starejše.
• Javnomnenjske ankete napovedujejo velik padec podpore za krščanske demokrate (CDU) v primerjavi s prejšnjimi volitvami.
• AfD je prva skrajno desna stranka po drugi svetovni vojni, ki bi lahko prevzela oblast v nemški zvezni deželi.
• AfD v svojem programu zahteva remigracijo in strožji nadzor nad migracijami.
• Zaradi nezadovoljstva z gospodarskimi razmerami in cenami energije se podpora AfD krepi tudi na zahodu Nemčije.
• AfD nasprotuje finančni pomoči Ukrajini in zahteva odpravo sankcij proti Rusiji.
• Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je pozval k zaščiti demokracije pred nacionalizmom in sovraštvom.

key differences

AfD je izrazila dvom v poštenost volitev zaradi domnevnih nepravilnosti pri glasovanju v domovih za starejše.

Večina virov trditve ne omenja; RTV jo potrjuje, Delo označuje za neutemeljeno.

AfD je prva skrajno desna stranka po drugi svetovni vojni, ki bi lahko prevzela oblast v nemški zvezni deželi.

Večina virov trditev potrjuje, nekateri je ne omenjajo.

AfD nasprotuje finančni pomoči Ukrajini in zahteva odpravo sankcij proti Rusiji.

Le N1 in Dnevnik izrecno navajata stališča AfD, drugi viri jih ne omenjajo.

AfD v svojem programu zahteva remigracijo in strožji nadzor nad migracijami.

Domovina poudarja deportacije, drugi le protimigrantsko naravo.

Javnomnenjske ankete napovedujejo velik padec podpore za krščanske demokrate (CDU) v primerjavi s prejšnjimi volitvami.

Dva vira navajata padec, drugi ga le omenjajo ali ne.

Kancler Friedrich Merz je posvaril, da bi zmaga AfD lahko odvrnila tuje vlagatelje od investiranja v regijo.

Delo in Svet24 potrjujeta, drugi viri ne omenjajo ali zanikajo.

Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je pozval k zaščiti demokracije pred nacionalizmom in sovraštvom.

Samo N1 poroča; ostali viri ignorirajo.

Sestava stabilne deželne vlade brez AfD bo zaradi razdrobljenosti parlamenta izjemno težavna.

Večina virov potrjuje težavnost, N1 in STA ne omenjata.

Stranki AfD se na deželnih volitvah v Saški-Anhaltu obeta zgodovinski uspeh z več kot 40 odstotki glasov.

Večina virov potrjuje 41–43 %, Domovina dodaja možnost 47 %.

Večina nemških strank vzdržuje t. i. požarni zid, s katerim zavračajo koalicijsko sodelovanje z AfD.

Večina virov trditev potrjuje, STA in Delo jo omilita z dvomom.

Zaradi nezadovoljstva z gospodarskimi razmerami in cenami energije se podpora AfD krepi tudi na zahodu Nemčije.

Večina virov trditev delno potrjuje, a izpušča cene energije.

Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW) je edina stranka, ki je dopustila možnost sodelovanja z AfD.

Viri se delijo: nekateri potrjujejo, drugi zanikajo ali molčijo.

source analyses

24ur

AfD je izrazila dvom v poštenost volitev zaradi domnevnih nepravilnosti pri glasovanju v domovih za starejše.

Ni omenjeno

AfD je prva skrajno desna stranka po drugi svetovni vojni, ki bi lahko prevzela oblast v nemški zvezni deželi.

Da: Članek navaja, da bi lahko postala prva takšna stranka.

AfD nasprotuje finančni pomoči Ukrajini in zahteva odpravo sankcij proti Rusiji.

Ni omenjeno

AfD v svojem programu zahteva remigracijo in strožji nadzor nad migracijami.

Delno: Omenjena je kot protimigrantska stranka, a remigracija ni navedena.

Javnomnenjske ankete napovedujejo velik padec podpore za krščanske demokrate (CDU) v primerjavi s prejšnjimi volitvami.

Delno: Naveden je trenutni odstotek podpore, ne pa primerjava s prejšnjimi.

Kancler Friedrich Merz je posvaril, da bi zmaga AfD lahko odvrnila tuje vlagatelje od investiranja v regijo.

Ni omenjeno

Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je pozval k zaščiti demokracije pred nacionalizmom in sovraštvom.

Ni omenjeno

Sestava stabilne deželne vlade brez AfD bo zaradi razdrobljenosti parlamenta izjemno težavna.

Delno: Članek omenja, da je oblikovanje vlade pod velikim vprašajem.

Stranki AfD se na deželnih volitvah v Saški-Anhaltu obeta zgodovinski uspeh z več kot 40 odstotki glasov.

Da: Ankete napovedujejo med 41 in 43 odstotkov glasov.

Večina nemških strank vzdržuje t. i. požarni zid, s katerim zavračajo koalicijsko sodelovanje z AfD.

Da: Članek potrjuje obstoj požarnega zidu kot načelne zaveze.

Zaradi nezadovoljstva z gospodarskimi razmerami in cenami energije se podpora AfD krepi tudi na zahodu Nemčije.

Delno: Članek omenja krepitev na zahodu zaradi pešanja gospodarstva.

Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW) je edina stranka, ki je dopustila možnost sodelovanja z AfD.

Da: Članek navaja, da je BSW dopustilo možnost sodelovanja.

Delo

AfD je izrazila dvom v poštenost volitev zaradi domnevnih nepravilnosti pri glasovanju v domovih za starejše.

Delno: Omenjeni so neutemeljeni očitki AfD o manipulacijah pri glasovanju po pošti.

AfD je prva skrajno desna stranka po drugi svetovni vojni, ki bi lahko prevzela oblast v nemški zvezni deželi.

Delno: Članek omenja možnost sestave prve deželne vlade AfD.

AfD nasprotuje finančni pomoči Ukrajini in zahteva odpravo sankcij proti Rusiji.

Ni omenjeno

AfD v svojem programu zahteva remigracijo in strožji nadzor nad migracijami.

Ni omenjeno

Javnomnenjske ankete napovedujejo velik padec podpore za krščanske demokrate (CDU) v primerjavi s prejšnjimi volitvami.

Da: Ankete kažejo padec s 37,1 na 23 odstotkov.

Kancler Friedrich Merz je posvaril, da bi zmaga AfD lahko odvrnila tuje vlagatelje od investiranja v regijo.

Da: Merz je posvaril, da bodo vlagatelji premislili o vlaganju.

Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je pozval k zaščiti demokracije pred nacionalizmom in sovraštvom.

Ni omenjeno

Sestava stabilne deželne vlade brez AfD bo zaradi razdrobljenosti parlamenta izjemno težavna.

Da: Članek potrjuje, da je izziv oblikovanja vlade vse težji.

Stranki AfD se na deželnih volitvah v Saški-Anhaltu obeta zgodovinski uspeh z več kot 40 odstotki glasov.

Da: Ankete kažejo 41-odstotno podporo za AfD.

Večina nemških strank vzdržuje t. i. požarni zid, s katerim zavračajo koalicijsko sodelovanje z AfD.

Delno: Članek omenja preizkus trdnosti požarnega zidu okoli AfD.

Zaradi nezadovoljstva z gospodarskimi razmerami in cenami energije se podpora AfD krepi tudi na zahodu Nemčije.

Ni omenjeno

Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW) je edina stranka, ki je dopustila možnost sodelovanja z AfD.

Ne: Članek tega ne navaja, BSW je celo pod pragom za vstop.

Dnevnik

AfD je izrazila dvom v poštenost volitev zaradi domnevnih nepravilnosti pri glasovanju v domovih za starejše.

Ni omenjeno

AfD je prva skrajno desna stranka po drugi svetovni vojni, ki bi lahko prevzela oblast v nemški zvezni deželi.

Ni omenjeno

AfD nasprotuje finančni pomoči Ukrajini in zahteva odpravo sankcij proti Rusiji.

Da: Članek navaja, da AfD očita vladi pomoč Ukrajini in želi poceni plin.

AfD v svojem programu zahteva remigracijo in strožji nadzor nad migracijami.

Delno: Omenja se nasprotovanje tujim delavcem in kritiko migracijskih tokov.

Javnomnenjske ankete napovedujejo velik padec podpore za krščanske demokrate (CDU) v primerjavi s prejšnjimi volitvami.

Da: Članek navaja padec podpore CDU s 37 na 21 odstotkov.

Kancler Friedrich Merz je posvaril, da bi zmaga AfD lahko odvrnila tuje vlagatelje od investiranja v regijo.

Delno: Merz svari pred AfD, a članek ne omenja specifično tujih vlagateljev.

Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je pozval k zaščiti demokracije pred nacionalizmom in sovraštvom.

Ni omenjeno

Sestava stabilne deželne vlade brez AfD bo zaradi razdrobljenosti parlamenta izjemno težavna.

Da: Članek navaja, da bo AfD težko sestavila vlado zaradi zavračanja drugih.

Stranki AfD se na deželnih volitvah v Saški-Anhaltu obeta zgodovinski uspeh z več kot 40 odstotki glasov.

Da: Članek navaja, da bo AfD zmagala z več kot 40 odstotki glasov.

Večina nemških strank vzdržuje t. i. požarni zid, s katerim zavračajo koalicijsko sodelovanje z AfD.

Da: Članek navaja, da nobena druga stranka ne bo hotela v vlado z njo.

Zaradi nezadovoljstva z gospodarskimi razmerami in cenami energije se podpora AfD krepi tudi na zahodu Nemčije.

Ni omenjeno

Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW) je edina stranka, ki je dopustila možnost sodelovanja z AfD.

Delno: Članek navaja, da je BSW najbližje AfD, a ne potrjuje sodelovanja.

Domovina

AfD je izrazila dvom v poštenost volitev zaradi domnevnih nepravilnosti pri glasovanju v domovih za starejše.

Ni omenjeno

AfD je prva skrajna desna stranka po drugi svetovni vojni, ki bi lahko prevzela oblast v nemški zvezni deželi.

Ni omenjeno

AfD nasprotuje finančni pomoči Ukrajini in zahteva odpravo sankcij proti Rusiji.

Delno: Omenja se približevanje Rusiji, a ne eksplicitno sankcije ali pomoč.

AfD v svojem programu zahteva remigracijo in strožji nadzor nad migracijami.

Da: Članek omenja, da AfD napoveduje hitre deportacije.

Javnomnenjske ankete napovedujejo velik padec podpore za krščanske demokrate (CDU) v primerjavi s prejšnjimi volitvami.

Delno: Omenja se izguba glasov CDU v korist AfD, a ne navaja velikega padca.

Kancler Friedrich Merz je posvaril, da bi zmaga AfD lahko odvrnila tuje vlagatelje od investiranja v regijo.

Ni omenjeno

Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je pozval k zaščiti demokracije pred nacionalizmom in sovraštvom.

Ni omenjeno

Sestava stabilne deželne vlade brez AfD bo zaradi razdrobljenosti parlamenta izjemno težavna.

Da: Članek navaja, da bi bila koalicija zaradi rezultatov zapletena.

Stranki AfD se na deželnih volitvah v Saški-Anhaltu obeta zgodovinski uspeh z več kot 40 odstotki glasov.

Da: Članek navaja napovedi zmage z 42 % ali celo 47 % glasov.

Večina nemških strank vzdržuje t. i. požarni zid, s katerim zavračajo koalicijsko sodelovanje z AfD.

Da: Članek omenja, da stranke ne želijo biti v vladi skupaj z AfD.

Zaradi nezadovoljstva z gospodarskimi razmerami in cenami energije se podpora AfD krepi tudi na zahodu Nemčije.

Ni omenjeno

Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW) je edina stranka, ki je dopustila možnost sodelovanja z AfD.

Ni omenjeno

N1

AfD je izrazila dvom v poštenost volitev zaradi domnevnih nepravilnosti pri glasovanju v domovih za starejše.

Ni omenjeno

AfD je prva skrajno desna stranka po drugi svetovni vojni, ki bi lahko prevzela oblast v nemški zvezni deželi.

Da: Članek potrjuje, da bi bila to prva takšna stranka po letu 1945.

AfD nasprotuje finančni pomoči Ukrajini in zahteva odpravo sankcij proti Rusiji.

Da: Članek izrecno navaja ta stališča stranke.

AfD v svojem programu zahteva remigracijo in strožji nadzor nad migracijami.

Delno: Članek omenja prioriteto izgona nezakonitih migrantov.

Javnomnenjske ankete napovedujejo velik padec podpore za krščanske demokrate (CDU) v primerjavi s prejšnjimi volitvami.

Ni omenjeno

Kancler Friedrich Merz je posvaril, da bi zmaga AfD lahko odvrnila tuje vlagatelje od investiranja v regijo.

Ni omenjeno

Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je pozval k zaščiti demokracije pred nacionalizmom in sovraštvom.

Da: Članek navaja njegov poziv k zaščiti demokracije pred temi pojavi.

Sestava stabilne deželne vlade brez AfD bo zaradi razdrobljenosti parlamenta izjemno težavna.

Ni omenjeno

Stranki AfD se na deželnih volitvah v Saški-Anhaltu obeta zgodovinski uspeh z več kot 40 odstotki glasov.

Da: Članek navaja, da ankete napovedujejo med 41 in 43 odstotkov glasov.

Večina nemških strank vzdržuje t. i. požarni zid, s katerim zavračajo koalicijsko sodelovanje z AfD.

Da: Članek omenja požarni zid kot zavezo strank, da ne sodelujejo z AfD.

Zaradi nezadovoljstva z gospodarskimi razmerami in cenami energije se podpora AfD krepi tudi na zahodu Nemčije.

Delno: Članek omenja krepitev na zahodu zaradi pešanja gospodarstva.

Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW) je edina stranka, ki je dopustila možnost sodelovanja z AfD.

Ni omenjeno

Nova24TV

AfD je izrazila dvom v poštenost volitev zaradi domnevnih nepravilnosti pri glasovanju v domovih za starejše.

Ni omenjeno

AfD je prva skrajno desna stranka po drugi svetovni vojni, ki bi lahko prevzela oblast v nemški zvezni deželi.

Ni omenjeno

AfD nasprotuje finančni pomoči Ukrajini in zahteva odpravo sankcij proti Rusiji.

Ni omenjeno

AfD v svojem programu zahteva remigracijo in strožji nadzor nad migracijami.

Ni omenjeno

Javnomnenjske ankete napovedujejo velik padec podpore za krščanske demokrate (CDU) v primerjavi s prejšnjimi volitvami.

Ni omenjeno

Kancler Friedrich Merz je posvaril, da bi zmaga AfD lahko odvrnila tuje vlagatelje od investiranja v regijo.

Ni omenjeno

Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je pozval k zaščiti demokracije pred nacionalizmom in sovraštvom.

Ni omenjeno

Sestava stabilne deželne vlade brez AfD bo zaradi razdrobljenosti parlamenta izjemno težavna.

Da: Članek navaja, da bo sestava nove vlade težavna.

Stranki AfD se na deželnih volitvah v Saški-Anhaltu obeta zgodovinski uspeh z več kot 40 odstotki glasov.

Da: Ankete napovedujejo med 41 in 42 odstotkov glasov.

Večina nemških strank vzdržuje t. i. požarni zid, s katerim zavračajo koalicijsko sodelovanje z AfD.

Da: Članek navaja, da nobena stranka noče sodelovati z AfD.

Zaradi nezadovoljstva z gospodarskimi razmerami in cenami energije se podpora AfD krepi tudi na zahodu Nemčije.

Ni omenjeno

Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW) je edina stranka, ki je dopustila možnost sodelovanja z AfD.

Ne: Članek navaja, da nobena stranka noče sodelovati z AfD.

RTV Slovenija

AfD je izrazila dvom v poštenost volitev zaradi domnevnih nepravilnosti pri glasovanju v domovih za starejše.

Da: Članek potrjuje te navedbe AfD-ja.

AfD je prva skrajno desna stranka po drugi svetovni vojni, ki bi lahko prevzela oblast v nemški zvezni deželi.

Da: Članek navaja, da bi bila to prva taka stranka po letu 1945.

AfD nasprotuje finančni pomoči Ukrajini in zahteva odpravo sankcij proti Rusiji.

Ni omenjeno

AfD v svojem programu zahteva remigracijo in strožji nadzor nad migracijami.

Delno: Omenjena je zahteva po remigraciji, ne pa strožji nadzor.

Javnomnenjske ankete napovedujejo velik padec podpore za krščanske demokrate (CDU) v primerjavi s prejšnjimi volitvami.

Ni omenjeno

Kancler Friedrich Merz je posvaril, da bi zmaga AfD lahko odvrnila tuje vlagatelje od investiranja v regijo.

Ni omenjeno

Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je pozval k zaščiti demokracije pred nacionalizmom in sovraštvom.

Ni omenjeno

Sestava stabilne deželne vlade brez AfD bo zaradi razdrobljenosti parlamenta izjemno težavna.

Da: Članek navaja, da vlade brez AfD morda ne bo mogoče sestaviti.

Stranki AfD se na deželnih volitvah v Saški-Anhaltu obeta zgodovinski uspeh z več kot 40 odstotki glasov.

Da: Ankete napovedujejo med 41 in 43 odstotkov glasov.

Večina nemških strank vzdržuje t. i. požarni zid, s katerim zavračajo koalicijsko sodelovanje z AfD.

Da: Članek omenja požarni zid kot načelno zavezo strank.

Zaradi nezadovoljstva z gospodarskimi razmerami in cenami energije se podpora AfD krepi tudi na zahodu Nemčije.

Delno: Omenjeno je pešanje gospodarstva in krepitev na zahodu, a brez cen energije.

Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW) je edina stranka, ki je dopustila možnost sodelovanja z AfD.

Da: Članek navaja, da je BSW dopustilo možnost sodelovanja.

STA

AfD je izrazila dvom v poštenost volitev zaradi domnevnih nepravilnosti pri glasovanju v domovih za starejše.

Ni omenjeno

AfD je prva skrajno desna stranka po drugi svetovni vojni, ki bi lahko prevzela oblast v nemški zvezni deželi.

Ni omenjeno

AfD nasprotuje finančni pomoči Ukrajini in zahteva odpravo sankcij proti Rusiji.

Ni omenjeno

AfD v svojem programu zahteva remigracijo in strožji nadzor nad migracijami.

Delno: Članek AfD označi kot protimigrantsko stranko.

Javnomnenjske ankete napovedujejo velik padec podpore za krščanske demokrate (CDU) v primerjavi s prejšnjimi volitvami.

Ni omenjeno

Kancler Friedrich Merz je posvaril, da bi zmaga AfD lahko odvrnila tuje vlagatelje od investiranja v regijo.

Ni omenjeno

Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je pozval k zaščiti demokracije pred nacionalizmom in sovraštvom.

Ni omenjeno

Sestava stabilne deželne vlade brez AfD bo zaradi razdrobljenosti parlamenta izjemno težavna.

Ni omenjeno

Stranki AfD se na deželnih volitvah v Saški-Anhaltu obeta zgodovinski uspeh z več kot 40 odstotki glasov.

Delno: Članek omenja zgodovinski uspeh, a ne navaja konkretnega odstotka.

Večina nemških strank vzdržuje t. i. požarni zid, s katerim zavračajo koalicijsko sodelovanje z AfD.

Delno: Članek navaja, da večina strank ne bi sodelovala z AfD.

Zaradi nezadovoljstva z gospodarskimi razmerami in cenami energije se podpora AfD krepi tudi na zahodu Nemčije.

Ni omenjeno

Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW) je edina stranka, ki je dopustila možnost sodelovanja z AfD.

Ni omenjeno

Slovenske Novice

AfD je izrazila dvom v poštenost volitev zaradi domnevnih nepravilnosti pri glasovanju v domovih za starejše.

Ni omenjeno

AfD je prva skrajno desna stranka po drugi svetovni vojni, ki bi lahko prevzela oblast v nemški zvezni deželi.

Da: Članek navaja, da bi bila to prva takšna stranka po letu 1945.

AfD nasprotuje finančni pomoči Ukrajini in zahteva odpravo sankcij proti Rusiji.

Ni omenjeno

AfD v svojem programu zahteva remigracijo in strožji nadzor nad migracijami.

Delno: Omenjena je kot protimigrantska stranka, a brez termina remigracija.

Javnomnenjske ankete napovedujejo velik padec podpore za krščanske demokrate (CDU) v primerjavi s prejšnjimi volitvami.

Ni omenjeno

Kancler Friedrich Merz je posvaril, da bi zmaga AfD lahko odvrnila tuje vlagatelje od investiranja v regijo.

Ne: Članek omenja pritisk na Merza, ne pa njegovega svarila o vlagateljih.

Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je pozval k zaščiti demokracije pred nacionalizmom in sovraštvom.

Ni omenjeno

Sestava stabilne deželne vlade brez AfD bo zaradi razdrobljenosti parlamenta izjemno težavna.

Delno: Članek navaja, da je malo verjetno oblikovanje vlade zaradi požarnega zidu.

Stranki AfD se na deželnih volitvah v Saški-Anhaltu obeta zgodovinski uspeh z več kot 40 odstotki glasov.

Da: Ankete napovedujejo med 41 in 43 odstotkov glasov.

Večina nemških strank vzdržuje t. i. požarni zid, s katerim zavračajo koalicijsko sodelovanje z AfD.

Da: Članek omenja požarni zid kot zavezo strank proti sodelovanju.

Zaradi nezadovoljstva z gospodarskimi razmerami in cenami energije se podpora AfD krepi tudi na zahodu Nemčije.

Delno: Omenjeno je pešanje gospodarstva in krepitev na zahodu, a brez cen energije.

Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW) je edina stranka, ki je dopustila možnost sodelovanja z AfD.

Da: Članek navaja, da je BSW dopustilo možnost sodelovanja z AfD.

Svet24

AfD je izrazila dvom v poštenost volitev zaradi domnevnih nepravilnosti pri glasovanju v domovih za starejše.

Ni omenjeno

AfD je prva skrajno desna stranka po drugi svetovni vojni, ki bi lahko prevzela oblast v nemški zvezni deželi.

Da: Članek navaja, da bi bila prva takšna stranka po vojni.

AfD nasprotuje finančni pomoči Ukrajini in zahteva odpravo sankcij proti Rusiji.

Ni omenjeno

AfD v svojem programu zahteva remigracijo in strožji nadzor nad migracijami.

Delno: Omenjena je ostrejša migracijska politika in deportacije.

Javnomnenjske ankete napovedujejo velik padec podpore za krščanske demokrate (CDU) v primerjavi s prejšnjimi volitvami.

Da: Članek navaja, da se CDU obeta eden najslabših rezultatov.

Kancler Friedrich Merz je posvaril, da bi zmaga AfD lahko odvrnila tuje vlagatelje od investiranja v regijo.

Da: Članek navaja, da je Merz opozoril na zmanjšanje zanimanja vlagateljev.

Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je pozval k zaščiti demokracije pred nacionalizmom in sovraštvom.

Ni omenjeno

Sestava stabilne deželne vlade brez AfD bo zaradi razdrobljenosti parlamenta izjemno težavna.

Da: Članek navaja, da bi bilo oblikovanje vlade brez AfD zapleteno.

Stranki AfD se na deželnih volitvah v Saški-Anhaltu obeta zgodovinski uspeh z več kot 40 odstotki glasov.

Da: Ankete ji napovedujejo med 40 in 42 odstotkov glasov.

Večina nemških strank vzdržuje t. i. požarni zid, s katerim zavračajo koalicijsko sodelovanje z AfD.

Da: Članek potrjuje obstoj požarnega zidu in zavračanje sodelovanja.

Zaradi nezadovoljstva z gospodarskimi razmerami in cenami energije se podpora AfD krepi tudi na zahodu Nemčije.

Ni omenjeno

Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW) je edina stranka, ki je dopustila možnost sodelovanja z AfD.

Ne: Članek ne navaja, da bi BSW dopustila sodelovanje z AfD.

Analiza sentimenta

entities

• Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW)
• Alternativa za Nemčijo (AfD)
• Nemčija
• Krščansko-demokratska unija (CDU)
• Levica (Die Linke)
• Rusija
• Saška-Anhalt
• Friedrich Merz
• Socialdemokratska stranka Nemčije (SPD)
• Zeleni
• Ulrich Siegmund
• Sven Schulze
• Ukrajina
• Frank-Walter Steinmeier

key differences

Alternativa za Nemčijo (AfD)

Večina virov negativno, le Nova24TV pozitivno kot "patriotska".

Frank-Walter Steinmeier

Samo N1 ga omenja, in sicer nevtralno.

Friedrich Merz

Vsi viri ga prikazujejo nevtralno, brez razlik.

Krščansko-demokratska unija (CDU)

Nova24TV in Domovina kritična, ostali nevtralni.

Levica (Die Linke)

Nekateri viri (Nova24TV, Domovina) jo označujejo za ekstremno, drugi nevtralno.

Nemčija

Večina virov nevtralna; Nova24TV in Domovina negativno kritična.

Rusija

Negativni viri poudarjajo sovražnost, drugi so nevtralni.

Saška-Anhalt

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.

Socialdemokratska stranka Nemčije (SPD)

Domovina negativno kritizira paniko, drugi nevtralno poročajo.

Sven Schulze

Večina virov ga ne omenja; redki poročajo nevtralno.

Ukrajina

Večina virov ne omenja, le N1 in Dnevnik nevtralno.

Ulrich Siegmund

Večina virov molči; Domovina edina kritična, ostali nevtralni.

Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW)

Dnevnik negativno, drugi nevtralno; izstopa oznaka 'skrajno levo prorusko'.

Zeleni

Domovina edina označuje Zeleni kot skrajno levo stranko.

source analyses

24ur

Alternativa za Nemčijo (AfD)

Negativno: označena kot 'skrajno desna', 'radikalnejša', 'protimigrantska'

Frank-Walter Steinmeier

Ni omenjeno

Friedrich Merz

Nevtralno: omenjen kot kancler pod pritiskom, brez vrednotenja

Krščansko-demokratska unija (CDU)

Nevtralno: omenjena kot trenutno vladajoča, brez vrednotenja

Levica (Die Linke)

Nevtralno: omenjena kot tretja najmočnejša sila, brez vrednotenja

Nemčija

Nevtralno: omenjena kot država v kontekstu volitev, brez vrednotenja

Rusija

Nevtralno: omenjena v opisu BSW kot prorusko, brez vrednotenja

Saška-Anhalt

Nevtralno: omenjena kot prizorišče volitev, brez vrednotenja

Socialdemokratska stranka Nemčije (SPD)

Nevtralno: omenjena kot prestopnica praga, brez vrednotenja

Sven Schulze

Ni omenjeno

Ukrajina

Ni omenjeno

Ulrich Siegmund

Ni omenjeno

Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW)

Nevtralno: opisano kot levo usmerjeno populistično, brez meta-vrednotenja

Zeleni

Nevtralno: omenjeni kot prestopniki praga, brez vrednotenja

Delo

Alternativa za Nemčijo (AfD)

Negativno: članek AfD označuje kot 'skrajno desno stranko' in opozarja na njene radikalne cilje

Frank-Walter Steinmeier

Ni omenjeno

Friedrich Merz

Nevtralno: Merz je citiran kot kancler, brez meta-vrednotenja njegove vloge

Krščansko-demokratska unija (CDU)

Nevtralno: CDU je opisana kot stranka v težavah, brez izrecnega vrednotenja

Levica (Die Linke)

Nevtralno: Levica je omenjena kot skrajno leva stranka, brez meta-vrednotenja

Nemčija

Nevtralno: Nemčija je omenjena kot država, brez vrednotenja

Rusija

Ni omenjeno

Saška-Anhalt

Nevtralno: dežela je opisana kot prizorišče volitev, brez vrednotenja

Socialdemokratska stranka Nemčije (SPD)

Nevtralno: SPD je omenjena v kontekstu boja za preživetje, brez vrednotenja

Sven Schulze

Nevtralno: Schulze je omenjen kot minister, brez vrednotenja

Ukrajina

Ni omenjeno

Ulrich Siegmund

Nevtralno: Siegmund je omenjen kot kandidat AfD, brez vrednotenja

Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW)

Nevtralno: BSW je omenjena kot populistična stranka pod pragom, brez vrednotenja

Zeleni

Nevtralno: Zeleni so omenjeni v kontekstu volilnih napovedi, brez vrednotenja

Dnevnik

Alternativa za Nemčijo (AfD)

Negativno: označena kot 'skrajno desna' in 'proruska' z negativnim okvirjanjem

Frank-Walter Steinmeier

Ni omenjeno

Friedrich Merz

Nevtralno: citiran kot opozorilo, brez meta-vrednotenja

Krščansko-demokratska unija (CDU)

Nevtralno: omenjena kot stranka z izgubo podpore, brez meta-vrednotenja

Levica (Die Linke)

Ni omenjeno

Nemčija

Nevtralno: omenjena kot država brez vrednotenja

Rusija

Negativno: omenjena v kontekstu 'proruske' AfD in 'sovražne do Rusije' politike

Saška-Anhalt

Nevtralno: omenjena kot prizorišče volitev brez vrednotenja

Socialdemokratska stranka Nemčije (SPD)

Ni omenjeno

Sven Schulze

Nevtralno: citiran brez meta-vrednotenja

Ukrajina

Nevtralno: omenjena v kontekstu podpore in beguncev brez vrednotenja

Ulrich Siegmund

Nevtralno: citiran brez meta-vrednotenja

Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW)

Negativno: označeno kot 'skrajno levo prorusko'

Zeleni

Ni omenjeno

Domovina

Alternativa za Nemčijo (AfD)

Negativno: avtor jo označi za populistično, skrajno, povezano z nacizmom in nedemokratičnimi režimi

Frank-Walter Steinmeier

Ni omenjeno

Friedrich Merz

Nevtralno: omenjen kot kancler, ki je povzel kampanjo za zaostritev migracij, brez meta-vrednotenja

Krščansko-demokratska unija (CDU)

Negativno: avtor kritizira nedefiniranost, popuščanje ‘woke’ ideologiji in neuspeh pri naslavljanju težav

Levica (Die Linke)

Negativno: označena za skrajno levo, naslednico komunistične represije in nedemokratično

Nemčija

Negativno: omenjena kot žrtev izdaje, kulturnega uničenja in škodljive politike približevanja

Rusija

Negativno: opisana kot režim obveščevalcev, krivec za migracije in sovražnik zahoda

Saška-Anhalt

Nevtralno: omenjena kot regija z 2,5 % nemške populacije, pomembna za prihodnje volitve

Socialdemokratska stranka Nemčije (SPD)

Negativno: avtor kritizira paniko, negativne kampanje in izgubo glasov na račun skrajne levice

Sven Schulze

Ni omenjeno

Ukrajina

Ni omenjeno

Ulrich Siegmund

Negativno: avtor kritizira nepotizem, nemogoče obljube in past klientelizma

Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW)

Ni omenjeno

Zeleni

Nevtralno: omenjeni kot skrajno leva stranka v saškem parlamentu, brez podrobnega vrednotenja

N1

Alternativa za Nemčijo (AfD)

Negativno: članek AfD opisuje kot skrajno desno, protimigrantsko in grožnjo demokraciji

Frank-Walter Steinmeier

Nevtralno: citiran kot govorec brez meta-vrednotenja avtorja

Friedrich Merz

Nevtralno: omenjen kot kancler pod pritiskom, brez meta-vrednotenja

Krščansko-demokratska unija (CDU)

Ni omenjeno

Levica (Die Linke)

Ni omenjeno

Nemčija

Nevtralno: omenjena v kontekstu političnega šoka brez vrednotenja

Rusija

Nevtralno: omenjena v povezavi s stališčem AfD brez vrednotenja

Saška-Anhalt

Nevtralno: omenjena kot lokacija volitev brez vrednotenja

Socialdemokratska stranka Nemčije (SPD)

Ni omenjeno

Sven Schulze

Ni omenjeno

Ukrajina

Nevtralno: omenjena v povezavi s stališčem AfD brez vrednotenja

Ulrich Siegmund

Ni omenjeno

Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW)

Ni omenjeno

Zeleni

Ni omenjeno

Nova24TV

Alternativa za Nemčijo (AfD)

Pozitivno: avtor jo označi kot 'patriotska', kar izraža odobravanje

Frank-Walter Steinmeier

Ni omenjeno

Friedrich Merz

Ni omenjeno

Krščansko-demokratska unija (CDU)

Negativno: avtor kritizira, da gre v koalicijo raje z 'levičarskimi ekstremisti' kot z AfD

Levica (Die Linke)

Negativno: označena kot 'skrajni levičarji' in 'levičarski ekstremisti'

Nemčija

Negativno: avtor kritizira politike 'odprtost meja brez nadzora, napihnjena birokracija'

Rusija

Ni omenjeno

Saška-Anhalt

Nevtralno: omenjena kot lokacija volitev brez vrednotenja

Socialdemokratska stranka Nemčije (SPD)

Nevtralno: omenjena z deležem glasov brez vrednotenja

Sven Schulze

Nevtralno: omenjen kot minister brez vrednotenja

Ukrajina

Ni omenjeno

Ulrich Siegmund

Ni omenjeno

Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW)

Nevtralno: zgolj omenjena kot manjša stranka, ki se bori za vstop v parlament

Zeleni

Nevtralno: zgolj omenjeni kot stranka, ki se bori za vstop v parlament

RTV Slovenija

Alternativa za Nemčijo (AfD)

Negativno: članek AfD označuje kot 'skrajno desno' in opisuje radikalne zahteve

Frank-Walter Steinmeier

Ni omenjeno

Friedrich Merz

Nevtralno: omenjen kot kancler, na katerega bi visoka podpora AfD povečala pritisk

Krščansko-demokratska unija (CDU)

Nevtralno: omenjena kot trenutno vladajoča stranka z napovedanim nižjim deležem

Levica (Die Linke)

Nevtralno: omenjena kot tretja najmočnejša sila brez vrednotenja

Nemčija

Nevtralno: omenjena kot država, kjer bi zmaga AfD pomenila politični šok

Rusija

Nevtralno: omenjena v povezavi s prorusko usmerjenostjo BSW

Saška-Anhalt

Nevtralno: omenjena kot vzhodnonemška dežela, kjer potekajo volitve

Socialdemokratska stranka Nemčije (SPD)

Nevtralno: omenjena kot stranka, ki naj bi prestopila prag

Sven Schulze

Ni omenjeno

Ukrajina

Ni omenjeno

Ulrich Siegmund

Ni omenjeno

Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW)

Nevtralno: omenjeno kot levo usmerjeno populistično, ki dopušča možnost sodelovanja z AfD

Zeleni

Nevtralno: omenjeni kot stranka, ki naj bi prestopila prag

STA

Alternativa za Nemčijo (AfD)

Negativno: označena kot 'skrajno desna' in 'protimigrantska'

Frank-Walter Steinmeier

Ni omenjeno

Friedrich Merz

Ni omenjeno

Krščansko-demokratska unija (CDU)

Ni omenjeno

Levica (Die Linke)

Ni omenjeno

Nemčija

Nevtralno: omenjena kot država brez vrednotenja

Rusija

Ni omenjeno

Saška-Anhalt

Nevtralno: omenjena kot lokacija volitev brez vrednotenja

Socialdemokratska stranka Nemčije (SPD)

Ni omenjeno

Sven Schulze

Ni omenjeno

Ukrajina

Ni omenjeno

Ulrich Siegmund

Ni omenjeno

Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW)

Ni omenjeno

Zeleni

Ni omenjeno

Slovenske Novice

Alternativa za Nemčijo (AfD)

Negativno: označena kot 'skrajno desna', 'protimigrantska', njen uspeh kot 'politični šok'

Frank-Walter Steinmeier

Ni omenjeno

Friedrich Merz

Nevtralno: omenjen kot kancler, na katerega bi pritisk povečala podpora AfD

Krščansko-demokratska unija (CDU)

Nevtralno: omenjena kot trenutno vladajoča z ocenjenimi 22% glasov

Levica (Die Linke)

Nevtralno: omenjena kot tretja najmočnejša sila z okoli 12% glasov

Nemčija

Nevtralno: omenjena kot država, kjer bi bil uspeh AfD 'velik politični šok'

Rusija

Nevtralno: omenjena v kontekstu opisa BSW kot 'prorusko'

Saška-Anhalt

Nevtralno: omenjena kot dežela, kjer potekajo volitve

Socialdemokratska stranka Nemčije (SPD)

Nevtralno: omenjena kot stranka, ki naj bi prestopila prag

Sven Schulze

Ni omenjeno

Ukrajina

Ni omenjeno

Ulrich Siegmund

Ni omenjeno

Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW)

Negativno: opisano kot 'levo usmerjeno populistično', 'protimigrantsko in prorusko'

Zeleni

Nevtralno: omenjeni kot stranka, ki naj bi prestopila prag

Svet24

Alternativa za Nemčijo (AfD)

Negativno: označena kot 'skrajno desna', kar je negativno vrednotenje

Frank-Walter Steinmeier

Ni omenjeno

Friedrich Merz

Nevtralno: citiran kot opozorilo, brez meta-vrednotenja

Krščansko-demokratska unija (CDU)

Nevtralno: omenjena kot stranka v volilnem boju brez meta-vrednotenja

Levica (Die Linke)

Nevtralno: omenjena kot tretja po anketah brez vrednotenja

Nemčija

Nevtralno: omenjena kot država v kontekstu volitev

Rusija

Ni omenjeno

Saška-Anhalt

Nevtralno: opisana kot prizorišče volitev brez vrednotenja

Socialdemokratska stranka Nemčije (SPD)

Nevtralno: le omenjena v anketnih podatkih

Sven Schulze

Ni omenjeno

Ukrajina

Ni omenjeno

Ulrich Siegmund

Nevtralno: omenjen kot vodja AfD brez vrednotenja

Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW)

Nevtralno: le omenjena kot pod petodstotnim pragom

Zeleni

Nevtralno: le omenjeni v anketnih podatkih

Scenariji

scenarios

• description

  CDU pod vodstvom Svena Schulzeja oblikuje manjšinsko vlado s podporo SPD in Zelenih, s čimer se izognejo sodelovanju z AfD ali Levico in ohranijo stabilnost dežele. Ta rešitev prepreči politično izolacijo in ohranja gospodarsko zaupanje vlagateljev.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  mid

  title

  Stabilizacija vlade prek manjšinske koalicije CDU in SPD

  valence

  positive

• description

  AfD z Ulrichom Siegmundom doseže okoli 40 % glasov, vendar zaradi 'požarnega zidu' drugih strank ostane brez koalicijskih partnerjev. Dežela obtiči v političnem zastoju, kjer nobena stran ne more učinkovito vladati brez iskanja težavnih kompromisov.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  short

  title

  AfD postane najmočnejša sila, a ostane v opoziciji

  valence

  neutral

• description

  Zaradi negotovosti po volitvah in groženj AfD z remigracijo tuji vlagatelji umikajo kapital iz Saške-Anhalta, kar dodatno prizadene že tako krhko industrijo. Gospodarska kriza se poglobi, kar vodi v dodatno radikalizacijo volilnega telesa.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  long

  title

  Politična paraliza in odliv tujih investicij

  valence

  negative

• description

  CDU po volilnem šoku na zvezni ravni pod Friedrichom Merzem spremeni pristop k migracijam in energetiki, kar jim omogoči, da pridobijo nazaj volivce, ki so prestopili k AfD. To vodi k dolgoročnemu zmanjšanju podpore populističnim strankam.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  long

  title

  Sprememba smeri CDU in obnova zaupanja volivcev

  valence

  positive

• description

  Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW) prestopi prag in kljub nasprotovanju Berlina sklene pragmatično koalicijo z AfD na deželni ravni. To ustvari nepredvidljiv politični blok, ki izziva zvezno politiko glede vprašanj Ukrajine in Rusije.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  mid

  title

  Nepričakovano sodelovanje med BSW in AfD

  valence

  neutral

• description

  AfD prek močnega vpliva v deželnem parlamentu začne izvajati pritisk na izobraževalne ustanove, vključno z zahtevami po prepovedi mavričnih simbolov in uvedbi ločenih razredov. To povzroči globoko družbeno razklanost in proteste.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  mid

  title

  Erozija demokratičnih norm v šolstvu in upravi

  valence

  negative

• description

  AfD ob vstopu v vlado opusti najbolj radikalne zahteve, da bi se izognila ustavni krizi, in se osredotoči na gospodarske teme. To vodi v postopno normalizacijo odnosov in zmanjšanje napetosti v nemškem političnem prostoru.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  AfD kot odgovoren vladni partner v koaliciji

  valence

  positive

• description

  Zgodovinski uspeh AfD in pritiski na Friedricha Merza povzročijo notranji razkol v koaliciji CDU, kar vodi do predčasnih zveznih volitev. Nemčija vstopi v obdobje negotovosti brez jasne usmeritve glede zunanje in ekonomske politike.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  mid

  title

  Razpad zvezne vlade zaradi pritiska iz Saške-Anhalta

  valence

  neutral

• description

  Nova vlada pod vodstvom AfD aktivno blokira zvezne zakone in poskuša prevzeti nadzor nad varnostnimi službami v deželi, kar sproži ustavni spor z Berlinom. To vodi v pravno negotovost in grožnjo z zveznim nadzorom nad deželo.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Institucionalni spopad med deželo in zvezno državo

  valence

  negative

Viri

articles

• article order

  14

  body

  Magdeburg, 06. septembra (STA) V deželi Saška-Anhalt na vzhodu Nemčije bodo danes deželne volitve, na katerih se skrajno desni Alternativi za Nemčijo AfD obeta prepričljiva zmaga. A ker protimigrantska stranka glede na ankete ne bo dobila absolutne večine glasov, večina strank pa ne bi ...

  language

  slv

  published at

  2026-09-06T03:02:22

  source

  STA

  title

  Na volitvah v Saški-Anhaltu se AfD obeta zgodovinski uspeh

  url

  https://www.sta.si/3594955/

• article order

  12

  body

  Volilna udeležba je bila po podatkih volilne komisije do 12.00 znatno višja kot pred petimi leti. Glas je oddalo 34,7 odstotka volilnih upravičencev. Na volitvah leta 2021 je udeležba do 12. ure dosegla 22,4 odstotka, končna volilna udeležba, vključno z glasovi po pošti, pa je bila takrat 60,3-odstotna. Državna volilna komisija je sporočila, da je glasovanje doslej potekalo nemoteno in brez "nesorazmerno dolgih čakalnih dob". Bo AfD lahko sestavil vlado? AfD naj bi na volitvah dobil od 41 do 43 odstotkov glasov, trenutno vladajoči krščanski demokrati (CDU) pa okoli 22 odstotkov. Tretja najmočnejša sila bi bila Levica z okoli 12 odstotki. Petodstotni prag za vstop v deželni parlament naj bi prestopili tudi levosredinski SPD in Zeleni. Tudi če bo AfD prepričljivo zmagal, bo to premalo, da bi samostojno vladal, nobena druga stranka, ki ji napovedujejo uvrstitev v parlament v vzhodnonemški deželi Saški - Anhaltu, pa ne želi v koalicijo z njo. Toda tudi deželne vlade brez AfD-ja oziroma okoli njega morda ne bo mogoče sestaviti. AfD izraža dvom o pošteni izvedbi volitev, češ, da je prihajalo do nepravilnosti pri oddaji glasov oskrbovancev v domovih za starejše, je poročala dopisnica RTV Slovenija iz Berlina Maja Derčar. Pričakovati je torej, da bo prihod AfD-ja na oblast preprečil t. i. požarni zid, načelna zaveza nemških strank, da ne bodo sodelovale s skrajno desno stranko. Levo usmerjeno populistično Zavezništvo Sahre Wagenknecht, ki je tako kot AfD protipriseljensko in prorusko, je že dopustilo možnost sodelovanja v vladi z AfD-jem, če bo prišlo v parlament. Javnomnenjska podjetja menijo, da so možna tudi presenečenja. V CDU-ju upajo, da so bili v anketah doslej podcenjeni. Mnogo volivcev se za stranko ali kandidata, ki mu bodo oddali glas, odloči v zadnjem hipu. Volivci v deželi z 2,1 milijona prebivalcev, ki je po velikosti primerljiva s Slovenijo, bodo lahko svoj glas oddali med 8. in 18. uro. Kmalu zatem bodo mediji objavili prve napovedi volilnih izidov. Prvič v povojni zgodovini zmaga za skrajno desnico? Če bi stranka AfD v Saški - Anhaltu prišla na oblast, bi bil to njen največji uspeh v 13 letih njenega obstoja ter tudi velik politični šok za Nemčijo. Prvič po drugi svetovni vojni bi bila namreč skrajno desna stranka na oblasti v kateri od 16 zveznih dežel. Visoka podpora AfD-ju na volitvah bi povečala tudi pritisk na kanclerja Friedricha Merza, obenem pa še okrepila AfD. Ta je priljubljen na vzhodu Nemčije, zaradi vse večjega nezadovoljstva Nemcev ob pešanju nemškega gospodarstva pa se krepi tudi na zahodu države. Krilo stranke AfD v deželi Saška - Anhalt je bolj radikalno od matične stranke na zvezni ravni. Odprto zahteva remigracije, načrtuje obračun z vsemi, ki se ji postavljajo po robu, v šolah, upravi, kulturnem življenju, je dodala Maja Derčar. Množični protesti priti AfD-ju napovedani tudi danes V soboto zvečer so v Magdeburgu in drugod v Saški - Anhaltu potekale zadnje strankarske prireditve in festival demokracije, na katerem je okrog 10.000 udeležencev zahtevalo ohranitev svobodne, odprte družbe brez AfD-ja. Udeleženci so dejali: "Verjamem, da so bile krize in vse, kar se je nakopičilo v zadnjih letih ali mesecih, podarjeno AfD-ju, ki to izkorišča in opozarja." In: "Ne razumem, zakaj ljudje volijo AfD. Le zaradi priseljencev? Toliko je drugih težav, ki bi jih Nemčija lahko reševala. Nemčija zaposluje migrante v bolnišnicah, povsod, mi nismo problem." V Berlinu bodo demonstracije proti AfD-ju potekale danes. Po volitvah niso izključeni niti večji protesti ali izgredi, je dodala novinarka Derčar.

  language

  slv

  published at

  2026-09-06T11:42:28

  source

  RTV Slovenija

  title

  Ankete napovedujejo zmago skrajno desnega AfD-ja. Do 12.00 visoka volilna udeležba.

  url

  https://www.rtvslo.si/svet/evropa/ankete-napovedujejo-zmago-skrajno-desnega-afd-ja-do-12-00-visoka-volilna-udelezba/792930

• article order

  5

  body

  Skrajno desna nemška politična stranka Alternativa za Nemčijo bi lahko na ključnih volitvah v vzhodni zvezni deželi Saška-Anhalt dosegla zgodovinsko zmago. Program stranke je radikalnejši kot kadar koli prej, pri čemer ga navdihujejo predlogi vplivnega ideologa iz te regije Hansa-Thomasa Tillschneiderja. Nemčija se pripravlja na politični potres. Stranka Alternativa za Nemčijo (AfD) bi lahko postala prva skrajno desna stranka po drugi svetovni vojni, ki bi morda lahko oblikovala deželno vlado a to je še pod velikim vprašajem. V zvezni deželi Saška-Anhalt, zibelki nemškega protestantizma na območju nekdanje Vzhodne Nemčije, stranka pred ključnimi deželnimi volitvami v javnomnenjskih raziskavah dosega več kot 40-odstotno podporo, piše France24. A ker protimigrantska AfD glede na ankete ne bo dobila absolutne večine glasov, večina strank pa ne bi sodelovala z njo v koaliciji, je malo verjetno, da bi ji uspelo oblikovati deželno vlado. Javnomnenjske ankete AfD napovedujejo med 41 in 43 odstotkov glasov, trenutno vladajočim vladajočim krščanskim demokratom (CDU) pa okoli 22 odstotkov. Tretja najmočnejša sila bi bila Levica z okoli 12 odstotki. Petodstotni prag za vstop v deželni parlament naj bi prestopili tudi levosredinska SPD in Zeleni. Visoka podpora AfD na volitvah bi povečala pritisk na kanclerja Friedricha Merza, obenem pa še okrepila AfD. Ta je priljubljena na vzhodu Nemčije, zaradi vse večjega nezadovoljstva Nemcev ob pešanju nemškega gospodarstva pa se krepi tudi na zahodu države. Pričakovati je, da bo prihod AfD na oblast preprečil t. i. požarni zid, načelna zaveza nemških strank, da ne bodo sodelovale s skrajno desno stranko. Levo usmerjeno populistično Zavezništvo Sahre Wagenknecht, ki pa je tako kot AfD protimigrantsko in prorusko, je že dopustilo možnost sodelovanja v vladi z AfD, če bo prišla v parlament. Volivci v deželi z 2,1 milijona prebivalcev, ki je po velikosti primerljiva s Slovenijo, bodo lahko svoj glas oddali danes med 8. in 18. uro. Kmalu zatem bodo mediji objavili prve napovedi volilnih izidov.

  language

  slv

  published at

  2026-09-06T05:53:31

  source

  24ur

  title

  AfD pred zgodovinskim uspehom, visoka podpora na volitvah

  url

  https://www.24ur.com/novice/tujina/afd-pred-zgodovinskim-uspehom.html

• article order

  5

  body

  V eni od najmanjših nemških zveznih dežel, Saški - Anhaltu, bodo jutri glasovali za nov deželni parlament. Celotna Nemčija, vključno s kanclerjem Friedrichom Merzem, zre v deželo z veliko zaskrbljenostjo. Kdor želi državi ekonomski uspeh, ne sme ­glasovati za Alternativo za Nemčijo (AfD), je poudaril kancler. Skrajno desni stranki se namreč obeta izjemna zmaga, ki bi ji ob ugodni razdelitvi glasov med ­manjšimi strankami lahko omogočila sestavo prve deželne vlade. AfD se med drugim zavzema za izstop Nemčije iz schengenskega ­območja in skupne evrske valute. Po zadnjih javnomnenjskih razi­skavah, ki jih je objavila televizija ZDF, bi za AfD glasovalo 41 odstotkov, za Merzevo CDU 23, za skrajno levo Levico 11,5, za socialdemokratsko SPD 8,5 in za Zelene šest odstotkov volivcev. Populistična stranka Sahre Wagenknecht BSW je pri štirih odstotkih in bi torej ostala zunaj parlamenta. Anketne napovedi so za trenutno vladajočo CDU izjemno neprijetne, saj je stranka pred petimi leti zmagala s 37,1 odstotka podpore, AfD pa je prepričala 20,8 odstotka volivcev. Tokrat bi se torej razmerje lahko več kot obrnilo v korist skrajne desnice, ki stavi na 35-letnega Ulricha Siegmunda. Ta prepričuje volivce tudi z igranjem na karto nostalgije, kako je bilo v preteklosti vse lepše. Siegmunda na položaju deželnega premiera vidi 34 odstotkov vprašanih, sedanjega ministrskega predsednika Svena Schulzeja (CDU) pa 48 odstotkov. Vendar ­Schulzeju za zdaj ni uspelo pretvoriti te podpore v večjo podporo stranki. V deželnem odboru CDU menijo, da je razlog za to tudi v zamerah volivcev do stranke in kanclerja Merza na zvezni ravni, zaradi česar se kancler ni veliko pojavljal v predvolilni kampanji. Merz je med zadnjimi obiski v Saški - Anhaltu opozoril, da dežela "ne sme postati eksperimentalno polje jeznih državljanov", ter posvaril, da bodo tuji vlagatelji ob morebitni absolutni večini AfD "trikrat premislili", ali bodo še vlagali v deželo. Hkrati vztraja, da CDU ne bo sodelovala niti z AfD niti z Levico. Nujno sodelovanje z Levico Prav tu se začne največji problem CDU po volitvah. Če bodo obveljale sedanje ankete in bosta liberalna FDP ter populistična BSW ostali pod petodstotnim pragom, CDU, SPD in Zeleni ne bi imeli zadostne večine. Za stabilno večinsko vlado brez AfD bi potrebovali še Levico, s katero pa CDU uradno noče v koalicijo. Ena od možnosti je manjšinska vlada CDU, SPD in morda Zelenih, ki bi jo Levica pri ključnih glasovanjih tolerirala, podobno kot se dogaja v Turingiji. Druga možnost je sprememba uradne politike CDU do Levice, kar bi lahko izrazito negativno vplivalo na podporo CDU na zvezni ravni. Ob tem se SPD in Zeleni borijo predvsem za politično preživetje. Sopredsednik SPD in finančni minister Lars Klingbeil je že poleti dejal, da mora, "kdor bi rad preprečil ministrskega predsednika AfD v Saški - Anhaltu, glasovati za SPD". Prav zato bo eno od ključnih vprašanj nedeljskih volitev, koliko volivcev se bo odločilo za taktično glasovanje. Za AfD bi bil vstop več strank v deželni parlament slaba novica: bolj ko bodo glasovi razpršeni med stranke, ki bodo presegle volilni prag, težje bo skrajni desnici dobiti absolutno večino poslanskih sedežev. Umazana volilna kampanja kaže, da je v resnici veliko na kocki. Policija je od aprila naštela 17 primerov telesnih poškodb, povezanih z volilnim bojem, več kot tisoč plakatov je bilo poškodovanih ali ukradenih. Odmeven je bil tudi incident v Stendalu, kjer naj bi evropski poslanec AfD Arno Bau­semer z bejzbolskim kijem napadel dva mladoletnika, potem ko sta poškodovala volilni plakat. Primer preiskujejo pristojni organi. Volilna komisarka je zaradi naraščajočega nasilja javno pozvala k poštenemu in mirnemu boju za glasove. Kampanjo so spremljali tudi dezinformacije in neutemeljeni očitki AfD o domnevnih manipulacijah pri glasovanju po pošti. To je že več let trn v peti skrajni desnici. Če bi AfD prvič dobila oblast v eni od nemških dežel, bi neposredno vplivala na šolstvo, kulturo, policijo in prek bundesrata tudi na zvezno politiko. To bi gotovo vsaj začasno močno pognalo navzgor tudi ratinge stranke na zvezni ravni. Volitve, še posebej pa dogajanje po teh, bodo svojevrsten preizkus trdnosti požarnega zidu okoli AfD ter sposobnosti preostalih strank, da kljub razdrobljenosti parlamenta najdejo skupni jezik in oblikujejo novo deželno vlado. Ta izziv je zanje vse težji, koalicije pa vse bolj nestabilne.

  language

  slv

  published at

  2026-09-05T05:47:20

  source

  Delo

  title

  Volitve v Saški - Anhaltu kot odskočna deska za AfD

  url

  https://www.delo.si/novice/svet/volitve-v-saski-anhaltu-kot-odskocna-deska-za-afd

• article order

  11

  body

  V nedeljo gredo volivci v zvezni deželi Saški-Anhalt na deželne volitve. Okoli 1,7 milijona volilnih upravičencev bo odločalo o sestavi deželnega parlamenta in posledično deželne vlade. Po anketah je patriotska AfD najmočnejša politična stranka. Ankete kažejo, da bo dobila med 41 in 42 odstotkov glasov, medtem ko se CDU (EPP) Svena Schulzeja (sedanji minister za gospodarstvo, turizem, kmetijstvo in gozdarstvo v deželni vladi) obeta okoli 23 odstotkov glasov. Po anketah sledijo skrajni levičarji v Linke (od 11 do 12 odstotkov glasov) in socialni demokrati (okoli devet odstotkov glasov). Zeleni in manjše stranke, vključno z BSW in FDP, se borijo za vstop v parlament (vstopni prag je pet odstotkov). Trenutna koalicija CDU-SPD-FDP bo skoraj gotovo izgubila večino. AfD bi lahko prvič postala najmočnejša stranka, a absolutne večine po zadnjih meritvah nima. Sestava nove vlade bo težavna, saj nobena stranka noče sodelovati z AfD. Celo CDU, ki je krščansko-demokratska stranka z dokaj klasično-liberalnim ekonomskim programom gre v koalicijo rajši z levičarskimi ekstremisti kot z AfD. Vzhodna Nemčija sicer že leta kaže, kam peljejo politike, ki so dolgo veljale za edino pravilne: odprtost meja brez nadzora, napihnjena birokracija in ideološki projekti, ki so oddaljeni od vsakdanjih skrbi ljudi. Volivci očitno ne verjamejo več, da bo isti recept rešil probleme, ki so jih ti isti recepti ustvarili. Predvsem pa so mainstream politične stranke pozabile, kaj pomeni živeti v lastni državi in odločati o svoji usodi.

  language

  slv

  published at

  2026-09-05T18:32:45

  source

  Nova24TV

  title

  Nemčija pred prelomnimi deželnimi volitvami: po zadnjih anketah patriotska AfD daleč spredaj

  url

  https://nova24tv.si/nemcija-pred-prelomnimi-dezelnimi-volitvami-po-zadnjih-anketah-patriotska-afd-dalec-spredaj/

• article order

  2

  body

  Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je tik pred nedeljskimi deželnimi volitvami v Saški-Anhaltu, kjer ankete skrajno desni AfD napovedujejo več kot 40 odstotkov glasov, posvaril pred spodkopavanjem demokracije. Poudaril je, da nacionalizem, sovraštvo in podžiganje niso odgovor na aktualne družbene izzive. Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je pred nedeljskimi deželnimi volitvami v Saški-Anhaltu, na katerih se prepričljiva zmaga obeta skrajno desni Alternativi za Nemčijo (AfD), v petek pozval k zaščiti demokracije in pravne države pred tistimi, "ki ju zaničujejo in teptajo", poroča nemška tiskovna agencija dpa. "Etnično usmerjeno razmišljanje in nacionalistični izolacionizem preprosto nista odgovor na izzive 21. stoletja," je Steinmeier dejal na dogodku v njegovi drugi rezidenci v Bonnu, pri tem pa ni poimensko omenil AfD niti izrecno deželnih volitev. Liberalno demokracijo je opisal kot dosežek in "blagoslov za vse". Pomembno se je zavedati, da tisti, ki želijo zaščititi in ohraniti demokracijo, predstavljajo večino, je še poudaril. Steinmeier je nadaljeval, da jeza in ogorčenje ne ponujata poti naprej. "Prihodnosti ni mogoče graditi na sovraštvu in podžiganju," je izpostavil po poročanju dpa. Javnomnenjske ankete protimigrantski AfD napovedujejo med 41 in 43 odstotkov glasov. Stranka med prioritetami izpostavlja izgon nezakonitih migrantov, sprožiti želi tudi postopek umika dežele iz sistema regionalne javne radiotelevizije. Napoveduje tudi prepoved razobešanja mavričnih zastav v šolah in obvezno razobešanje nemške zastave. AfD tudi nasprotuje finančni podpori Ukrajine in poziva k odpravi sankcij proti Rusiji; o teh zadevah sicer ne odloča deželna vlada. Visoka podpora AfD na volitvah bi povečala pritisk na kanclerja Friedricha Merza, obenem pa še okrepila leta 2013 ustanovljeno skrajno desno stranko. Ta je priljubljena na vzhodu Nemčije, zaradi vse večjega nezadovoljstva Nemcev ob pešanju nemškega gospodarstva pa se krepi tudi na zahodu države. Pričakovati je, da bo prihod AfD na oblast preprečil t. i. požarni zid, načelna zaveza nemških strank, da ne bodo sodelovale s skrajno desno stranko. Če bi AfD v Saški-Anhalt prišla na oblast, bi bil to njen največji uspeh v 13 letih njenega obstoja ter tudi velik politični šok za Nemčijo. Prvič po drugi svetovni vojni bi bila namreč skrajno desna stranka na oblasti v kateri od 16 zveznih dežel.

  language

  slv

  published at

  2026-09-05T13:10:40

  source

  N1

  title

  Steinmeier pred volitvami, na katerih vodi AfD: Prihodnosti ni mogoče graditi na sovraštvu

  url

  https://n1info.si/novice/svet/steinmeier-pred-volitvami-na-katerih-vodi-afd-prihodnosti-ni-mogoce-graditi-na-sovrastvu/

• article order

  4

  body

  Skrajno desna AfD bo v nedeljo na deželnih volitvah v Saški - Anhaltu zmagala, najbrž z več kot 40 odstotki glasov, a bo težko sestavila vlado, ker nobena od drugih strank ne bo hotela v vlado z njo. Najbližje ji je skrajno levo prorusko Zavezništvo Sahre Wagenknecht, ki pa se bori za prestop 5-odstotnega volilnega praga. V Saški - Anhaltu, nemški vzhodni zvezni deželi, ki je po velikosti in številu prebivalcev primerljiva s Slovenijo, bodo v nedeljo volitve v deželni parlament. Veliko pozornost zbujajo, ker ankete kažejo, da bo skrajno desna proruska Alternativa za Nemčijo (AfD) dobila več kot 40 odstotkov glasov, krščanski demokrati (CDU) pa le 21. Na prejšnjih deželnih volitvah leta 2021 je zmagala CDU s 37 odstotki pred AfD, ki je tedaj dobila 21 odstotkov. Razmerja so torej približno obrnjena. Tako ni povsem izključeno, da ne bo v Saški - Anhaltu oblasti prevzela AfD in v skladu z avtonomijo zveznih dežel odločala o zdravstvu, šolstvu, priseljevanju, dobila pa bi tudi nadzor nad policijo in varnostno-obveščevalnimi službami. A če bi ministrski predsednik ene od 16 nemških zveznih dežel postal skrajni desničar, bi se to lahko zgodilo tudi v drugih zveznih deželah, morda pa bi na koncu tudi na zvezni ravni oblast prevzela AfD. Malo in preveč migrantov V AfD so v volilni kampanji trdili, da so tokovi migrantov povsem ušli izpod nadzora. A v Saški - Anhaltu ni veliko migrantov. Menda pa se tamkajšnji maloštevilni, ki so muslimani in imajo status beguncev, pripravljajo, da bodo zapustili deželo, če bo oblast prevzela AfD. Napetosti med njimi in delom domačinov naraščajo od decembra 2024, ko je Savdijec z avtom zapeljal v množico v Magdeburgu, glavnem mestu Saške - Anhalta, in ubil šest ljudi, tudi 9-letnega otroka. V AfD očitajo zvezni vladi v Berlinu, da zapostavlja vzhodne zvezne dežele in da raje kot njim sredstva namenja Ukrajini, s čimer naj bi podaljševala vojno, nemško podpiranje Ukrajine pa naj bi vodilo do vstopa Nemčije v vojno proti Rusiji. Zahtevajo tudi, da Ukrajinci izgubijo status beguncev. Energetska dilema Krepitev proruske AfD, ki bi po zadnjih anketah na zvezni zmagala z 28 odstotki, je v veliki meri posledica zvišanja cen energije, kar je vodilo do podražitev in nemške nekonkurenčnosti na svetovnem trgu, torej do krize proizvodnje v industrijskih panogah, ki so bile odvisne od poceni ruskega plina. Nemška vlada je ta uvoz ustavila po začetku ukrajinske vojne in ga poskušala nadomestiti tudi z dragim ameriškim utekočinjenim plinom. Pri tem je bila v Saški - Anhaltu najbolj prizadeta kemična industrija. Mnogi volilci tako stavijo na prorusko AfD, ker bi radi spet imeli poceni ruski plin. Prav bi jim prišla tudi ruska nafta. Kandidat AfD za ministrskega predsednika, 35-letni Ulrich Siegmund, obljublja, da bo po plinovodih spet stekel ruski plin: "Pomembno je le, kakšna je cena plina, ne pa iz katere države je. Za vsako izvoznico plina bi lahko našli stvari, ki so problematične." In v programu AfD piše: "Sedanja politika tradicionalnih strank, ki je sovražna do Rusije, ni v interesu Nemčije." Zakaj Merz ni prišel na zborovanje? Vendar sedanji ministrski predsednik Sven Schulze opozarja, da bi prihod AfD na oblast v Saški - Anhaltu samo poslabšal gospodarsko situacijo, saj v njenem programu piše, da se je treba "izogibati kvalificiranim delavcem s kulturo, ki je tuja nemški". Problem industrije v Nemčiji in Saški - Anhaltu pa je tudi pomanjkanje kvalificirane delovne sile. Tudi zvezni kancler Friedrich Merz (CDU) svari volilce v Saški - Anhaltu pred AfD. Prejšnji teden pa je odpovedal nastop na predvolilnem zborovanju v tej deželi "zaradi previsokih stroškov varovanja". V resnici so se v CDU zbali, da bo na zborovanje prišlo le nekaj sto ljudi, ne pa več tisoč, kot se jih zbere na shodih Ulricha Siegmunda. Vsekakor volilci v Saški - Anhaltu niso zadovoljni z zvezno vlado v Berlinu in v deželni CDU ne bi bili radi njene žrtve, s tem ko bi ji Merz še dodatno spodkopal podporo.

  language

  slv

  published at

  2026-09-04T22:04:40

  source

  Dnevnik

  title

  Alternativi za Nemčijo se obeta velika zmaga

  url

  https://www.dnevnik.si/novice/svet/alternativi-za-nemcijo-se-obeta-velika-zmaga-2825725/

• article order

  17

  body

  Alternativa za Nemčijo (AfD) upa na triumfalno zmago na Saške, tako bi namreč lahko interpretirali njihove voditelje, ki so v zadnjih dneh že praktično proslavljali zmago. Etablirana politika v strankah Krščanske demokracije in Socialdemokratov deluje v paniki, obstajali pa so celo predlogi, da bi AfD prepovedali, kar je popularnost populistične in skrajne AfD le še okrepilo. Današnje volitve ne bodo le pokazale javno mnenje Nemcev v praksi, ampak bodo tudi nakazale smer prihodnjih volitev na zvezni ravni, ki naj bi bile izvedene leta 2029. Napovedi pred volitvami Meritve javnega mnenja so že mesece pred volitvami kazale, da je popularnost AfD zrasla do te mere, da se jim obeta absolutna zmaga. Tako Krščanski demokrati (CDU) kot Socialdemokrati (SPD) so porabili mesece z negativnimi kampanjami proti AfD, namesto da bi prisluhnili ljudem in se osredotočili na njihove potrebe. Nemški kancler Merz je šele v zadnjih mesecih povzel kampanjo za zaostritev ilegalnih migrantskih tokov, zdaj razmišlja tudi o delni remigraciji; predvsem takrat, ko gre za kršitve zakona, oziroma kriminal. Že v začetku leta so bile projekcije, da bo AfD dobila 39% glasov, danes pa jim celo kaže zmaga z 42%, po nekaterih napovedih celo 47% glasov. Prebivalci Saške so vsaj po volilnih rezultatih nekoliko bolj konzervativni, saj so od volitev 1990 volili v večini za CDU, z izjemo volitev leta 1994 in 1998. Po zadnji zmagi CDU leta 2021 je AfD dobila 20,8% glasov, CDU pa 37,1% glasov, kar je bil sicer zelo visok odstotek glasov. Toda CDU se je s SPD in Liberalci (FDP) pogajala kar 102 dneva za formacijo skupne koalicije, ker niso želeli biti v vladi skupaj z AfD. Nič bolje ne kaže drugi tradicionalni stranki SPD, ki naj bi izgubila še nekaj dodatnih glasov. Leta 2021 je dobila 9% glasov, medtem ko ji danes napovedi kažejo le 8,4%. Če AfD jemlje glasove CDU, po drugi strani SPD izgublja glasove na račun skrajne levice. Skrajna levica zbrana v Die Linke naj bi po napovedih poskočila z 12% na 13,3%, kar bi močno zapletlo koalicijske kalkulacije. Po drugi strani naj bi v saškem parlamentu ostala še ena skrajna leva stranka, torej Zeleni, medtem ko Liberalcem ne kaže najbolje. Ali je koalicija možna v primeru visoke zmage AfD CDU je na strankinem kongresu leta 2018 sprejela zavezo, da ne bodo šli v koalicijo z ekstremističnimi strankami. Tako sta odpadli obe stranki, tako AfD kot Die Linke, predvsem zadnja kot naslednica komunistične represije iz Vzhodne Nemčije. Zato je na primer po zadnjih volitvah na Saškem sklenila koalicijo s SPD in Liberalci. Podobno v sosednji Turingiji ni želela skleniti koalicije niti z eno niti drugo stranko, ampak je prevzela manjšinsko vlado. Toda v primeru uresničitve predvolilnih projekcij bi se morebitna koalicija močno zapletla. CDU in SPD bi skupaj dobili celo manj kot 30%, kar bi zelo verjetno otežilo delovanje tudi manjšinske vlade. Zelo težko CDU pokaže obraz pred lastnimi volivci, če bi se odločila za koalicijo z ekstremistično stranko na levici, torej Die Linke, ki je popolno nasprotje krščanskih vrednot in zagovarja nedemokratične smernice. Potem je namreč popolnoma vseeno, če bi šla CDU v koalicijo z AfD in tako poskusila vsaj nadzorovati vladavino za naslednjih pet let. Sorodnost AfD in Die Linke AfD in Die Linke namreč nista tako narazen in imata obe visoko podporo v nekdanjih podpornikih tako komunizma kot nacizma, kar je bilo v nekdanji Vzhodni Nemčiji del istega miljeja. Vzhodna Nemčiji ni obračunala niti z nacizmom niti s komunizmom, zato je podpora obema strankama razumljiva. Obe sta namreč veliki podpornici skrajnih režimov, kot so ruski, kitajski in iranski. Obe stranki zagovarjata manjšo podporo zahodnim integracijam ter večje sodelovanje s Komunistično partijo Kitajsko, vrhuško nekdanjih obveščevalcev v Rusiji pod Putinovim okriljem in iranskimi mulami. AfD je sicer stkala odnose z ameriško MAGO, ki je skrajni del ameriških Republikancev. Toda MAGA je bolj ali manj v sporu s Trumpom zaradi napada na Iran in njegove delne podpore Izraelu. Anti-semitizem MAGE je izbruhnil v velikem delu gibanja, ki so postali celo zapriseženi sovražniki Trumpa, tak primer sta danes Tucker Carlson in Nick Fuentes. Zanimivo, da je Carlson celo javno podprl kandidata demokratičnih socialistov v Michiganu Abdula el-Sayeda, ki naj bi denar prejemal iz Katarja. AfD se tako navdušuje nad Carlsonom, Die Linke pa nad el-Sayedom, kar je še en primer integracije mnenj skrajno leve in skrajno desne stranke. Kje je CDU naredila napako CDU je postala nedefinirana konzervativna stranka, ki je - namesto da bi podprla krščansko tradicijo Nemčije, ekonomsko robustnost, integracijo in nadzorovan pritok migracije - zapadla v tok 'prebujenskega' (woke) gibanja. Gre za splošno napako konzervativnih strank na zahodu, ki so avtomatično sprejeli obtožbe rasizma in neokolonializma vsakič, ko je šlo za kritiko nenadzorovanih migracij. Nekdanji socialdemokratski kancler Schroeder je povzročil katastrofalno ekonomsko škodo Nemčiji z uničenjem lastne energetske industrije, na kratko lahko rečemo, da je izdal Nemčijo Rusiji za denar. Podobno je storila nekdanja kanclerka Krščanskih demokratov Angela Merkel, ki je potopila nemško tradicijo v približno eni dekadi. Če je prvi poskrbel za ekonomsko uničenje Nemčije, je druga poskrbela za kulturno uničenje ne zaradi emigracije same, ampak zaradi odprtih vrat, manka nadzora in multi-kulti zavračanja integracije. Kot kaže, v CDU niso prisluhnili svojim volivcem, saj so ti iskali konzervativno stranko, ki bi naslovila te probleme; zapiranje industrije zaradi zavožene energetske politike, izdaje nemških interesov tretjemu svetu, strahu pred naslavljanjem problemov, ki so ostali zaradi integracije itd. Podobno kot nemški konzervativci niso uspeli nasloviti težav, ki so pestile prebivalstvo pred drugo svetovno vojno, jih niso naslovili tudi danes. Takrat so se na ulicah Berlina, Dresdena in Hamburga pretepale skupine nacionalsocialistov in komunistov, podobno tudi danes pobudo prevzemata dva ekstrema. AfD torej dobiva glasove zaradi nezadovoljstva volivcev CDU, ki nočejo rešiti težav, s katerimi se soočajo volivci. Kdo je Ulrich Siegmund, vodja AfD Siegmund je nekdanji prodajalec parfumov in z gotovostjo lahko rečemo, da na tokratnih volitvah voha zmago. Zanj je ta zmaga izjemnega pomena, ker jo vidi kot odskočno desko za osvojitev drugih regij. Čeprav Saška-Anhalt predstavlja le okoli 2,5% nemške populacije, pa je pomembna za volitve v prihodnosti. Gre za moža lepih izgledov, ki zna prisluhniti volivcem in jim prodati, kar želijo. Diplomiral je iz 'vplivanja vonja na obnašanje ljudi', kar se je verjetno izkazalo za koristno v politični kampanji. Veliki kritik klientelizma se je ujel v past, ko je prišlo na dan, da si je njegov oče zagotovil lep prihodek v parlamentu z njegovo pomočjo, kar so kritizirali tudi njegovi strankarski kolegi, ki gradijo platformo tudi na protikorupciji. Gre za modernega človeka s 700.000 sledilci na Tik Toku s smislom za šov, kajti nekoč je delal tudi v kabarejskih predstavah. Veliko se druži z ljudmi in mu ni težko z volivci popiti piva in jim marsikaj obljubiti; to pa je sprožilo negodovanje tudi med ostalimi člani stranke, ki vidijo v nemogočih obljubah težave. V kampanji je obljubljal celo 4.000 evrov za vsakega rojenega otroka, vendar sredstev za to ni, po drugi strani pa danes več otrok rojevajo ravno migranti, zato bo zanimivo videti, kako se bo v primeru zmage odzvala AfD. AfD na zvezni ravni Toda cilj AfD ni osvojiti malega prebivalstva Saške, ki je tradicionalno konzervativno, ampak celotno Nemčijo. Prevelike obljube hitro pokopljejo naslednje volitve, zato ideje o tisočih evri za otroke in lokalna podjetja brez garantiranih finančnih sredstev lahko pomenijo vrnitev volivcev k CDU. AfD se sicer zaveda dobrih kart, ki jih ima v roki, zato je Evropska komisija evropski proračun v višini 2 bilijonov evorv, vprašanje pa se postavlja, ali je Komisija s tem storila več škode kot koristi. AfD je že napovedala hitre deportacije, čeprav ni razložila, kako bi to storila, kajti države, od koder prihajajo migranti, lahko zavrnejo svoje ljudi. Verjetno bo morala na to še počakati, saj jih tu čakajo pogajanja z Evropsko komisijo, potem pa so tu še sodišča. Poleg migracij AfD obljublja približevanje Rusiji in Kitajski, prav tako zagovarja približevanje z iranskimi mulami, kar je zelo nenavadno, če upoštevamo, da so ravno oni krivi za večino migracij iz Sirije in Iraka v Nemčijo. Podobno je nerazumljiva podpora Rusiji, ki organizira ilegalne prehode migrantov iz Belorusije in preko Salvadorskega trikotnika v Afriki. Ali pa Kitajski, ki vodi agresivno 'vojno' politiko uničevanja evropske industrije z izvozom, izsiljevanjem in subvencijami. Takšna politika približevanja Rusiji, Kitajski in Iranu je velik obrat Nemčije in škodljiva - ne le za celoten zahod, ampak tudi za Nemčijo. Kaj naj stori CDU CDU bi morala prevzeti žezlo pri politiki remigracije, zmanjšanju ilegalnih migracij, strožji obravnavi kriminalnih dejanj ilegalnih migrantov in uvedbi strožjih pogojev za azilne prošnje. Absolutno bi morala biti CDU med največjimi zagovornicami močnega Frontexa. Poleg tega je povečala obrambne sile in proizvodnjo v obrambni industriji, zato bi se morala na ravni EU zavzeti za odprtje evropskih baz v Afriki. Enako bi se morala javno zavzeti za strogo upoštevanje zahodnih kulturnih tradicij in absolutno nasprotovati prebujenski ideologiji v institucijah tako v Nemčiji in EU. Tako bi odvzela velik del orožja AfD in verjetno tudi velik del glasov. Kako naprej Siegmund je povedal, da je njegov idol železni kancler Otto von Bismarck, vendar pozablja, da je ravno Bismarck uničil kraljevino Saško in jo priključil Prusiji ter ustvaril veliko Nemčijo. Bismarck je bil prav tako stvaritelj socialne države in nemškega militarizma, ki je začel takratni pohod po Evropi vse do Pariza. Ta militarizem se je na koncu izkazal v dveh skrajnih gibanjih, tako nacionalsocializmu kot komunizmu, dvema grobarjema Nemčije in nekdanjih nemških kraljevin. Nemčija je kasneje zacvetela v okviru zahoda in zahodnih integracij, torej NATA in Evropske unije, kot je bila ta zamišljena ob svojem nastanku. Evropa se danes sooča s populističnimi alternativami tako na levi kot na desni, ki nas vodijo v naročje ruske obveščevalne oligarhije, Kitajske komunistične partije ter v zavezništvo z bližnjevzhodnimi teokracijami. Kako si sicer te stranke predstavljajo alternativo na takšen način, še ni jasno, toda verjetno bi to pomenilo razpad zahoda in zahodnega vpliva. Toda krivdo za to nosijo tradicionalne stranke na obeh političnih polih, ki so dopustile pohod skrajne levice po institucijah od univerz do institutov, kjer se je prebujenska (woke) ideologija razširila kot virus. Kot odgovor na skrajno levico je na popularnosti pridobila skrajna desnica. Tradicionalne stranke morajo prevzeti odgovornost, začeti zagovarjati nacionalne interese, poceni energijo, vrnitev naklonjenosti poslovnemu razvoju, širitev interesov v svetu, pokopati prebujensko ideologijo v vseh institucijah in poskrbeti za integracijo ali pa remigracijo tistih, ki ne želijo sprejeti zahodnih kulturnih norm.

  language

  slv

  published at

  2026-09-06T12:08:40

  source

  Domovina

  title

  Volitve na Saškem - AfD upa na absolutno zmago

  url

  https://www.domovina.je/volitve-na-saskem-afd-upa-na-absolutno-zmago

• article order

  2

  body

  Če bi skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) v Saški-Anhalt prišla na oblast, bi bil to njen največji uspeh v 13 letih njenega obstoja ter tudi velik politični šok za Nemčijo. V deželi Saška-Anhalt na vzhodu Nemčije bodo danes deželne volitve, na katerih se skrajno desni Alternativi za Nemčijo (AfD) obeta prepričljiva zmaga. A ker protimigrantska AfD glede na ankete ne bo dobila absolutne večine glasov, večina strank pa ne bi sodelovala z njo v koaliciji, je malo verjetno, da bi ji uspelo oblikovati deželno vlado. Visoka podpora AfD na volitvah bi povečala pritisk na kanclerja Javnomnenjske ankete AfD napovedujejo med 41 in 43 odstotkov glasov, trenutno vladajočim vladajočim krščanskim demokratom (CDU) pa okoli 22 odstotkov. Tretja najmočnejša sila bi bila Levica z okoli 12 odstotki. Petodstotni prag za vstop v deželni parlament naj bi prestopili tudi levosredinska SPD in Zeleni. Visoka podpora AfD na volitvah bi povečala pritisk na kanclerja Friedricha Merza, obenem pa še okrepila AfD. Če bi skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) v Saški-Anhalt prišla na oblast, bi bil to njen največji uspeh v 13 letih njenega obstoja ter tudi velik politični šok za Nemčijo. Ta je priljubljena na vzhodu Nemčije, zaradi vse večjega nezadovoljstva Nemcev ob pešanju nemškega gospodarstva pa se krepi tudi na zahodu države. Pričakovati je, da bo prihod AfD na oblast preprečil t. i. požarni zid, načelna zaveza nemških strank, da ne bodo sodelovale s skrajno desno stranko. Levo usmerjeno populistično Zavezništvo Sahre Wagenknecht, ki pa je tako kot AfD protimigrantsko in prorusko, je že dopustilo možnost sodelovanja v vladi z AfD, če bo prišla v parlament. Volivci v deželi z 2,1 milijona prebivalcev, ki je po velikosti primerljiva s Slovenijo, bodo lahko svoj glas oddali danes med 8. in 18. uro. Kmalu zatem bodo mediji objavili prve napovedi volilnih izidov. Če bi AfD v Saški-Anhalt prišla na oblast, bi bil to njen največji uspeh v 13 letih njenega obstoja ter tudi velik politični šok za Nemčijo. Prvič po drugi svetovni vojni bi bila namreč skrajno desna stranka na oblasti v kateri od 16 zveznih dežel.

  language

  slv

  published at

  2026-09-06T06:21:38

  source

  Slovenske Novice

  title

  Nemčija trepeta pred to nedeljo: mavrične zastave bi izginile iz šol, učenci bi peli himno, otroci prosilcev za azil pa bi šli v ločene razrede

  url

  https://slovenskenovice.delo.si/novice/svet/nemcija-trepeta-pred-to-nedeljo-mavricne-zastave-bi-izginile-iz-sol-ucenci-bi-peli-himno-otroci-prosilcev-za-azil-pa-bi-sli-v-locene-razrede-foto

• article order

  6

  body

  V nemški zvezni deželi Saška-Anhalt danes potekajo deželne volitve, ki jih pozorno spremlja celotna Nemčija. Skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) je namreč tik pred volitvami prepričljivo vodila v javnomnenjskih raziskavah, zato se ji obeta njen doslej največji politični uspeh. Po zadnjih anketah AfD podpira okoli 40 do 42 odstotkov volivcev, medtem ko je CDU kanclerja Friedricha Merza pri približno 22 do 23 odstotkih. Na tretjem mestu je Levica, ki ji raziskave pripisujejo okoli 11 do 12 odstotkov glasov. V parlament naj bi se uspelo prebiti še SPD in Zelenim, medtem ko sta FDP in Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW) okoli oziroma pod petodstotnim pragom. AfD bi lahko pisala zgodovino Kot poroča Reuters, ima AfD pod vodstvom 35-letnega Ulricha Siegmunda resnično možnost, da prvič v zgodovini stranke prevzame oblast na ravni ene od nemških zveznih dežel. Če bi stranka osvojila absolutno večino sedežev, ji namreč ne bi bilo treba sklepati koalicije z nobeno od drugih strank. To bi bil izjemen dosežek za stranko, ustanovljeno leta 2013. AfD je sicer že postala najmočnejša sila na več deželnih volitvah na vzhodu Nemčije, vendar ji doslej ni uspelo oblikovati deželne vlade. Reuters volitve opisuje kot potencialno zgodovinski trenutek, saj bi bila AfD prva skrajno desna stranka, ki bi po drugi svetovni vojni prevzela oblast v eni od nemških zveznih dežel. Velik udarec za Merza in CDU Volitve bodo pomembne tudi za kanclerja Friedricha Merza in njegovo CDU. Krščanski demokrati so v Saški-Anhalt na oblasti že 24 let, vendar se jim zdaj obeta eden najslabših rezultatov v zgodovini dežele. Po zadnji raziskavi, ki jo je objavila nemška javna televizija ARD, bi CDU dobila približno 22 odstotkov glasov, kar bi pomenilo velik padec v primerjavi z volitvami leta 2021. AfD bi z okoli 42 odstotki svoj takratni rezultat skoraj podvojila. Tudi ZDF-jeva raziskava kaže podobno sliko. AfD je pri 41 odstotkih, CDU pri 23 odstotkih, Levica pri 11,5, SPD pri 8,5 in Zeleni pri šestih odstotkih. Raziskovalci hkrati ocenjujejo, da je absolutna večina AfD sicer mogoča, vendar manj verjetna. "Požarni zid" proti AfD Največje vprašanje po volitvah bo zato, ali bo AfD uspelo oblikovati vlado. Nemške etablirane stranke namreč že leta vztrajajo pri tako imenovanem požarnem zidu oziroma načelu, da z AfD ne bodo sodelovale. Če bo AfD ostala pod pragom absolutne večine, bo morala brez koalicijskega partnerja ostati v opoziciji. Toda tudi oblikovanje vlade brez AfD bi bilo po trenutnih projekcijah zapleteno. Nemški mediji opozarjajo, da bi CDU za večino lahko potrebovala Levico, čemur pa del volivcev in konservativcev močno nasprotuje. Obenem obstaja možnost, da nekatere manjše stranke sploh ne bodo prestopile petodstotnega praga, s čimer bi se število možnih koalicijskih kombinacij še zmanjšalo. AfD računa na nezadovoljstvo z Berlinom Volitve bodo zato tudi neke vrste referendum o razmerah v Nemčiji. AfD je svojo kampanjo gradila predvsem na migracijah, varnosti, gospodarstvu in nezadovoljstvu z zvezno vlado. Stranka skuša uspeh v Saški-Anhalt predstaviti kot začetek širšega političnega preobrata. Njeno vodstvo trdi, da bi bil rezultat dokaz, da volivci želijo spremembo politične smeri Nemčije. Kancler Merz je pred volitvami opozarjal, da bi morebitna vlada pod vodstvom AfD lahko negativno vplivala tudi na gospodarstvo in zmanjšala zanimanje mednarodnih vlagateljev. Po drugi strani pa CDU vztraja, da z AfD ne bo sodelovala. Strah med priseljenci in manjšinami Morebitna zmaga AfD povzroča precejšnjo negotovost tudi med priseljenci in drugimi manjšinskimi skupnostmi v deželi. Britanski Guardian je pred volitvami poročal o strahu med migranti, ki se bojijo za svoj položaj, če bi AfD dobila možnost uveljaviti svoj politični program. Stranka med drugim zagovarja ostrejšo migracijsko politiko in več deportacij. Saška-Anhalt ima približno 2,1 milijona prebivalcev in je po površini primerljiva s Slovenijo. Za volitve je registriranih približno toliko prebivalcev, da bi bil rezultat lahko pomemben tudi zunaj meja same dežele. Volišča so danes odprta od 8. do 18. ure. Kmalu po zaprtju bodo objavljene prve projekcije, nato pa bodo sledili delni rezultati.

  language

  slv

  published at

  2026-09-06T07:00:03

  source

  Svet24

  title

  Zgodovinski dan za Nemčijo? Skrajna desnica lahko prvič pride na oblast

  url

  https://svet24.si/novice/tujina/afd-saska-volitve-desnicarji-1924350

source scope

analyzed source count

10

omitted articles

omitted source count

0

total source count

10