MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• Slovenski 15-letniki so v raziskavi PISA 2025 dosegli najnižje rezultate, odkar Slovenija sodeluje v tej raziskavi.
• Rončević je napovedal, da bodo učni načrti razbremenjeni nepreglednega kopičenja vsebin, učiteljem pa bo omogočene več avtonomije.
• Minister je izjavil, da 'ne morejo in ne smejo biti vsi odlični' pri ocenjevanju.
• Pri branju je 36 odstotkov slovenskih 15-letnikov pod temeljno ravnjo bralne pismenosti.
• V primerjavi z letom 2022 se je slovenski rezultat znižal za 16 točk pri naravoslovju, 24 pri branju in 25 pri matematiki.
• OECD Slovenijo izrecno uvršča med države z najizrazitejšim poslabšanjem dosežkov pri matematiki in branju.
• Pri matematiki in branju je Slovenija pod povprečjem OECD, pri naravoslovju pa približno na njegovi ravni.
• Minister Borut Rončević je napovedal odpravo devetletke in prehod na sodobno osemletno osnovno šolo.
• Sindikat Sviz opozarja, da le 17,5 odstotka slovenskih učencev obiskuje šole, kjer pomanjkanje učiteljev ne ovira pouka.
• Prvi prvošolčki bodo v prenovljeno osemletko vstopili v šolskem letu 2028/29.
• Število manjkajočih vzgojiteljev in učiteljev se je v primerjavi s prejšnjim šolskim letom povečalo za 20 odstotkov.
• Rončević je napovedal združitev Zavoda RS za šolstvo, Centra za poklicno izobraževanje, Andragoškega centra in Centra šolskih in obšolskih dejavnosti.
• Minister pričakuje odpor proti reformi, zlasti s strani 'pedagoškega establišmenta'.
• Slovenska dekleta so pri branju dosegla povprečno 471 točk, fantje pa 420, kar je 51 točk razlike.
• Desetletni trend kaže na padec slovenskih dosežkov za 28 točk pri naravoslovju, 52 pri matematiki in 61 pri branju.

key differences

Desetletni trend kaže na padec slovenskih dosežkov za 28 točk pri naravoslovju, 52 pri matematiki in 61 pri branju.

Le Žurnal24 navaja podatke; ostali viri jih ne omenjajo.

Minister Borut Rončević je napovedal odpravo devetletke in prehod na sodobno osemletno osnovno šolo.

Le RTV in Mladina potrjujeta trditev; ostali molčijo.

Minister je izjavil, da 'ne morejo in ne smejo biti vsi odlični' pri ocenjevanju.

Večina virov ne omenja, RTV in Domovina potrjujeta, Večer delno.

Minister pričakuje odpor proti reformi, zlasti s strani 'pedagoškega establišmenta'.

Le RTV in Domovina navajata trditev, ostali je ne omenjajo.

OECD Slovenijo izrecno uvršča med države z najizrazitejšim poslabšanjem dosežkov pri matematiki in branju.

Večina virov trditev le delno potrjuje, le Žurnal24 jo izrecno navaja.

Pri branju je 36 odstotkov slovenskih 15-letnikov pod temeljno ravnjo bralne pismenosti.

Večina virov trditve ne omenja; le Dnevnik, 24ur in Domovina jo potrjujejo.

Pri matematiki in branju je Slovenija pod povprečjem OECD, pri naravoslovju pa približno na njegovi ravni.

Večina virov potrjuje, le STA in SN ne omenjata.

Prvi prvošolčki bodo v prenovljeno osemletko vstopili v šolskem letu 2028/29.

Večina virov trditve ne omenja; le RTV, Večer in Domovina jo potrjujejo.

Rončević je napovedal združitev Zavoda RS za šolstvo, Centra za poklicno izobraževanje, Andragoškega centra in Centra šolskih in obšolskih dejavnosti.

Večina virov trditve ne omenja; le RTV in Domovina jo potrjujeta.

Rončević je napovedal, da bodo učni načrti razbremenjeni nepreglednega kopičenja vsebin, učiteljem pa bo omogočene več avtonomije.

Večina virov trditve ne omenja; RTV in Domovina jo podpirata, Večer le delno.

Sindikat Sviz opozarja, da le 17,5 odstotka slovenskih učencev obiskuje šole, kjer pomanjkanje učiteljev ne ovira pouka.

Le trije viri (RTV, 24ur, Žurnal24) navajajo podatek, ostali ga ne omenjajo.

Slovenska dekleta so pri branju dosegla povprečno 471 točk, fantje pa 420, kar je 51 točk razlike.

Domovina edina omenja podatke, drugi viri jih ne.

Slovenski 15-letniki so v raziskavi PISA 2025 dosegli najnižje rezultate, odkar Slovenija sodeluje v tej raziskavi.

Večina virov potrjuje, a STA in Večer izrecno poudarjata "najnižje doslej".

V primerjavi z letom 2022 se je slovenski rezultat znižal za 16 točk pri naravoslovju, 24 pri branju in 25 pri matematiki.

Večina virov potrjuje padec, STA in Delo ga ne omenjata.

Število manjkajočih vzgojiteljev in učiteljev se je v primerjavi s prejšnjim šolskim letom povečalo za 20 odstotkov.

Večina virov trditve ne omenja, le trije jo navajajo z različnimi viri.

source analyses

24ur

Desetletni trend kaže na padec slovenskih dosežkov za 28 točk pri naravoslovju, 52 pri matematiki in 61 pri branju.

Ni omenjeno

Minister Borut Rončević je napovedal odpravo devetletke in prehod na sodobno osemletno osnovno šolo.

Ni omenjeno

Minister je izjavil, da 'ne morejo in ne smejo biti vsi odlični' pri ocenjevanju.

Ni omenjeno

Minister pričakuje odpor proti reformi, zlasti s strani 'pedagoškega establišmenta'.

Ni omenjeno

OECD Slovenijo izrecno uvršča med države z najizrazitejšim poslabšanjem dosežkov pri matematiki in branju.

Delno: Članek navaja, da je bil padec v Sloveniji občutno večji od povprečja OECD.

Pri branju je 36 odstotkov slovenskih 15-letnikov pod temeljno ravnjo bralne pismenosti.

Delno: Članek navaja, da je 64 % doseglo osnovno raven, kar pomeni 36 % pod njo.

Pri matematiki in branju je Slovenija pod povprečjem OECD, pri naravoslovju pa približno na njegovi ravni.

Da: Članek potrjuje te navedbe za vsa tri področja.

Prvi prvošolčki bodo v prenovljeno osemletko vstopili v šolskem letu 2028/29.

Ni omenjeno

Rončević je napovedal združitev Zavoda RS za šolstvo, Centra za poklicno izobraževanje, Andragoškega centra in Centra šolskih in obšolskih dejavnosti.

Ni omenjeno

Rončević je napovedal, da bodo učni načrti razbremenjeni nepreglednega kopičenja vsebin, učiteljem pa bo omogočene več avtonomije.

Ni omenjeno

Sindikat Sviz opozarja, da le 17,5 odstotka slovenskih učencev obiskuje šole, kjer pomanjkanje učiteljev ne ovira pouka.

Da: Članek navaja ta podatek in ga povezuje s Svizom.

Slovenska dekleta so pri branju dosegla povprečno 471 točk, fantje pa 420, kar je 51 točk razlike.

Ni omenjeno

Slovenski 15-letniki so v raziskavi PISA 2025 dosegli najnižje rezultate, odkar Slovenija sodeluje v tej raziskavi.

Ni omenjeno

V primerjavi z letom 2022 se je slovenski rezultat znižal za 16 točk pri naravoslovju, 24 pri branju in 25 pri matematiki.

Da: Članek navaja točno te številke za padec rezultatov.

Število manjkajočih vzgojiteljev in učiteljev se je v primerjavi s prejšnjim šolskim letom povečalo za 20 odstotkov.

Da: Članek navaja ta podatek kot navedbo Sviza.

Delo

Desetletni trend kaže na padec slovenskih dosežkov za 28 točk pri naravoslovju, 52 pri matematiki in 61 pri branju.

Ni omenjeno

Minister Borut Rončević je napovedal odpravo devetletke in prehod na sodobno osemletno osnovno šolo.

Ni omenjeno

Minister je izjavil, da 'ne morejo in ne smejo biti vsi odlični' pri ocenjevanju.

Ni omenjeno

Minister pričakuje odpor proti reformi, zlasti s strani 'pedagoškega establišmenta'.

Ni omenjeno

OECD Slovenijo izrecno uvršča med države z najizrazitejšim poslabšanjem dosežkov pri matematiki in branju.

Ni omenjeno

Pri branju je 36 odstotkov slovenskih 15-letnikov pod temeljno ravnjo bralne pismenosti.

Ni omenjeno

Pri matematiki in branju je Slovenija pod povprečjem OECD, pri naravoslovju pa približno na njegovi ravni.

Da: Članek potrjuje te navedbe o dosežkih v raziskavi PISA.

Prvi prvošolčki bodo v prenovljeno osemletko vstopili v šolskem letu 2028/29.

Ni omenjeno

Rončević je napovedal združitev Zavoda RS za šolstvo, Centra za poklicno izobraževanje, Andragoškega centra in Centra šolskih in obšolskih dejavnosti.

Ni omenjeno

Rončević je napovedal, da bodo učni načrti razbremenjeni nepreglednega kopičenja vsebin, učiteljem pa bo omogočene več avtonomije.

Ni omenjeno

Sindikat Sviz opozarja, da le 17,5 odstotka slovenskih učencev obiskuje šole, kjer pomanjkanje učiteljev ne ovira pouka.

Ni omenjeno

Slovenska dekleta so pri branju dosegla povprečno 471 točk, fantje pa 420, kar je 51 točk razlike.

Ni omenjeno

Slovenski 15-letniki so v raziskavi PISA 2025 dosegli najnižje rezultate, odkar Slovenija sodeluje v tej raziskavi.

Delno: Članek navaja slabše rezultate, a ne potrdi, da so najnižji doslej.

V primerjavi z letom 2022 se je slovenski rezultat znižal za 16 točk pri naravoslovju, 24 pri branju in 25 pri matematiki.

Ni omenjeno

Število manjkajočih vzgojiteljev in učiteljev se je v primerjavi s prejšnjim šolskim letom povečalo za 20 odstotkov.

Ni omenjeno

Dnevnik

Desetletni trend kaže na padec slovenskih dosežkov za 28 točk pri naravoslovju, 52 pri matematiki in 61 pri branju.

Ni omenjeno

Minister Borut Rončević je napovedal odpravo devetletke in prehod na sodobno osemletno osnovno šolo.

Ni omenjeno

Minister je izjavil, da 'ne morejo in ne smejo biti vsi odlični' pri ocenjevanju.

Ni omenjeno

Minister pričakuje odpor proti reformi, zlasti s strani 'pedagoškega establišmenta'.

Ni omenjeno

OECD Slovenijo izrecno uvršča med države z najizrazitejšim poslabšanjem dosežkov pri matematiki in branju.

Delno: Članek omenja strm padec, a ne citira izrecne uvrstitve OECD.

Pri branju je 36 odstotkov slovenskih 15-letnikov pod temeljno ravnjo bralne pismenosti.

Da: Članek navaja, da je 64 % doseglo 2. raven ali več, torej je 36 % pod njo.

Pri matematiki in branju je Slovenija pod povprečjem OECD, pri naravoslovju pa približno na njegovi ravni.

Da: Članek potrjuje te navedbe za matematiko, branje in naravoslovje.

Prvi prvošolčki bodo v prenovljeno osemletko vstopili v šolskem letu 2028/29.

Ni omenjeno

Rončević je napovedal združitev Zavoda RS za šolstvo, Centra za poklicno izobraževanje, Andragoškega centra in Centra šolskih in obšolskih dejavnosti.

Ni omenjeno

Rončević je napovedal, da bodo učni načrti razbremenjeni nepreglednega kopičenja vsebin, učiteljem pa bo omogočene več avtonomije.

Ni omenjeno

Sindikat Sviz opozarja, da le 17,5 odstotka slovenskih učencev obiskuje šole, kjer pomanjkanje učiteljev ne ovira pouka.

Ni omenjeno

Slovenska dekleta so pri branju dosegla povprečno 471 točk, fantje pa 420, kar je 51 točk razlike.

Ni omenjeno

Slovenski 15-letniki so v raziskavi PISA 2025 dosegli najnižje rezultate, odkar Slovenija sodeluje v tej raziskavi.

Delno: Članek navaja, da je bila uspešnost 2025 slabša kot pred letom 2022.

V primerjavi z letom 2022 se je slovenski rezultat znižal za 16 točk pri naravoslovju, 24 pri branju in 25 pri matematiki.

Ni omenjeno

Število manjkajočih vzgojiteljev in učiteljev se je v primerjavi s prejšnjim šolskim letom povečalo za 20 odstotkov.

Ni omenjeno

Domovina

Desetletni trend kaže na padec slovenskih dosežkov za 28 točk pri naravoslovju, 52 pri matematiki in 61 pri branju.

Ni omenjeno

Minister Borut Rončević je napovedal odpravo devetletke in prehod na sodobno osemletno osnovno šolo.

Da: Minister je napovedal odpravo devetletke in prehod na osemletko.

Minister je izjavil, da 'ne morejo in ne smejo biti vsi odlični' pri ocenjevanju.

Da: Članek citira to izjavo ministra.

Minister pričakuje odpor proti reformi, zlasti s strani 'pedagoškega establišmenta'.

Da: Minister je izrazil pričakovanje odpora s strani tega establišmenta.

OECD Slovenijo izrecno uvršča med države z najizrazitejšim poslabšanjem dosežkov pri matematiki in branju.

Ni omenjeno

Pri branju je 36 odstotkov slovenskih 15-letnikov pod temeljno ravnjo bralne pismenosti.

Da: Članek navaja, da je 36 odstotkov udeležencev pod tem pragom.

Pri matematiki in branju je Slovenija pod povprečjem OECD, pri naravoslovju pa približno na njegovi ravni.

Da: Članek potrjuje te podatke za vsa tri področja.

Prvi prvošolčki bodo v prenovljeno osemletko vstopili v šolskem letu 2028/29.

Da: Državna sekretarka je navedla, da se bo sistem začel uvajati takrat.

Rončević je napovedal združitev Zavoda RS za šolstvo, Centra za poklicno izobraževanje, Andragoškega centra in Centra šolskih in obšolskih dejavnosti.

Da: Minister je napovedal združitev teh štirih institucij.

Rončević je napovedal, da bodo učni načrti razbremenjeni nepreglednega kopičenja vsebin, učiteljem pa bo omogočene več avtonomije.

Da: Minister je napovedal razbremenitev načrtov in večjo avtonomijo.

Sindikat Sviz opozarja, da le 17,5 odstotka slovenskih učencev obiskuje šole, kjer pomanjkanje učiteljev ne ovira pouka.

Ni omenjeno

Slovenska dekleta so pri branju dosegla povprečno 471 točk, fantje pa 420, kar je 51 točk razlike.

Da: Članek navaja te točke in razliko med spoloma.

Slovenski 15-letniki so v raziskavi PISA 2025 dosegli najnižje rezultate, odkar Slovenija sodeluje v tej raziskavi.

Da: Članek navaja, da so dosežki na vseh treh področjih najnižji doslej.

V primerjavi z letom 2022 se je slovenski rezultat znižal za 16 točk pri naravoslovju, 24 pri branju in 25 pri matematiki.

Da: Članek navaja točno te številke za padec rezultatov.

Število manjkajočih vzgojiteljev in učiteljev se je v primerjavi s prejšnjim šolskim letom povečalo za 20 odstotkov.

Ni omenjeno

Mladina

Desetletni trend kaže na padec slovenskih dosežkov za 28 točk pri naravoslovju, 52 pri matematiki in 61 pri branju.

Ni omenjeno

Minister Borut Rončević je napovedal odpravo devetletke in prehod na sodobno osemletno osnovno šolo.

Da: Minister je napovedal odpravo devetletke in prehod na osemletno šolo.

Minister je izjavil, da 'ne morejo in ne smejo biti vsi odlični' pri ocenjevanju.

Ni omenjeno

Minister pričakuje odpor proti reformi, zlasti s strani 'pedagoškega establišmenta'.

Ni omenjeno

OECD Slovenijo izrecno uvršča med države z najizrazitejšim poslabšanjem dosežkov pri matematiki in branju.

Ni omenjeno

Pri branju je 36 odstotkov slovenskih 15-letnikov pod temeljno ravnjo bralne pismenosti.

Ni omenjeno

Pri matematiki in branju je Slovenija pod povprečjem OECD, pri naravoslovju pa približno na njegovi ravni.

Da: Članek potrjuje te navedbe glede na rezultate raziskave PISA 2025.

Prvi prvošolčki bodo v prenovljeno osemletko vstopili v šolskem letu 2028/29.

Ni omenjeno

Rončević je napovedal združitev Zavoda RS za šolstvo, Centra za poklicno izobraževanje, Andragoškega centra in Centra šolskih in obšolskih dejavnosti.

Ni omenjeno

Rončević je napovedal, da bodo učni načrti razbremenjeni nepreglednega kopičenja vsebin, učiteljem pa bo omogočene več avtonomije.

Ni omenjeno

Sindikat Sviz opozarja, da le 17,5 odstotka slovenskih učencev obiskuje šole, kjer pomanjkanje učiteljev ne ovira pouka.

Ni omenjeno

Slovenska dekleta so pri branju dosegla povprečno 471 točk, fantje pa 420, kar je 51 točk razlike.

Ni omenjeno

Slovenski 15-letniki so v raziskavi PISA 2025 dosegli najnižje rezultate, odkar Slovenija sodeluje v tej raziskavi.

Delno: Članek navaja, da so bili dosežki nižji kot v kateremkoli ocenjevanju pred 2022.

V primerjavi z letom 2022 se je slovenski rezultat znižal za 16 točk pri naravoslovju, 24 pri branju in 25 pri matematiki.

Da: Podatki v članku potrjujejo navedene razlike v točkah.

Število manjkajočih vzgojiteljev in učiteljev se je v primerjavi s prejšnjim šolskim letom povečalo za 20 odstotkov.

Ni omenjeno

RTV Slovenija

Desetletni trend kaže na padec slovenskih dosežkov za 28 točk pri naravoslovju, 52 pri matematiki in 61 pri branju.

Ni omenjeno

Minister Borut Rončević je napovedal odpravo devetletke in prehod na sodobno osemletno osnovno šolo.

Da: Minister je napovedal odpravo devetletke in prehod na osemletno šolo.

Minister je izjavil, da 'ne morejo in ne smejo biti vsi odlični' pri ocenjevanju.

Da: Minister je to izjavil kot del drugega reformnega izhodišča.

Minister pričakuje odpor proti reformi, zlasti s strani 'pedagoškega establišmenta'.

Da: Minister je izjavil, da pričakuje odpor pedagoškega establišmenta.

OECD Slovenijo izrecno uvršča med države z najizrazitejšim poslabšanjem dosežkov pri matematiki in branju.

Delno: Članek omenja izrazit padec pri branju in matematiki, a ne navaja eksplicitne uvrstitve OECD.

Pri branju je 36 odstotkov slovenskih 15-letnikov pod temeljno ravnjo bralne pismenosti.

Ni omenjeno

Pri matematiki in branju je Slovenija pod povprečjem OECD, pri naravoslovju pa približno na njegovi ravni.

Da: Članek potrjuje zaostanek pri matematiki in branju ter naravoslovje okoli povprečja.

Prvi prvošolčki bodo v prenovljeno osemletko vstopili v šolskem letu 2028/29.

Da: Članek navaja, da bodo prvošolčki vstopili v šolskem letu 2028/29.

Rončević je napovedal združitev Zavoda RS za šolstvo, Centra za poklicno izobraževanje, Andragoškega centra in Centra šolskih in obšolskih dejavnosti.

Da: Minister je napovedal združitev teh štirih institucij.

Rončević je napovedal, da bodo učni načrti razbremenjeni nepreglednega kopičenja vsebin, učiteljem pa bo omogočene več avtonomije.

Da: Minister je napovedal razbremenitev učnih načrtov in večjo avtonomijo učiteljev.

Sindikat Sviz opozarja, da le 17,5 odstotka slovenskih učencev obiskuje šole, kjer pomanjkanje učiteljev ne ovira pouka.

Da: Članek navaja ta podatek sindikata Sviz.

Slovenska dekleta so pri branju dosegla povprečno 471 točk, fantje pa 420, kar je 51 točk razlike.

Ni omenjeno

Slovenski 15-letniki so v raziskavi PISA 2025 dosegli najnižje rezultate, odkar Slovenija sodeluje v tej raziskavi.

Da: Članek navaja, da so dosežki nižji kot v kateremkoli ocenjevanju pred 2022.

V primerjavi z letom 2022 se je slovenski rezultat znižal za 16 točk pri naravoslovju, 24 pri branju in 25 pri matematiki.

Delno: Članek navaja padec za 16 točk (naravoslovje), 24 točk (matematika) in 24 točk (branje).

Število manjkajočih vzgojiteljev in učiteljev se je v primerjavi s prejšnjim šolskim letom povečalo za 20 odstotkov.

Ni omenjeno

STA

Desetletni trend kaže na padec slovenskih dosežkov za 28 točk pri naravoslovju, 52 pri matematiki in 61 pri branju.

Ni omenjeno

Minister Borut Rončević je napovedal odpravo devetletke in prehod na sodobno osemletno osnovno šolo.

Ni omenjeno

Minister je izjavil, da 'ne morejo in ne smejo biti vsi odlični' pri ocenjevanju.

Ni omenjeno

Minister pričakuje odpor proti reformi, zlasti s strani 'pedagoškega establišmenta'.

Ni omenjeno

OECD Slovenijo izrecno uvršča med države z najizrazitejšim poslabšanjem dosežkov pri matematiki in branju.

Ni omenjeno

Pri branju je 36 odstotkov slovenskih 15-letnikov pod temeljno ravnjo bralne pismenosti.

Ni omenjeno

Pri matematiki in branju je Slovenija pod povprečjem OECD, pri naravoslovju pa približno na njegovi ravni.

Ni omenjeno

Prvi prvošolčki bodo v prenovljeno osemletko vstopili v šolskem letu 2028/29.

Ni omenjeno

Rončević je napovedal združitev Zavoda RS za šolstvo, Centra za poklicno izobraževanje, Andragoškega centra in Centra šolskih in obšolskih dejavnosti.

Ni omenjeno

Rončević je napovedal, da bodo učni načrti razbremenjeni nepreglednega kopičenja vsebin, učiteljem pa bo omogočene več avtonomije.

Ni omenjeno

Sindikat Sviz opozarja, da le 17,5 odstotka slovenskih učencev obiskuje šole, kjer pomanjkanje učiteljev ne ovira pouka.

Ni omenjeno

Slovenska dekleta so pri branju dosegla povprečno 471 točk, fantje pa 420, kar je 51 točk razlike.

Ni omenjeno

Slovenski 15-letniki so v raziskavi PISA 2025 dosegli najnižje rezultate, odkar Slovenija sodeluje v tej raziskavi.

Da: Članek navaja, da so dosegli najnižje rezultate doslej.

V primerjavi z letom 2022 se je slovenski rezultat znižal za 16 točk pri naravoslovju, 24 pri branju in 25 pri matematiki.

Ni omenjeno

Število manjkajočih vzgojiteljev in učiteljev se je v primerjavi s prejšnjim šolskim letom povečalo za 20 odstotkov.

Ni omenjeno

Slovenske Novice

Desetletni trend kaže na padec slovenskih dosežkov za 28 točk pri naravoslovju, 52 pri matematiki in 61 pri branju.

Ni omenjeno

Minister Borut Rončević je napovedal odpravo devetletke in prehod na sodobno osemletno osnovno šolo.

Ni omenjeno

Minister je izjavil, da 'ne morejo in ne smejo biti vsi odlični' pri ocenjevanju.

Ni omenjeno

Minister pričakuje odpor proti reformi, zlasti s strani 'pedagoškega establišmenta'.

Ni omenjeno

OECD Slovenijo izrecno uvršča med države z najizrazitejšim poslabšanjem dosežkov pri matematiki in branju.

Ni omenjeno

Pri branju je 36 odstotkov slovenskih 15-letnikov pod temeljno ravnjo bralne pismenosti.

Ni omenjeno

Pri matematiki in branju je Slovenija pod povprečjem OECD, pri naravoslovju pa približno na njegovi ravni.

Ni omenjeno

Prvi prvošolčki bodo v prenovljeno osemletko vstopili v šolskem letu 2028/29.

Ni omenjeno

Rončević je napovedal združitev Zavoda RS za šolstvo, Centra za poklicno izobraževanje, Andragoškega centra in Centra šolskih in obšolskih dejavnosti.

Ni omenjeno

Rončević je napovedal, da bodo učni načrti razbremenjeni nepreglednega kopičenja vsebin, učiteljem pa bo omogočene več avtonomije.

Ni omenjeno

Sindikat Sviz opozarja, da le 17,5 odstotka slovenskih učencev obiskuje šole, kjer pomanjkanje učiteljev ne ovira pouka.

Da: Članek navaja ta podatek kot opozorilo Sviza.

Slovenska dekleta so pri branju dosegla povprečno 471 točk, fantje pa 420, kar je 51 točk razlike.

Ni omenjeno

Slovenski 15-letniki so v raziskavi PISA 2025 dosegli najnižje rezultate, odkar Slovenija sodeluje v tej raziskavi.

Ni omenjeno

V primerjavi z letom 2022 se je slovenski rezultat znižal za 16 točk pri naravoslovju, 24 pri branju in 25 pri matematiki.

Da: Članek navaja točno te podatke o znižanju rezultatov.

Število manjkajočih vzgojiteljev in učiteljev se je v primerjavi s prejšnjim šolskim letom povečalo za 20 odstotkov.

Da: Članek navaja ta podatek kot navedbo Sviza.

Večer

Desetletni trend kaže na padec slovenskih dosežkov za 28 točk pri naravoslovju, 52 pri matematiki in 61 pri branju.

Ni omenjeno

Minister Borut Rončević je napovedal odpravo devetletke in prehod na sodobno osemletno osnovno šolo.

Da: Minister je to izrecno napovedal kot del reforme.

Minister je izjavil, da 'ne morejo in ne smejo biti vsi odlični' pri ocenjevanju.

Delno: Minister je izjavil 'Ne morejo pa biti vsi odličnjaki'.

Minister pričakuje odpor proti reformi, zlasti s strani 'pedagoškega establišmenta'.

Ni omenjeno

OECD Slovenijo izrecno uvršča med države z najizrazitejšim poslabšanjem dosežkov pri matematiki in branju.

Delno: Članek navaja, da je pri branju odstopanje največje, a ne citira izrecne uvrstitve OECD.

Pri branju je 36 odstotkov slovenskih 15-letnikov pod temeljno ravnjo bralne pismenosti.

Ni omenjeno

Pri matematiki in branju je Slovenija pod povprečjem OECD, pri naravoslovju pa približno na njegovi ravni.

Da: Članek navaja, da so pri matematiki in branju pod povprečjem, pri naravoslovju pa okoli njega.

Prvi prvošolčki bodo v prenovljeno osemletko vstopili v šolskem letu 2028/29.

Da: Državna sekretarka je potrdila začetek izvajanja v tem letu.

Rončević je napovedal združitev Zavoda RS za šolstvo, Centra za poklicno izobraževanje, Andragoškega centra in Centra šolskih in obšolskih dejavnosti.

Ni omenjeno

Rončević je napovedal, da bodo učni načrti razbremenjeni nepreglednega kopičenja vsebin, učiteljem pa bo omogočene več avtonomije.

Delno: Napovedal je prenovo učnih načrtov in povrnitev avtoritete učiteljem, a ne omenja dobesedno avtonomije.

Sindikat Sviz opozarja, da le 17,5 odstotka slovenskih učencev obiskuje šole, kjer pomanjkanje učiteljev ne ovira pouka.

Ni omenjeno

Slovenska dekleta so pri branju dosegla povprečno 471 točk, fantje pa 420, kar je 51 točk razlike.

Ni omenjeno

Slovenski 15-letniki so v raziskavi PISA 2025 dosegli najnižje rezultate, odkar Slovenija sodeluje v tej raziskavi.

Da: Minister je potrdil, da so rezultati najslabši doslej.

V primerjavi z letom 2022 se je slovenski rezultat znižal za 16 točk pri naravoslovju, 24 pri branju in 25 pri matematiki.

Da: Podatki v članku potrjujejo te razlike (500-484=16, 469-445=24, 485-460=25).

Število manjkajočih vzgojiteljev in učiteljev se je v primerjavi s prejšnjim šolskim letom povečalo za 20 odstotkov.

Ni omenjeno

Žurnal24

Desetletni trend kaže na padec slovenskih dosežkov za 28 točk pri naravoslovju, 52 pri matematiki in 61 pri branju.

Da: Članek navaja te podatke kot oceno OECD.

Minister Borut Rončević je napovedal odpravo devetletke in prehod na sodobno osemletno osnovno šolo.

Ni omenjeno

Minister je izjavil, da 'ne morejo in ne smejo biti vsi odlični' pri ocenjevanju.

Ni omenjeno

Minister pričakuje odpor proti reformi, zlasti s strani 'pedagoškega establišmenta'.

Ni omenjeno

OECD Slovenijo izrecno uvršča med države z najizrazitejšim poslabšanjem dosežkov pri matematiki in branju.

Da: Članek navaja, da OECD Slovenijo uvršča med te države.

Pri branju je 36 odstotkov slovenskih 15-letnikov pod temeljno ravnjo bralne pismenosti.

Ni omenjeno

Pri matematiki in branju je Slovenija pod povprečjem OECD, pri naravoslovju pa približno na njegovi ravni.

Da: Slovenija ima 445 (branje) in 460 (matematika) proti 461 in 463 OECD.

Prvi prvošolčki bodo v prenovljeno osemletko vstopili v šolskem letu 2028/29.

Ni omenjeno

Rončević je napovedal združitev Zavoda RS za šolstvo, Centra za poklicno izobraževanje, Andragoškega centra in Centra šolskih in obšolskih dejavnosti.

Ni omenjeno

Rončević je napovedal, da bodo učni načrti razbremenjeni nepreglednega kopičenja vsebin, učiteljem pa bo omogočene več avtonomije.

Ni omenjeno

Sindikat Sviz opozarja, da le 17,5 odstotka slovenskih učencev obiskuje šole, kjer pomanjkanje učiteljev ne ovira pouka.

Da: Članek navaja ta podatek kot opozorilo Sviza.

Slovenska dekleta so pri branju dosegla povprečno 471 točk, fantje pa 420, kar je 51 točk razlike.

Ni omenjeno

Slovenski 15-letniki so v raziskavi PISA 2025 dosegli najnižje rezultate, odkar Slovenija sodeluje v tej raziskavi.

Ni omenjeno

V primerjavi z letom 2022 se je slovenski rezultat znižal za 16 točk pri naravoslovju, 24 pri branju in 25 pri matematiki.

Da: Članek navaja točno te podatke o znižanju rezultatov.

Število manjkajočih vzgojiteljev in učiteljev se je v primerjavi s prejšnjim šolskim letom povečalo za 20 odstotkov.

Da: Članek navaja ta podatek iz analize ministrstva.

Analiza sentimenta

entities

• Slovenija
• OECD
• Borut Rončević
• Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz)
• Mojca Škrinjar
• Kitajska
• Singapur
• Južna Koreja
• Klaudija Šterman Ivančič
• Pedagoški inštitut
• Zavod RS za šolstvo
• Center za poklicno izobraževanje
• Andragoški center
• Center šolskih in obšolskih dejavnosti
• Estonija

key differences

Andragoški center

Le dva vira omenjata združitev, oba nevtralno.

Borut Rončević

Vsi viri poročajo nevtralno, brez izrazitih razlik.

Center za poklicno izobraževanje

Večina virov ga ne omenja; le STA, RTV in Domovina poročajo nevtralno o združitvi.

Center šolskih in obšolskih dejavnosti

Večina virov ga ne omenja; le STA, RTV in Domovina nevtralno poročajo o združitvi.

Estonija

Večina virov Estonije ne omenja; le RTV in Dnevnik jo nevtralno izpostavljata kot uspešno v PISA.

Južna Koreja

Viri enotno nevtralni, brez razlik v prikazu.

Kitajska

Vsi viri nevtralni; izstopa le RTV kot azijska država.

Klaudija Šterman Ivančič

Le dva vira omenjata, oba nevtralno, brez razlik.

Mojca Škrinjar

Viri: nevtralno, brez vrednotenja ali polemike.

OECD

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.

Pedagoški inštitut

Viri ga omenjajo le nevtralno, brez vrednotenja ali poudarkov.

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz)

Vsi viri so nevtralni, brez razlik v sentimentu.

Singapur

Viri enotno nevtralni, izpostavljajo le bralno pismenost.

Slovenija

Nekateri viri dramatizirajo (Večer), drugi ostajajo nevtralni (RTV, Mladina).

Zavod RS za šolstvo

Večina virov entitete ne omenja; dva jo navajata nevtralno.

source analyses

24ur

Andragoški center

Ni omenjeno

Borut Rončević

Ni omenjeno

Center za poklicno izobraževanje

Ni omenjeno

Center šolskih in obšolskih dejavnosti

Ni omenjeno

Estonija

Ni omenjeno

Južna Koreja

Nevtralno: Južna Koreja je omenjena kot primer visokih dosežkov, brez vrednotenja.

Kitajska

Nevtralno: Kitajska je omenjena kot primer visokih dosežkov v matematiki, brez vrednotenja.

Klaudija Šterman Ivančič

Ni omenjeno

Mojca Škrinjar

Ni omenjeno

OECD

Nevtralno: OECD je omenjen kot referenčna točka za primerjavo povprečij, brez vrednotenja.

Pedagoški inštitut

Ni omenjeno

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz)

Nevtralno: Sviz je citiran kot opozorilni glas o kadrovski problematiki, brez meta-vrednotenja.

Singapur

Nevtralno: Singapur je omenjen kot primer visokih dosežkov, brez vrednotenja.

Slovenija

Negativno: članek izrecno navaja, da je Slovenija pod povprečjem OECD pri matematiki in branju ter da rezultati padajo.

Zavod RS za šolstvo

Ni omenjeno

Delo

Andragoški center

Ni omenjeno

Borut Rončević

Ni omenjeno

Center za poklicno izobraževanje

Ni omenjeno

Center šolskih in obšolskih dejavnosti

Ni omenjeno

Estonija

Ni omenjeno

Južna Koreja

Ni omenjeno

Kitajska

Ni omenjeno

Klaudija Šterman Ivančič

Nevtralno: omenjena kot nacionalna koordinatorica raziskave PISA 2025, brez meta-vrednotenja.

Mojca Škrinjar

Ni omenjeno

OECD

Nevtralno: OECD je omenjen kot referenčna točka za primerjavo povprečja.

Pedagoški inštitut

Nevtralno: omenjen kot delovno mesto Klaudije Šterman Ivančič, brez vrednotenja.

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz)

Ni omenjeno

Singapur

Ni omenjeno

Slovenija

Negativno: članek poroča o padcu rezultatov slovenskih 15-letnikov na vseh treh področjih pismenosti.

Zavod RS za šolstvo

Ni omenjeno

Dnevnik

Andragoški center

Ni omenjeno

Borut Rončević

Nevtralno: omenjen kot minister, ki bo podal komentar, brez meta-vrednotenja.

Center za poklicno izobraževanje

Ni omenjeno

Center šolskih in obšolskih dejavnosti

Ni omenjeno

Estonija

Nevtralno: omenjena kot država z najboljšimi rezultati, brez vrednotenja.

Južna Koreja

Nevtralno: omenjena kot država z najboljšimi rezultati, brez vrednotenja.

Kitajska

Nevtralno: omenjena kot država z najboljšimi rezultati, brez vrednotenja.

Klaudija Šterman Ivančič

Nevtralno: omenjena kot nacionalna koordinatorica, ki bo podala komentar, brez vrednotenja.

Mojca Škrinjar

Ni omenjeno

OECD

Nevtralno: OECD je omenjen kot organizator raziskave in vir podatkov, brez vrednotenja.

Pedagoški inštitut

Nevtralno: omenjen kot vir pojasnila o namenu raziskave, brez vrednotenja.

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz)

Ni omenjeno

Singapur

Nevtralno: omenjen kot država z najboljšimi rezultati, brez vrednotenja.

Slovenija

Nevtralno: članek informativno poroča o padcu rezultatov slovenskih učencev v raziskavi PISA.

Zavod RS za šolstvo

Ni omenjeno

Domovina

Andragoški center

Nevtralno: omenjen kot del napovedane združitve brez vrednotenja.

Borut Rončević

Nevtralno: minister je citiran brez meta-vrednotenja avtorja.

Center za poklicno izobraževanje

Nevtralno: omenjen kot del napovedane združitve brez vrednotenja.

Center šolskih in obšolskih dejavnosti

Nevtralno: omenjen kot del napovedane združitve brez vrednotenja.

Estonija

Ni omenjeno

Južna Koreja

Ni omenjeno

Kitajska

Ni omenjeno

Klaudija Šterman Ivančič

Ni omenjeno

Mojca Škrinjar

Nevtralno: državna sekretarka je zgolj citirana glede časovnice reforme.

OECD

Nevtralno: omenjeno kot referenčno povprečje za primerjavo dosežkov.

Pedagoški inštitut

Ni omenjeno

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz)

Nevtralno: sindikat je citiran brez vrednotenja s strani avtorja.

Singapur

Ni omenjeno

Slovenija

Negativno: članek poroča o najslabših rezultatih doslej in izrazitem upadu dosežkov.

Zavod RS za šolstvo

Nevtralno: omenjen kot del napovedane združitve brez vrednotenja.

Mladina

Andragoški center

Ni omenjeno

Borut Rončević

Nevtralno: predstavljen kot govorec z reformnimi napovedmi, brez meta-vrednotenja

Center za poklicno izobraževanje

Ni omenjeno

Center šolskih in obšolskih dejavnosti

Ni omenjeno

Estonija

Ni omenjeno

Južna Koreja

Ni omenjeno

Kitajska

Ni omenjeno

Klaudija Šterman Ivančič

Ni omenjeno

Mojca Škrinjar

Ni omenjeno

OECD

Nevtralno: omenjena kot referenčna organizacija za povprečje, brez vrednotenja

Pedagoški inštitut

Ni omenjeno

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz)

Ni omenjeno

Singapur

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot država z nižjimi rezultati PISA, brez vrednotenja

Zavod RS za šolstvo

Ni omenjeno

RTV Slovenija

Andragoški center

Nevtralno: omenjen kot del napovedane združitve, brez vrednotenja

Borut Rončević

Nevtralno: predstavljen kot govorec, ki napoveduje reformo, brez meta-vrednotenja

Center za poklicno izobraževanje

Nevtralno: omenjen kot del napovedane združitve, brez vrednotenja

Center šolskih in obšolskih dejavnosti

Nevtralno: omenjen kot del napovedane združitve, brez vrednotenja

Estonija

Nevtralno: omenjena kot država v prvi deseterici PISA

Južna Koreja

Nevtralno: omenjena kot država, ki dopolnjuje lestvico najboljših

Kitajska

Nevtralno: omenjena kot azijska država na vrhu lestvice PISA

Klaudija Šterman Ivančič

Ni omenjeno

Mojca Škrinjar

Nevtralno: citirana kot državna sekretarka, brez vrednotenja

OECD

Nevtralno: citiran kot vir podatkov o dosežkih in pomanjkanju učiteljev

Pedagoški inštitut

Ni omenjeno

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz)

Nevtralno: citiran s pozivi k sistemskemu reševanju, brez vrednotenja

Singapur

Nevtralno: omenjen kot država s prednostjo pri bralni pismenosti

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot država z nižjimi dosežki PISA in kot del reforme

Zavod RS za šolstvo

Nevtralno: omenjen kot del napovedane združitve, brez vrednotenja

STA

Andragoški center

Ni omenjeno

Borut Rončević

Ni omenjeno

Center za poklicno izobraževanje

Ni omenjeno

Center šolskih in obšolskih dejavnosti

Ni omenjeno

Estonija

Ni omenjeno

Južna Koreja

Ni omenjeno

Kitajska

Ni omenjeno

Klaudija Šterman Ivančič

Ni omenjeno

Mojca Škrinjar

Ni omenjeno

OECD

Nevtralno: omenjena kot organizacija, ki izvaja raziskavo PISA, brez vrednotenja

Pedagoški inštitut

Ni omenjeno

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz)

Ni omenjeno

Singapur

Ni omenjeno

Slovenija

Negativno: omenjena kot država z najnižjimi rezultati in nazadovanjem v raziskavi PISA 2025

Zavod RS za šolstvo

Ni omenjeno

Slovenske Novice

Andragoški center

Ni omenjeno

Borut Rončević

Ni omenjeno

Center za poklicno izobraževanje

Ni omenjeno

Center šolskih in obšolskih dejavnosti

Ni omenjeno

Estonija

Ni omenjeno

Južna Koreja

Ni omenjeno

Kitajska

Ni omenjeno

Klaudija Šterman Ivančič

Ni omenjeno

Mojca Škrinjar

Ni omenjeno

OECD

Nevtralno: omenjen kot referenčno povprečje za primerjavo

Pedagoški inštitut

Ni omenjeno

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz)

Nevtralno: sindikat je govorec, ki opozarja na kadrovske težave, brez meta-vrednotenja

Singapur

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot država z upadom dosežkov v raziskavi PISA

Zavod RS za šolstvo

Ni omenjeno

Večer

Andragoški center

Ni omenjeno

Borut Rončević

Nevtralno: minister napoveduje reforme, ni meta-vrednotenja njegove vloge.

Center za poklicno izobraževanje

Ni omenjeno

Center šolskih in obšolskih dejavnosti

Ni omenjeno

Estonija

Ni omenjeno

Južna Koreja

Ni omenjeno

Kitajska

Ni omenjeno

Klaudija Šterman Ivančič

Ni omenjeno

Mojca Škrinjar

Nevtralno: državna sekretarka napoveduje ustanovitev strateškega sveta, ni vrednotenja.

OECD

Nevtralno: omenjena kot organizacija, ki izvaja raziskavo in zagotavlja povprečja.

Pedagoški inštitut

Ni omenjeno

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz)

Ni omenjeno

Singapur

Ni omenjeno

Slovenija

Negativno: rezultati PISA označeni kot 'katastrofalni' in 'strašno resno opozorilo'.

Zavod RS za šolstvo

Ni omenjeno

Žurnal24

Andragoški center

Ni omenjeno

Borut Rončević

Ni omenjeno

Center za poklicno izobraževanje

Ni omenjeno

Center šolskih in obšolskih dejavnosti

Ni omenjeno

Estonija

Ni omenjeno

Južna Koreja

Ni omenjeno

Kitajska

Ni omenjeno

Klaudija Šterman Ivančič

Ni omenjeno

Mojca Škrinjar

Ni omenjeno

OECD

Nevtralno: omenjena kot referenčna organizacija za primerjavo

Pedagoški inštitut

Ni omenjeno

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz)

Nevtralno: citiran kot opozorilni glas, brez meta-vrednotenja

Singapur

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot država z upadom dosežkov, brez meta-vrednotenja

Zavod RS za šolstvo

Ni omenjeno

Scenariji

scenarios

• description

  Minister Rončević in državna sekretarka Škrinjar uspešno izpeljeta prehod na sodobno osemletko z jasnimi standardi in zgodnjo pomočjo. Do leta 2030 se rezultati PISA pri matematiki in branju dvignejo nad povprečje OECD, kar utrdi zaupanje v reformo.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  long

  title

  Reforma osemletke prinese dvig znanja

  valence

  positive

• description

  Pedagoški inštitut in sindikat Sviz kritizirata hitrost reforme, a minister Rončević vztraja. Uvedba osemletke v šolskem letu 2028/29 poteka, vendar ostaja odprto vprašanje pomanjkanja učiteljev, kar zadržuje izboljšanje rezultatov PISA na ravni povprečja OECD.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  mid

  title

  Reforma naleti na mešane odzive stroke

  valence

  neutral

• description

  Zaradi kadrovske krize, ki jo poudarja Sviz, in odpora pedagoškega establišmenta reforma osemletke ne zaživi v celoti. Rezultati PISA 2028 pokažejo nov padec, zlasti pri branju, kjer Slovenija zaostane za povprečjem OECD za več kot 20 točk.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  mid

  title

  Padec znanja se nadaljuje kljub reformi

  valence

  negative

• description

  Obvezni vrtec, ki ga uvaja Mojca Škrinjar, ter zgodnja pomoč otrokom iz ranljivih okolij privedeta do zmanjšanja deleža učencev pod temeljno ravnjo branja. Do leta 2032 Slovenija pri bralni pismenosti doseže povprečje OECD.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  long

  title

  Zgodnje opismenjevanje zmanjša razlike med učenci

  valence

  positive

• description

  Izhodišče o 'ideološko nevtralni šoli' sproži polemike med civilno družbo in politiko, kar odvrne pozornost od kadrovskih težav. Reforma se izvede, a brez bistvenega vpliva na rezultate PISA, ki ostanejo pod povprečjem OECD.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  mid

  title

  Ideološke razprave zamajejo izvedbo reforme

  valence

  neutral

• description

  Kljub napovedim ministra Rončevića se kadrovska kriza poglobi – število manjkajočih učiteljev naraste za 30 %, kot navaja Sviz. Osemletka se uvede brez ustreznega kadra, kar vodi v nadaljnji padec pri naravoslovju in matematiki v PISA 2028.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  mid

  title

  Pomanjkanje učiteljev onemogoči reformo

  valence

  negative

• description

  Z združitvijo zavodov in jasno odgovornostjo, kot jo napoveduje Rončević, Slovenija do leta 2035 doseže vrh pri naravoslovju. Estonija in Finska povabita slovenske strokovnjake k sodelovanju, kar okrepi mednarodni ugled šolskega sistema.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Slovenija postane vzor uspešne reforme v OECD

  valence

  positive

• description

  Kljub široki uporabi UI, ki jo omenja 24ur, reforma osemletke ne naslovi digitalne pismenosti. Rezultati pri računalniškem reševanju problemov ostanejo pod povprečjem OECD, a se bralna pismenost stabilizira zaradi zgodnjega opismenjevanja.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Umetna inteligenca preoblikuje pouk brez večjih učinkov

  valence

  neutral

• description

  Če reforma osemletke spodleti, kot opozarja minister Rončević, in se padec v PISA 2028 poglobi, starši množično preusmerijo otroke v zasebne šole. Javni sistem izgubi legitimnost, kar vodi v dolgotrajno krizo izobraževanja.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Popoln zlom zaupanja v šolski sistem

  valence

  negative

Viri

articles

• article order

  5

  body

  z dodatnimi informacijami po celotni vesti Ljubljana, 08. septembra (STA) - Slovenski 15-letniki so v mednarodni raziskavi PISA 2025 dosegli najnižje rezultate, odkar Slovenija sodeluje v omenjeni raziskavi. V primerjavi z letom 2022 so nazadovali tako pri naravoslovju, matematiki in bralni ...

  language

  slv

  published at

  2026-09-08T16:20:22

  source

  STA

  title

  Raziskava PISA 2025: Slovenski 15-letniki pri bralni, matematični in naravoslovni pismenosti znova slabši (dopolnjeno)

  url

  https://www.sta.si/3596305/

• article order

  12

  body

  Šolski minister Borut Rončević je predstavil obširno reformo šolskega sistema, ki temelji na 10 izhodiščih. Med drugim je napovedal odpravo develetke: "Odpravili bomo devetletko in izvedli prehod na sodobno osemletno šolo. To ne bo neka nostalgična vrnitev v preteklost, ampak bo to nova sodobna, preglednejša in zahtevnejša osnovna šola z jasnimi standardi znanja, zgodnjim opismenjevanjemin zgodnjo pomočjo otrokom, ki zaostajajo in zahtevnejšim delom z nadarjenimi." Prvi prvošolčki bodo po napovedi državne sekretarke v prenovljeno osemletko vstopili v šolskem letu 2028/29. "V šolskem letu 2028/2029 bo začela teči nova osnovna šola s prenovljenim učnimi načrti. Se uveljavi v 9 letih. Sedanji prvi razred postane vrtec z obvezno vključitvijo, primarno vlogo ima vzgojitelj. Lahko poteka v šoli ali v vrtcu," je napovedala sekretarka Mojca Škrinjar. 10. reformnih izhodišč "Znanje bomo ponovno postavili v središče izobraževanja," je predstavil prvo izhodišče reforme in napovedal, da bodo učni načrti razbremenjeni nepregledenga kopičenja vsebin, učiteljem pa bo omogočene več avtonomije. Drugo izhodišče prinaša vrnitev visokih meril pri ocenjevanju. "Ne morejo in ne smejo biti vsi odlični," je bil neposreden minister. Tretje izhodišče pravi, da bo "cilj šole optimalni razvoj vsakega otroka in ne prisilno umetno izenačevanje rezultatov". Šola mora biti po besedah ministra pravična in otrok, ki rabi pomoč, naj jo dobi, nadarjen otrok pa naj dobi več nalog in mentorja. Četrto izhodišče reforme je, da se v šolo vrnejo delovna etika, vztrajnost in osebna odgovornost. Peto izhodišče v šoli krepi domoljublno in državljansko vzgojo. Šesto izhodišče je vzpostaviti bolj "ideološko nevtralno in intelektualno pluralno" šolo. Sedmo izhodišče vrača učitelju avtoriteto, šoli pa institucionalno zavest. Osmo izhodišče pravi, da je treba temeljna znanja zagotoviti pravočasno in brez odlašanja. Deveto izhodišče govori o prehodu na sodobno osemletko in ukinitvi trenutne devetletne osnovne šole. Deseto izhodišče reforme pa si za cilj postavlja odpravo institucionalnih monopolov in vzpostavitev jasne odgovornosti za rezultate. Ob tem je Rončević napovedal združitev Zavoda RS a šolstvo, Centra za poklicno izboraževanje, andragoškega centra in centra šolskih in obšolskih dejavnosti. Rončević: Pričakujem odpor, a ne povsod "Pričakujem, da bo napoved reforma naletela na odpor. A ne povsod. V pedagoškem establišmentu ja, pričakujem, da boste mediji popoldne polni kritičnih odzivov strokovnjakov in to so ti strokovnjaki, ki jih poimenujem pedagoški establišment. Ki desetletja usmerja in vodi sistem vzgoje in je privedel od tega kastastrofalnega trenda, ki ste ga videli v prvem delu tega dogodka. Vsako spremembo bodo razglasili za napad na stroko. Zato moram razčistiti, kaj je stroka. Stroka ni ena fakulteta, en zavod, ali ena šola. V razpravo bomo vključili različne znanstvene poglede, raziskovalce, psihologe in predvsem učitelje, ki so vsak dan v razredu. Poslušali bomo argumente, ne bomo pa več sprejemali, da se beseda "stroka" uporablja kot obrambni izid, s katerim se prepreči vsaka resna razprava o rezultati in vsaka sprememba sistema. In da smem kot minister vprašati le to, koliko denarja potrebuje kdo. Obenem pa moram podpisovati soglasja za menjavo ključavnic na neki OŠ. To se ne mora dogajati," je povedal minister Rončević. "Končni cilj reforme je jasen: Slovenska šola mora prav vsakemu otroku omogočiti, da doseže svoj optimum, ko razvije svoje spodobnosti. Ne morejo biti vsi odličnjaki, morajo pa vsi dobiti priložnost, podporo in zahtevo, da dosežejo največ, kar zmorejo," je sklenil. Slabši pri branju, naravoslovju in matematiki Medtem ko so slovenski 15-letniki pred tremi leti za povprečjem Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) zaostajali le na področju bralne pismenosti, na področju matematike in naravoslovja pa so bili nad povprečjem, pa tokratni rezultati kažejo, da poleg bralne pismenosti za povprečjem zaostajajo tudi pri matematiki, pri naravoslovju pa so okoli povprečja. "Povprečni dosežki v Sloveniji so bili leta 2025 nižji kot v kateremkoli ocenjevanju pred letom 2022," navaja OECD. Že leta 2022 so se slovenski 15-letniki na vseh treh področjih raziskave odrezali slabše kot v letu 2018. Pri naravoslovju je slovenski povprečni dosežek v najnovejši raziskavi 484 točk, kar je 16 točk slabše kot leta 2022. Povprečen slovenski dosežek pri matematiki je s 485 točk v letu 2022 zdaj zdrsnil na 460 točk. Medtem ko so leta 2022 slovenski mladi pri bralni pismenosti dosegli 469 točk, so leta 2025 dosegli 445 točk. Na vrhu ostajajo azijske države V preizkusih, povezanih z raziskavo, je sodelovalo 760.000 mladih iz 91 držav in ozemelj. Tako kot že v predhodnih izdajah so tudi tokrat na vrhu raziskave glede na vsa tri zajeta področja, pa tudi na novo dodano računalniško reševanje problemov, azijske države. Štiri kitajske province in metropole Peking, Šanghaj, Jiangsu in Zhejiang zasedajo prva mesta na področju matematike in naravoslovja, medtem ko pri bralni pismenosti prednjači Singapur. Lestvico najboljših dopolnjujejo Macao, Tajvan, Japonska in Južna Koreja. V prvo deseterico sta se na vseh treh področjih uvrstili še Estonija in Velika Britanija. Na naravoslovnem področju so med desetimi najboljšimi tudi Kanada, Nova Zelandija in Avstralija, na matematičnem Švica, na bralnem pa še Irska in Nova Zelandija. Tokratna izdaja raziskave sicer ugotavlja najslabši povprečen rezultat doslej. Medtem ko se rezultati pri znanosti v precejšnji meri ohranjajo, je padec izrazit pri branju in matematiki, je dejal strokovnjak za izobraževanje pri OECD-ju Eric Charbonnier. Najslabši, zlasti z vidika desetletnega obdobja med letoma 2015 in 2025, so bili rezultati na področju bralne pismenosti. To pri OECD-ju izpostavljajo kot še posebej zaskrbljujoče, saj prek branja učenci spoznavajo večino šolske snovi. Organizacija padec pripisuje več dejavnikom, od preobrazbe bralnih navad, povezanih z razširjenostjo zaslonov, upada zanimanja za branje pri mladih do sprememb v odnosu do šole po pandemiji koronavirusa. Opažajo, da imajo učenci veliko več težav pri odgovarjanju na vprašanja, ki terjajo kompleksne kognitivne procese, razmislek, branje daljših besedil in koncentracijo. Sviz poziva k sistemskemu reševanju kadrovskih težav V šolskem sindikatu Sviz pristojne pozivajo, naj se prednostno lotijo sistemskega reševanja pomanjkanja kadra ter zagotovijo ustrezne pogoje za kakovostno javno izobraževanje. Pričakujejo tudi, da se bodo izognili poenostavljenim interpretacijam ugotovitev ter nedomišljenim in rokohitrskim rešitvam, ki pri tako zahtevnih vprašanjih ne morejo zagotoviti trajnih izboljšav kakovosti javnega izobraževanja. Opozorili so, da po podatkih iz tokratne raziskave PISA namreč le 17,5 odstotka slovenskih učencev obiskuje šole, katerih ravnatelji ocenjujejo, da pomanjkanje učiteljev ne ovira izvajanja pouka, povprečje OECD-ja pa je 28,8 odstotka. Kot so navedli, se je kazalnik pomanjkanja učiteljev v primerjavi z letom 2022 v Sloveniji še poslabšal, medtem ko je bilo v povprečju OECD-ja zaznano izboljšanje. V Svizu opozarjajo še, da kakovost javnega izobraževanja ni samoumevna, ampak da sta njeno ohranjanje in izboljševanje neposredno povezana z ustreznim vrednotenjem vzgojno-izobraževalnega dela. "Tudi OECD v svojih analizah poudarja pomen privlačnosti učiteljskega poklica ter pogojev, ki omogočajo pridobivanje in ohranjanje ustrezno usposobljenih zaposlenih," so dodali. Slovenija del raziskave od 2006 Mednarodna raziskava o bralni, matematični in naravoslovni pismenosti PISA, ki se izvaja pod okriljem OECD-ja, poteka v triletnih ciklih. Slovenija v njej sodeluje od leta 2006. Gre za obsežen in dolgoročen projekt primerjanja znanja in spretnosti 15-letnikov iz držav članic OECD-ja ter držav partneric, z njo pa sledijo trendom znanja na področjih naravoslovne, matematične in bralne pismenosti in opazujemo učinke sprememb v šolskem sistemu.

  language

  slv

  published at

  2026-09-08T12:36:51

  source

  RTV Slovenija

  title

  Rončević: Odpravili bomo devetletko, v prenovljeno osemletko prvič v šolskem letu 2028/29

  url

  https://www.rtvslo.si/slovenija/roncevic-odpravili-bomo-devetletko-v-prenovljeno-osemletko-prvic-v-solskem-letu-2028-29/793136

• article order

  14

  body

  Rezultati raziskave PISA 2025 kažejo nadaljevanje trenda upadanja znanja slovenskih 15-letnikov. Pri matematiki in branju je Slovenija pod povprečjem OECD, pri naravoslovju ostaja približno na njegovi ravni, pod povprečjem pa je tudi pri računalniškem reševanju problemov. Medtem ko se slovenski učenci oddaljujejo od najboljših izobraževalnih sistemov, podatki razkrivajo tudi pomanjkanje učiteljev, težave z zbranostjo pri pouku in široko uporabo umetne inteligence. V primerjavi z letom 2022 se je slovenski rezultat znižal za 16 točk pri naravoslovju, 24 pri branju in 25 pri matematiki. Padec je bil na vseh treh področjih občutno večji od povprečja OECD, kjer so se dosežki znižali za tri, 14 oziroma devet točk. Pod povprečjem OECD so slovenski učenci tudi pri računalniškem reševanju problemov, ki je bilo v raziskavi PISA 2025 dodatno področje ocenjevanja. PISA meri znanje 15-letnikov na področjih, ki so pomembna za njihovo nadaljnje izobraževanje in življenje. Letošnje ocenjevanje je opravilo več kot 760.000 učencev, kar predstavlja približno 33 milijonov 15-letnikov v šolah 91 sodelujočih držav in gospodarstev. V Sloveniji je ocenjevanje opravilo 7366 učencev v 356 šolah, kar predstavlja približno 21 600 15-letnikov (po ocenah 93 % celotne populacije 15-letnikov). V raziskavo so vključeni učenci, stari med 15 let in tremi meseci ter 16 let in dvema mesecema, ki so zaključili najmanj šest let formalnega šolanja. Matematika: osnovno raven ali višjo dosega 65 odstotkov učencev Pri matematiki je osnovno raven znanja oziroma višjo doseglo 65 odstotkov slovenskih učencev. To je enak delež kot v povprečju OECD. Večji problem se pokaže pri najuspešnejših učencih. Najvišji ravni znanja, torej ravni 5 ali 6, je v Sloveniji doseglo šest odstotkov učencev, medtem ko je povprečje OECD osem odstotkov. Razlika do vodilnih izobraževalnih sistemov je še precej večja. Na Kitajskem je najvišji ravni doseglo 54 odstotkov učencev, v Singapurju 37 odstotkov, na Tajvanu 32 odstotkov, v Južni Koreji pa 23 odstotkov. To pomeni, da Slovenija sicer še vedno dosega razmeroma velik delež učencev, ki obvladajo vsaj osnovno matematično znanje, precej bolj pa zaostaja pri deležu učencev z najvišjimi dosežki. Branje: pod povprečjem OECD Slabša je slika pri branju. Osnovno raven bralne pismenosti je doseglo 64 odstotkov slovenskih 15-letnikov, medtem ko je povprečje OECD 69 odstotkov. Še večja je razlika pri najboljših učencih. Najvišji ravni bralne pismenosti so dosegli le trije odstotki slovenskih učencev. V državah OECD je takšnih učencev šest odstotkov. Slovenija je tako pri branju pod mednarodnim povprečjem tako pri deležu učencev, ki dosegajo osnovno raven, kot pri deležu najuspešnejših. Naravoslovje: Slovenija še blizu povprečja Pri naravoslovju je položaj nekoliko boljši. Osnovno raven znanja je doseglo 76 odstotkov slovenskih učencev, medtem ko je povprečje OECD 74 odstotkov. Pri naravoslovju Slovenija za zdaj ostaja blizu povprečja, vendar tudi tu precej zaostaja za vodilnimi sistemi. Tudi pri najuspešnejših učencih je slika primerljiva z OECD. Sedem odstotkov slovenskih učencev je doseglo najvišji ravni znanja, prav tako znaša sedem odstotkov povprečje OECD. A tudi pri naravoslovju je razlika do najboljših izobraževalnih sistemov očitna. V večini vodilnih sistemov je osnovno raven znanja doseglo več kot 85 odstotkov učencev, v Sloveniji pa 76 odstotkov. Med najuspešnejšimi so predvsem azijske države in gospodarstva, med njimi Singapur, Japonska, Južna Koreja, Tajvan, Macao in kitajske province B-S-J-Z. Težava ni samo v znanju Rezultati PISA obenem kažejo, da na kakovost pouka vplivajo tudi širše razmere v slovenskih šolah. Te se soočajo predvsem s pomanjkanjem učiteljev in drugimi težavami, ki vplivajo na pouk. Kar 46 odstotkov slovenskih učencev obiskuje šole, katerih ravnatelji menijo, da pomanjkanje učiteljev vsaj nekoliko ovira pouk. Povprečje OECD je 39 odstotkov. Delež se je v Sloveniji povečal tudi od leta 2022, ko je znašal 42 odstotkov. Podatek je še bolj zgovoren, če pogledamo delež učencev, ki obiskujejo šole, kjer ravnatelji pomanjkanja učiteljev ne zaznavajo kot ovire. Takšnih je v Sloveniji le 17,5 odstotka, medtem ko je povprečje OECD 28,8 odstotka. Prav na ta podatek opozarjajo tudi v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz), kjer so se odzvali na današnjo objavo rezultatov. Ocenjujejo, da rezultatov ni mogoče obravnavati ločeno od razmer, v katerih delujejo slovenske šole in njihovi zaposleni. V Svizu pristojne pozivajo, naj se prednostno lotijo sistemskega reševanja kadrovske problematike v vzgoji in izobraževanju ter zagotovijo ustrezne pogoje za kakovostno javno izobraževanje. Težave se kažejo tudi pri podpori učiteljev. Le 57 odstotkov slovenskih učencev pravi, da učitelj pri večini ur naravoslovja pokaže zanimanje za učenje vsakega učenca. Povprečje OECD je precej višje, 69 odstotkov. Da učitelj nadaljuje s poučevanjem, dokler učenci ne razumejo snovi, meni 51 odstotkov slovenskih učencev. V povprečju OECD je takšnih učencev 66 odstotkov. Poseben izziv predstavljajo tudi motnje pri pouku. Kar 40 odstotkov slovenskih učencev pravi, da njihovi sošolci ne poslušajo, kaj govori učitelj. V povprečju OECD je takšnih učencev 29 odstotkov. To je eden od podatkov, ki kažejo, da vprašanje kakovosti izobraževanja ni povezano zgolj z učnim načrtom in znanjem učiteljev, temveč tudi z okoljem, v katerem pouk poteka, ter z zmožnostjo učencev, da pri njem sodelujejo in ohranijo pozornost. Sviz: pomanjkanje kadra je sistemska težava V sindikatu opozarjajo, da se je kazalnik pomanjkanja učiteljev v primerjavi z letom 2022 v Sloveniji še poslabšal, medtem ko je bilo v povprečju OECD zaznano izboljšanje. Po njihovih navedbah tudi aktualna analiza pristojnega ministrstva potrjuje, da gre za sistemsko težavo. Število manjkajočih vzgojiteljev in učiteljev se je v primerjavi s prejšnjim šolskim letom povečalo za 20 odstotkov. "Za Sviz je to jasno opozorilo, da je treba kadrovsko problematiko nemudoma začeti reševati," so zapisali. Ob tem poudarjajo, da kakovost javnega izobraževanja ni samoumevna, temveč je njeno ohranjanje in izboljševanje neposredno povezano z ustreznim vrednotenjem vzgojno-izobraževalnega dela. Tudi OECD v svojih analizah poudarja pomen privlačnosti učiteljskega poklica ter pogojev, ki omogočajo pridobivanje in ohranjanje ustrezno usposobljenih zaposlenih. Sviz opozarja pred preprostimi razlagami V Svizu ob objavi rezultatov opozarjajo, da podatki raziskave PISA sami po sebi ne dajejo preprostega odgovora na vprašanje, zakaj slovenski dosežki padajo. Prav zato po njihovem mnenju rezultatov ne bi smeli razlagati poenostavljeno ali na njihovi podlagi iskati hitrih rešitev. Obenem opozarjajo, da pri tako zahtevnih vprašanjih nedomišljene in rokohitrske rešitve ne morejo zagotoviti trajnih izboljšav kakovosti javnega izobraževanja. Umetna inteligenca je že del šolskega vsakdana Medtem ko se šole spopadajo s pomanjkanjem učiteljev in motnjami pri pouku, je umetna inteligenca že postala del šolskega vsakdana. Slovenski učenci so pri njeni uporabi precej blizu mednarodnemu povprečju. Kar 48 odstotkov jih pravi, da vsaj enkrat na teden uporabljajo klepetalne robote z umetno inteligenco za pomoč pri učenju. Povprečje OECD je 46 odstotkov. Učenci AI uporabljajo za različna šolska opravila. Tretjina jo uporablja pri pripravi pisnih nalog, 30 odstotkov za povzemanje besedil, 27 odstotkov pa za začetno raziskovanje nove teme. Le deset odstotkov slovenskih učencev je navedlo, da umetne inteligence za nobeno od preverjanih šolskih opravil ne uporabljajo nikoli oziroma skoraj nikoli. Podatki tako kažejo, da je uporaba AI med slovenskimi 15-letniki že precej razširjena, vprašanje za šole pa je, kako jo vključiti v učenje, ne da bi nadomestila samostojno razmišljanje. Digitalne naprave prinašajo nove motnje PISA ob tem opozarja na širši problem uporabe digitalnih naprav. V Sloveniji 22 odstotkov učencev pravi, da so njihovi sošolci zaradi digitalnih naprav pogosto moteni pri večini ali vseh urah naravoslovja. Razlika se pokaže tudi pri dosežkih. Učenci, ki so poročali o takšnih digitalnih motnjah, so v Sloveniji pri naravoslovju v povprečju dosegli kar 26 točk manj kot njihovi vrstniki, ki takšnih motenj niso zaznali. Učencem prinaša nove možnosti za učenje, raziskovanje in uporabo umetne inteligence, hkrati pa lahko digitalne naprave postanejo vir motenj in zmanjšujejo zbranost pri pouku. Slovenija vse bolj zaostaja za najboljšimi PISA 2025 tako ne prinaša zgolj podatkov o znanju slovenskih 15-letnikov, temveč tudi širšo sliko okolja, v katerem se učijo. Ob vse slabših rezultatih se šole soočajo s pomanjkanjem kadra, motnjami pri pouku in novimi izzivi digitalizacije. Prav zato bo za izboljšanje rezultatov poleg vprašanja znanja pomembno tudi, v kakšnih razmerah učenci in učitelji opravljajo svoje delo.

  language

  slv

  published at

  2026-09-08T11:03:08

  source

  24ur

  title

  Slovenski 15-letniki vse dlje od vrha: pri matematiki in branju pod povprečjem

  url

  https://www.24ur.com/novice/slovenija/slovenski-15-letniki-vse-dlje-od-vrha-pri-matematiki-in-branju-pod-povprecjem.html

• article order

  13

  body

  Slovenski 15-letniki so na vseh treh ključnih področjih pismenosti dosegli slabše rezultate kot v preteklih raziskavah PISA. Pri naravoslovni pismenosti so se prvič spustili na povprečje držav OECD, pri matematiki so prvič značilno pod povprečjem, bralna pismenost pa, ki je bila že doslej pod povprečjem OECD, je še upadla. Kaj se dogaja s slovenskim znanjem, zakaj samo dejstvo, da učenci vse pogosteje rešujejo naloge na računalniku, ni dovolj za razlago padca rezultatov in kaj bi morali iz teh podatkov razumeti odločevalci? O tem in drugih vidikih smo se pogovarjali s Klaudijo Šterman Ivančič, nacionalno koordinatorico raziskave PISA 2025 na Pedagoškem inštitutu.

  language

  slv

  published at

  2026-09-08T14:14:07

  source

  Delo

  title

  izobraževanje, raziskava, pisa 2025, pismenost, klaudija šterman ivančič

  url

  https://www.delo.si/novice/slovenija/izobrazevanje-raziskava-pisa-2025-pismenost-klaudija-sterman-ivancic

• article order

  6

  body

  Slovenski 15-letniki so v mednarodni raziskavi PISA 2025 dosegli nižje rezultate kot pred tremi leti. Na področju naravoslovne pismenosti so njihovi dosežki okoli povprečja držav OECD, na področju matematične in bralne pismenosti pa so pod povprečjem OECD, ki je prav tako nižje kot pred tremi leti, je razvidno iz danes objavljene raziskave. Ob predstavitvi izidov je šolski minister Borut Rončević predstavil tudi obširno reformo šolskega sistema, ki ima deset izhodišč. Med drugim je napovedal odpravo develetke.: "Odpravili bomo devetletko in izvedli prehod na sodobno osemletno šolo. To ne bo neka nostalgična vrnitev v preteklost, ampak bo to nova sodobna, preglednejša in zahtevnejša osnovna šola z jasnimi standardi znanja, zgodnjim opismenjevanjemin zgodnjo pomočjo otrokom, ki zaostajajo in zahtevnejšim delom z nadarjenimi." "Odpravili bomo devetletko in izvedli prehod na sodobno osemletno šolo. To ne bo neka nostalgična vrnitev v preteklost, ampak bo to nova sodobna, preglednejša in zahtevnejša osnovna šola z jasnimi standardi znanja, zgodnjim opismenjevanjemin zgodnjo pomočjo otrokom, ki zaostajajo in zahtevnejšim delom z nadarjenimi." "Povprečni dosežki v Sloveniji so bili leta 2025 nižji kot v kateremkoli ocenjevanju pred letom 2022," navaja OECD. Že leta 2022 so se slovenski 15-letniki na vseh treh področjih raziskave odrezali slabše kot v letu 2018. Pri naravoslovju je slovenski povprečni dosežek v najnovejši raziskavi 484 točk (leta 2022 500 točk), medtem ko je povprečje držav OECD pri 486 točkah (leta 2022 491 točk). Povprečen slovenski dosežek pri matematiki je s 485 točk v letu 2022 zdrsnil na tokratnih 460 točk, povprečni dosežek držav OECD pa se je v tem obdobju znižal s 480 na 469 točk. Pri bralni pismenosti je odstopanje od povprečja OECD največje. Medtem ko je leta 2022 povprečje znašalo 482, slovenski dosežek pa je bil 469, se je v letu 2025 razlika še povečala, in sicer so slovenski 15-letniki dosegli 445 točk, povprečje OECD pa je znašalo 466 točk. Mednarodna raziskava o bralni, matematični in naravoslovni pismenosti PISA, ki se izvaja pod okriljem Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), poteka v triletnih ciklih. Slovenija v njej sodeluje od leta 2006. Tokratna raziskava se je na slovenskih šolah izvajala marca in aprila lani, v njej so sodelovali dijaki in učenci, ki so bili rojeni leta 2009 in so bili vpisani v 7. ali višji razred osnovne šole oziroma v srednjo šolo.

  language

  slv

  published at

  2026-09-08T12:14:36

  source

  Mladina

  title

  Minister za šolstvo bi odpravil devetletko

  url

  https://www.mladina.si/250855/minister-za-solstvo-bi-odpravil-devetletko/

• article order

  10

  body

  Znani so rezultati zadnje mednarodne raziskave PISA, ki preverja bralno, matematično in naravoslovno pismenost 15-letnikov. Povprečni rezultati slovenskih šolarjev so bili na vseh omenjenih področjih precej slabši kot pri preverjanju pred štirimi leti, izrazit padec znanja pa so dosegli pri bralni pismenosti. Preizkuse največje mednarodne primerjalne raziskave, ki pod okriljem OECD preverja znanje učencev in dijakov ne glede na vrsto izobraževalnega programa, ki ga obiskujejo, in ponuja vpogled v mednarodno primerljive podatke o znanju, spretnostih in dejavnikih, povezanih z dosežki 15-letnikov, je lani opravljalo več kot 760.000 učencev iz 91 držav. Poudarek je bil na naravoslovju, predstavljeni pa so tudi rezultati s področij bralne pismenosti, matematike in računalniškega reševanja problemov. V naši državi se je opravljanja preizkusov udeležilo 7366 učencev na 356 šolah. Slovenski učenci so pri matematiki in bralni pismenosti dosegli slabše rezultate od povprečja OECD, pri naravoslovju pa so bili blizu povprečju OECD. Pri vseh treh omenjenih predmetih je bila povprečna uspešnost leta 2025 slabša kot pri katerem koli preverjanju pred letom 2022, najnovejši rezultati pa so potrdili tudi strm padec povprečnih dosežkov, zabeležen med letoma 2018 in 2022. Daleč za Kitajsko, Singapurjem, Estonijo in Korejo Primerjava uspešnosti v naravoslovju je pokazala, da so se najbolje odrezali petnajstletniki iz Kitajske (597 točk), Singapurja, Japonske, Estonije in Koreje. Slovenski petnajstletniki so se s povprečnim številom točk 484 uvrstili na mejo povprečja OECD, najslabše rezultate pa so dosegli učenci iz Kenije, Tadžikistana in Ruande. Učenci iz Singapurja, Kitajske in Tajpeja so bili najuspešnejši tudi na področju bralne pismenosti. Slovenski učenci so se s povprečnim številom točk (445) uvrstili precej pod povprečje OECD (463), podpovprečne rezultate pa so dosegli tudi pri matematiki, kjer so dosegli (460 točk). Rezultati slovenskih petnajstletnikov so pokazali, da se v zadnjem obdobju (od leta 2022 do 2025) razlika med učenci z najboljšimi rezultati (zgornjih 10 odstotkov) in tistimi z najslabšimi rezultati (spodnjih 10 odstotkov) pri matematiki ni bistveno spremenila, medtem ko se je pri bralni pismenosti in naravoslovju povečala. V primerjavi z letom 2015 se je delež učencev z nizkimi dosežki (rezultati pod 2. ravnjo usposobljenosti) povečal za 19 odstotnih točk pri matematiki, za 21 odstotnih točk pri bralni pismenosti in za devet odstotnih točk pri naravoslovju. V Sloveniji je bil delež učencev, ki so dosegli vrhunske rezultate (raven 5 ali 6) pri vsaj enem predmetu, manjši kot v povprečju držav OECD. Hkrati je podoben delež učencev kot v povprečju držav OECD dosegel minimalno raven znanja (raven 2 ali višje) pri vseh treh predmetih. Tudi pri računalniškem reševanju problemov je bil povprečni dosežek učencev v Sloveniji nižji od povprečja OECD. Strmoglavljena bralna pismenost Še zlasti skrb vzbujajoči so rezultati na področju bralne pismenosti, ki je temelj večine učenja, saj je znano, da je bralna sposobnost ključni dejavnik pri tem, kako uspešni so učenci pri drugih predmetih. Pri bralnih nalogah, ki so ključne za današnji svet umetne inteligence, so bili globalno zabeleženi veliki in znatni padci uspešnosti. Kot je pojasnjeno v poročilu OECD, gre za veščine, kot so vrednotenje informacij, kritično razmišljanje in povezovanje različnih dokazov, ki zahtevajo skrbno branje in dolgotrajno zbranost, po drugi strani pa so se povečali primeri hitrega branja, pri katerih učenci podajajo hitre in napačne odgovore. Izkazalo se je tudi, da se je velik delež učencev mučil z bralnimi nalogami, ki so vključevale daljša besedila, ki zahtevajo višje kognitivne sposobnosti. Na OECD menijo, da omenjene trende verjetno povzroča kombinacija več dejavnikov: od spreminjanja narave branja zaradi digitalizacije in uporabe zaslonov, kar lahko izpodriva čas, ki je bil prej namenjen poglobljenemu branju, upadanja branja za užitek in spreminjanja odnosa do učenja med mladimi po pandemiji covida-19, kar se - kot kažejo nekatere študije - morda odraža v vse pogostejšem izostanku učencev od pouka v številnih državah. V Sloveniji je približno 64 odstotkov učencev pri bralni pismenosti doseglo 2. raven ali višjo (povprečje OECD: 69 odstotkov). Trije odstotki slovenskih učencev so pri bralni pismenosti dosegli 5. raven ali višjo (povprečje OECD: 6 odstotkov). Ti učenci so sposobni razumeti obsežna besedila, obravnavati abstraktne ali protislovne koncepte ter razlikovati med dejstvi in mnenji na podlagi implicitnih namigov, povezanih z vsebino ali virom informacij. Opozorili na primanjkljaj učnega gradiva Podatki PISA 2025 so pokazali tudi na skrb vzbujajoče pomanjkanje materialnih virov v večini držav in gospodarstev. Približno 23 odstotkov učencev v Sloveniji je obiskovalo šole, katerih ravnatelji so poročali, da pomanjkanje učnega gradiva (učbenikov, računalniške opreme, knjižničnega ali laboratorijskega gradiva) vsaj do neke mere ovira pouk, 26 odstotkov pa jih je bilo v šolah, kjer je bilo zaznano pomanjkanje fizične infrastrukture (stavb, zemljišč, ogrevalnih/ohlajevalnih sistemov, razsvetljave in akustičnih sistemov) ovira za pouk. Leta 2022 sta bila oba omenjena deleža 19 odstotkov. V Sloveniji so učenci poročali, da v povprečju porabijo uro na dan za uporabo digitalnih naprav v šoli za učne dejavnosti, medtem ko znaša povprečje OECD 1,7 ure. Hkrati je nezanemarljiv delež uporabe naprav s strani učencev v šolskih dneh namenjen dejavnostim, ki niso povezane z učenjem: učenci v Sloveniji so poročali, da v šoli porabijo 0,8 ure na dan za uporabo digitalnih naprav za prosti čas, povprečje OECD pa znaša 1,1 ure. Iz poročila je med drugim razvidno tudi, da je lani 20 odstotkov slovenskih učencev poročalo, da so bili žrtve vsaj ene oblike medvrstniškega nasilja nekajkrat na mesec ali pogosteje, kar je enako povprečju. Pogostost medvrstniškega nasilja se je med raziskavama PISA 2022 in PISA 2025 sicer povečala, podobno kot v veliki večini sodelujočih držav in gospodarstev. Ta porast je v nasprotju z zmanjšanjem medvrstniškega nasilja, zabeleženim v Sloveniji med letoma 2018 in 2022, kar je bilo verjetno povezano z dolgotrajnimi posledicami motenj zaradi pandemije covida-19. Kaj zdaj, kakšni bodo ukrepi? Kot so pojasnili na Pedagoškem inštitutu (PI), je glavni namen raziskave PISA ugotavljanje, kako uspešno znajo 15-letniki znanje in spretnosti, pridobljene v šoli in zunaj nje, uporabiti pri reševanju problemov in v situacijah, s katerimi se srečujejo v vsakdanjem življenju. Komentar nacionalne koordinatorice raziskave PISA v Sloveniji s PI dr. Klaudije Šterman Ivančič in ministra za izobraževanje, znanost in mladino Boruta Rončevića bomo objavili po tiskovni konferenci, ki bo ob 13. uri.

  language

  slv

  published at

  2026-09-08T07:36:04

  source

  Dnevnik

  title

  Dramatične napovedi so se uresničile: strmi padec znanja slovenskih 15-letnikov

  url

  https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/dramaticne-napovedi-so-se-uresnicile-strmi-padec-znanja-slovenskih-15-letnikov-2826320/

• article order

  2

  body

  Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu. Minister za izobraževanje Borut Rončević je ob odzivu na danes objavljene rezultate raziskave PISA 2025, ki kažejo nadaljnje zniževanje dosežkov slovenskih 15-letnikov, napovedal pripravo celovite reforme sistema vzgoje in izobraževanje. Med drugim bodo odpravili devetletko in pripravili prehod na sodobno osemletno osnovno šolo. "Rezultati mednarodnih raziskav znanja so za Slovenijo strašno resno opozorilo," je dejal minister. Spomnil je, da so slovenski 15-letniki na vseh treh področjih merjenja, torej bralni, matematični in naravoslovni pismenosti dosegli najslabše rezultate, odkar Slovenija sodeluje v tej raziskavi. Trend slovenskih dosežkov je označil za katastrofalen. Napovedal je pripravo celovite reforme slovenskega sistema vzgoje in izobraževanja. Ob tem je nanizal več ukrepov, ki jih bodo uvedli, med njimi prenova učnih načrtov, reforma nacionalnega preverjanja znanja in mature, povrnitev avtoritete učiteljem, pa tudi odprava devetletke in priprava prehoda na sodobno osemletno osnovno šolo. Končni cilj reforme je po ministrovih besedah jasen, in sicer vsakemu omogočiti, da doseže svoj optimum. "Ne morejo pa biti vsi odličnjaki," je dodal. Državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino Mojca Škrinjar je napovedala, da bodo do konca septembra ustanovili strateški svet za pripravo reforme. Nova osemletka pa se bo po njenih napovedih začela izvajati v šolskem letu 2028/29, sedanji prvi razred bo postal obvezni vrtec, ki se bo lahko izvajal v prostorih osnovne šole ali vrtca. Slovenski 15-letniki so glede na raziskavo PISA 2025 dosegli nižje rezultate kot pred tremi leti. Na področju naravoslovne pismenosti so njihovi dosežki okoli povprečja držav OECD, na področju matematične in bralne pismenosti pa so pod povprečjem OECD, ki je prav tako nižje kot pred tremi leti, je razvidno iz danes objavljene raziskave. Medtem ko so slovenski 15-letniki pred tremi leti za povprečjem Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) zaostajali le na področju bralne pismenosti, na področju matematike in naravoslovja pa so bili nad povprečjem, pa tokratni rezultati kažejo, da poleg bralne pismenosti za povprečjem zaostajajo tudi pri matematiki, pri naravoslovju pa so okoli povprečja. "Povprečni dosežki v Sloveniji so bili leta 2025 nižji kot v kateremkoli ocenjevanju pred letom 2022," navaja OECD. Že leta 2022 so se slovenski 15-letniki na vseh treh področjih raziskave odrezali slabše kot v letu 2018. Pri naravoslovju je slovenski povprečni dosežek v najnovejši raziskavi 484 točk (leta 2022 500 točk), medtem ko je povprečje držav OECD pri 486 točkah (leta 2022 491 točk). Povprečen slovenski dosežek pri matematiki je s 485 točk v letu 2022 zdrsnil na tokratnih 460 točk, povprečni dosežek držav OECD pa se je v tem obdobju znižal s 480 na 469 točk. Pri bralni pismenosti je odstopanje od povprečja OECD največje. Medtem ko je leta 2022 povprečje znašalo 482, slovenski dosežek pa je bil 469, se je v letu 2025 razlika še povečala, in sicer so slovenski 15-letniki dosegli 445 točk, povprečje OECD pa je znašalo 466 točk. Mednarodna raziskava o bralni, matematični in naravoslovni pismenosti PISA, ki se izvaja pod okriljem OECD-ja, poteka v triletnih ciklih. Slovenija v njej sodeluje od leta 2006. Tokratna raziskava se je na slovenskih šolah izvajala marca in aprila lani, v njej so sodelovali dijaki in učenci, ki so bili rojeni leta 2009 in so bili vpisani v 7. ali višji razred osnovne šole oziroma v srednjo šolo.

  language

  slv

  published at

  2026-09-08T12:18:45

  source

  Večer

  title

  Rončević: Odpravili bomo devetletko in pripravili prehod na sodobno osemletno osnovno šolo

  url

  https://vecer.com/slovenija/roncevic-odpravili-bomo-devetletko-in-pripravili-prehod-na-sodobno-osemletno-osnovno-solo-10426467

• article order

  12

  body

  Slovenski 15-letniki so v raziskavi PISA 2025 na vseh treh osrednjih področjih dosegli najslabše rezultate doslej. Največji zaostanek za povprečjem OECD je pri bralni pismenosti, kjer so dosegli 445 točk. Razlika do povprečja OECD se je od prejšnjega merjenja povečala s sedmih na 16 točk. Minister za izobraževanje Borut Rončević je rezultate označil za "strašno resno opozorilo", trend slovenskih dosežkov pa za katastrofalen. Med drugim je napovedal odpravo devetletke, s šolsko reformo naj bi znanje znova postavili v središče izobraževanja. Znanje slovenskih 15-letnikov še naprej upada. V primerjavi z letom 2022 so pri matematiki izgubili 25 točk, pri branju 24 in pri naravoslovju 16. Padec je bil na vseh treh področjih večji kot v povprečju držav OECD. Najbolj skrb vzbujajo rezultati pri bralni pismenosti. Slovenski dosežek se je z 469 točk leta 2022 znižal na 445 točk leta 2025. Povprečje OECD je v istem obdobju upadlo s 476 na 461 točk. Slovenija je tako ob prejšnjem merjenju za povprečjem zaostajala za sedem točk, zdaj pa se je razlika povečala na 16 točk. Pri matematiki je Slovenija dosegla 460 točk oziroma tri manj od povprečja OECD, pri naravoslovju pa 484 točk oziroma rezultat, primerljiv s povprečjem OECD, ki znaša 482 točk. Kljub temu so dosežki na vseh treh področjih najnižji, odkar Slovenija sodeluje v raziskavi PISA. PISA ne preverja predvsem pomnjenja učne snovi, temveč sposobnost 15-letnikov, da pridobljeno znanje uporabijo pri reševanju problemov in v okoliščinah, s katerimi se lahko srečajo v življenju. V tokratnem merjenju je sodelovalo več kot 760.000 mladih iz 91 držav in gospodarstev, ki predstavljajo približno 33 milijonov 15-letnikov. V Sloveniji je preizkus opravljalo 7366 učencev in dijakov, večinoma dijakov prvih letnikov srednjih šol. Vključeni so bili vsi srednješolski izobraževalni programi, 60 osnovnih šol in dve ustanovi za izobraževanje odraslih. Več kot tretjina ne dosega temeljne ravni branja Vsaj drugo, temeljno raven bralne pismenosti je doseglo 64 odstotkov slovenskih 15-letnikov, medtem ko je povprečje OECD znašalo 69 odstotkov. Pod tem pragom je tako ostalo 36 odstotkov slovenskih udeležencev. Na drugi ravni so učenci med drugim sposobni prepoznati glavno misel srednje dolgega besedila, poiskati informacijo na podlagi določenih meril ter razmisliti o namenu in obliki besedila. Učenci, ki te ravni ne dosežejo, imajo težave že pri teh temeljnih bralnih nalogah. Poslabšanje ni omejeno na zadnja tri leta. Leta 2018 je vsaj temeljno raven branja doseglo 82 odstotkov slovenskih 15-letnikov, leta 2025 pa 18 odstotnih točk manj. Najvišji ravni, peto ali šesto, so dosegli le trije odstotki slovenskih učencev, v povprečju OECD pa šest odstotkov. Pri branju je zelo izrazita tudi razlika med spoloma. Slovenska dekleta so dosegla povprečno 471 točk, fantje pa 420, kar pomeni 51 točk razlike. V povprečju OECD je bila razlika med dekleti in fanti manjša ter je znašala 30 točk. Pod temeljno ravnjo bralne pismenosti je ostalo 46 odstotkov slovenskih fantov in 27 odstotkov deklet. Med najuspešnejše se je uvrstilo pet odstotkov deklet in dva odstotka fantov. Slovenija pri matematiki izgubila nekdanjo prednost Pri matematiki so slovenski 15-letniki dosegli 460 točk, tri manj od povprečja OECD. Razlika sicer ni statistično značilna, vendar je slovenski rezultat prvič nižji od povprečnega dosežka držav OECD. Še leta 2022 je Slovenija dosegla 485 točk in bila za 13 točk nad povprečjem OECD. V treh letih je slovenski rezultat upadel za 25 točk, povprečje OECD pa z 472 na 463 točk oziroma za devet točk. Vsaj temeljno raven matematične pismenosti je doseglo 65 odstotkov slovenskih učencev, kar je enako povprečju OECD. Toda leta 2022 je bilo takšnih učencev v Sloveniji 75 odstotkov. Najvišji ravni matematičnega znanja je doseglo šest odstotkov slovenskih učencev, v povprečju OECD pa osem odstotkov. Pri naravoslovju še ob povprečju, a padec precej večji Naravoslovna pismenost je bila osrednje področje raziskave PISA 2025. Slovenija je dosegla 484 točk, povprečje OECD pa 482, zato med rezultatoma ni statistično značilne razlike. Tudi na tem področju pa primerjava s prejšnjim merjenjem pokaže izrazito poslabšanje. Slovenski rezultat se je od leta 2022 znižal za 16 točk, povprečje OECD pa za tri. Vsaj temeljno raven naravoslovne pismenosti je doseglo 76 odstotkov slovenskih učencev oziroma dve odstotni točki več od povprečja OECD. Najvišji ravni znanja je tako v Sloveniji kot v povprečju OECD doseglo sedem odstotkov učencev. Podrobnejši rezultati kažejo, da so slovenski učenci najbolje reševali naloge, pri katerih so morali znanstveno razlagati pojave. Na tej lestvici so dosegli 488 točk oziroma šest več od povprečja OECD. Slabše so se odrezali pri kritičnem vrednotenju naravoslovnih informacij in njihovi uporabi pri odločanju, kjer so s 475 točkami za povprečjem OECD zaostali za pet točk. Pod povprečjem tudi pri računalniškem reševanju problemov PISA 2025 je prvič preverjala tudi računalniško mišljenje pri reševanju problemov. Učenci so morali z digitalnimi orodji raziskovati, oblikovati modele in iskati rešitve. Slovenski 15-letniki so dosegli 486 točk, 14 manj od povprečja OECD. Zaostanek je opazen na obeh koncih lestvice. Pod ravnjo 2 je ostalo 28 odstotkov slovenskih učencev, v povprečju OECD pa 23 odstotkov. Hkrati je najvišji ravni doseglo 23 odstotkov slovenskih učencev, tri odstotne točke manj od povprečja OECD. V Sloveniji je torej več učencev z najnižjimi dosežki in manj takšnih, ki so kos najzahtevnejšim nalogam. Slovenija je obvezni predmet informatika in digitalne tehnologije v zakon vključila šele lani - po veljavni zakonski ureditvi naj bi se pouk v sedmem razredu začel izvajati septembra 2028. Predmetnik in učni načrt morata biti pripravljena do konca leta 2027. Minister napovedal odpravo devetletke Minister za izobraževanje Borut Rončević je rezultate označil za "strašno resno opozorilo", trend slovenskih dosežkov pa za katastrofalen. Predstavil je deset izhodišč napovedane šolske reforme, s katero naj bi znanje znova postavili v središče izobraževanja. Učne načrte nameravajo razbremeniti kopičenja vsebin, učiteljem omogočiti več avtonomije ter pri ocenjevanju znova uveljaviti višja merila. Reforma naj bi okrepila tudi delovno etiko, vztrajnost, osebno odgovornost, domoljubno in državljansko vzgojo ter avtoriteto učiteljev. Minister je med cilji navedel še "ideološko nevtralno in intelektualno pluralno" šolo ter različno obravnavo učencev glede na njihove sposobnosti. Otroci, ki zaostajajo, naj bi pomoč dobili prej, nadarjeni pa zahtevnejše naloge in mentorje. "Ne morejo in ne smejo biti vsi odlični," je poudaril. Največjo spremembo pomeni napoved odprave devetletke in prehoda na "sodobno osemletno šolo". Po besedah državne sekretarke Mojce Škrinjar naj bi se novi sistem začel uvajati v šolskem letu 2028/29, v celoti pa bi se uveljavil v devetih letih. Sedanji prvi razred bi postal vrtec z obvezno vključitvijo, v katerem bi imel primarno vlogo vzgojitelj. Program bi se lahko izvajal v prostorih vrtca ali osnovne šole. Rončević je napovedal tudi odpravo "institucionalnih monopolov" in združitev Zavoda RS za šolstvo, Centra za poklicno izobraževanje, Andragoškega centra Slovenije ter Centra šolskih in obšolskih dejavnosti. Pričakuje predvsem odpor dela "pedagoškega establišmenta", ki ga je obtožil, da je v preteklih desetletjih sistem pripeljal do sedanjega negativnega trenda. Napovedal je vključitev različnih znanstvenih pogledov, raziskovalcev, psihologov in učiteljev, zavrnil pa možnost, da bi se sklicevanje na stroko uporabljalo za preprečevanje razprave o rezultatih. Strateški svet za prenovo vzgoje in izobraževanja naj bi ustanovili do konca septembra, sveženj področnih zakonov pa pripravili do konca leta. Strateška izhodišča reforme naj bi bila končana do junija 2027. Kdo bo izvajal obvezno "malo šolo"? Napoved preoblikovanja sedanjega prvega razreda v obvezni vrtec odpira vprašanje, ali ima sistem za takšno spremembo dovolj kadra. Škrinjarjeva je sicer pojasnila, da bi imel pri izvajanju programa primarno vlogo vzgojitelj, ni pa navedla, koliko dodatnih zaposlenih bi potrebovali in kako bi jih ob sedanjem pomanjkanju zagotovili. Program naj bi se lahko izvajal tako v vrtcih kot v prostorih osnovnih šol. Da pomanjkanje zaposlenih že vpliva na pouk, kažejo tudi podatki raziskave PISA. Kar 46 odstotkov slovenskih 15-letnikov obiskuje šole, katerih ravnatelji ocenjujejo, da pomanjkanje učiteljev vsaj nekoliko ovira izvajanje pouka. Povprečje OECD znaša 39 odstotkov. Leta 2022 je bilo na takšnih šolah 42 odstotkov slovenskih učencev, kar pomeni, da se je položaj v treh letih še poslabšal. Napovedana reorganizacija prvega leta izobraževanja sama po sebi ne rešuje kadrovske težave. Od tega, ali bodo program izvajali učitelji, vzgojitelji ali kombinirane ekipe, bo odvisno, ali bo reforma zahtevala dodatne zaposlitve ali pa bo obstoječe pomanjkanje zgolj prerazporedila med osnovne šole in vrtce. Sviz: rezultatov ni mogoče ločiti od razmer v šolah V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije opozarjajo, da rezultatov PISA ni mogoče obravnavati ločeno od razmer, v katerih delujejo šole in njihovi zaposleni. Posebej so izpostavili podatek, da pomanjkanje učiteljev po oceni ravnateljev ovira pouk na šolah, ki jih obiskuje skoraj polovica slovenskih 15-letnikov. Pristojne so pozvali, naj se prednostno lotijo sistemskega reševanja kadrovske problematike in zagotovijo pogoje za kakovostno javno izobraževanje. Po njihovem mnenju je ohranjanje kakovosti neposredno povezano tudi z ustreznim vrednotenjem dela učiteljev in drugih zaposlenih ter s privlačnostjo učiteljskega poklica. Obenem so posvarili pred preprostimi razlagami slabših rezultatov. Podatki PISA namreč pokažejo, na katerih področjih in pri katerih skupinah nastajajo težave, sami po sebi pa ne povedo, kaj je povzročilo padec dosežkov. Zato po oceni sindikata nepremišljene in hitre spremembe ne morejo zagotoviti trajnega izboljšanja. UI za učenje uporablja skoraj polovica slovenskih 15-letnikov PISA 2025 je preverjala tudi uporabo umetne inteligence. V Sloveniji 48 odstotkov učencev orodja umetne inteligence za pomoč pri učenju uporablja najmanj enkrat tedensko, kar je nekoliko več od 46-odstotnega povprečja OECD. OECD opozarja, da povezava med uporabo UI in učnimi dosežki ni enoznačna. Učenci, ki jo uporabljajo za konkretna šolska opravila, kot so povzemanje besedil, priprava pisnih izdelkov in začetno raziskovanje, so pri naravoslovju v mednarodnem povprečju dosegli okoli 20 točk manj od učencev, ki je za takšne naloge niso uporabljali. To po oceni OECD ustreza približno enemu letu šolanja. Pri splošni tedenski uporabi umetne inteligence takšne razlike niso ugotovili. Nekoliko uspešnejši so bili celo učenci, ki UI redno uporabljajo in se hkrati v šoli učijo, kako jo uporabljati kritično. Podatki tako ne kažejo, da bi bila problem uporaba umetne inteligence sama po sebi, temveč nakazujejo, da je pomemben način uporabe - ali UI podpira učenje ali pa prevzame naloge, ki bi jih moral opraviti učenec. Ob razširjeni uporabi umetne inteligence je pomembna tudi sposobnost kritične presoje pridobljenih informacij. Verodostojnost virov preverja in znanstvenim dokazom daje večjo težo kot "zdravemu razumu" le 31 odstotkov slovenskih učencev, medtem ko je povprečje OECD 46 odstotkov. Največ slovenskih učencev, 51 odstotkov, vire sicer preverja, vendar se pri presoji nato opira predvsem na "zdrav razum". S tem se ujemajo tudi rezultati naravoslovnega dela raziskave, saj so se slovenski učenci podpovprečno odrezali prav pri kritičnem vrednotenju informacij in njihovi uporabi pri odločanju.

  language

  slv

  published at

  2026-09-08T14:04:51

  source

  Domovina

  title

  Rezultati pri bralni, matematični in naravoslovni pismenosti spet slabi; minister napovedal osemletko

  url

  https://www.domovina.je/rezultati-pri-bralni-matematicni-in-naravoslovni-pismenosti-spet-slabi-minister-napovedal-osemletko

• article order

  8

  body

  V šolskem sindikatu Sviz ob današnji objavi rezultatov raziskave PISA 2025, ki kažejo nadaljnje zniževanje dosežkov slovenskih 15-letnikov, pristojne pozivajo, naj se prednostno lotijo sistemskega reševanja pomanjkanja kadra ter zagotovijo ustrezne pogoje za kakovostno javno izobraževanje. Rezultati mednarodne raziskave za Slovenijo znova kažejo zniževanje dosežkov na vseh treh področjih merjenja, torej bralne, matematične in naravoslovne pismenosti. "Glede na leto 2022 se je slovenski rezultat znižal za 16 točk pri naravoslovju, 24 pri branju in 25 pri matematiki. Padec je bil na vseh treh področjih občutno večji od povprečja OECD, kjer so se dosežki znižali za 3, 14 oziroma 9 točk," so opozorili v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz). V sindikatu ocenjujejo, da teh rezultatov ni mogoče obravnavati ločeno od razmer, v katerih slovenske šole in zaposleni v njih delujejo, zato pristojne pozivajo, naj se prednostno lotijo ustreznega in sistemskega reševanja kadrovske problematike v vzgoji in izobraževanju. Opozorili so, da po podatkih iz tokratne raziskave PISA le 17,5 odstotka slovenskih učencev obiskuje šole, katerih ravnatelji ocenjujejo, da pomanjkanje učiteljev ne ovira izvajanja pouka, povprečje OECD pa je 28,8 odstotka. Kot so navedli, se je kazalnik pomanjkanja učiteljev v primerjavi z letom 2022 v Sloveniji še poslabšal, medtem ko je bilo v povprečju OECD zaznano izboljšanje. "Za Sviz je to jasno opozorilo, da je treba kadrovsko problematiko nemudoma začeti reševati," so zapisali. Opozorili so, da tudi podatki iz aktualne analize pristojnega ministrstva kažejo, da "pomanjkanje ustrezno usposobljenega kadra ni obrobna, temveč sistemska težava, ki zahteva ustrezen odziv države". Število manjkajočih vzgojiteljev in učiteljev se je v primerjavi s prejšnjim šolskim letom namreč povečalo za 20 odstotkov, so navedli. Od politike zahtevajo, naj opozorila vzame resno V Svizu opozarjajo, da kakovost javnega izobraževanja ni samoumevna, ampak da sta njeno ohranjanje in izboljševanje neposredno povezana z ustreznim vrednotenjem vzgojno-izobraževalnega dela. "Tudi OECD v svojih analizah poudarja pomen privlačnosti učiteljskega poklica ter pogojev, ki omogočajo pridobivanje in ohranjanje ustrezno usposobljenih zaposlenih," so opozorili. "Najnovejši podatki raziskave PISA sami po sebi ne dajejo preprostega odgovora, zakaj slovenski dosežki padajo, so pa za Sviz dodaten razlog za zahtevo, naj politika opozorila o pogojih, od katerih je odvisna dolgoročna kakovost sistema, končno vzame resno," so navedli. V sindikatu pričakujejo, da se bodo pristojni "nemudoma in prednostno lotili ustreznega reševanja kadrovske problematike ter sprejeli učinkovite ukrepe za pridobivanje in ohranjanje ustrezno usposobljenih zaposlenih". Obenem pričakujejo, da se bodo izognili poenostavljenim interpretacijam ugotovitev raziskave PISA 2025 ter nedomišljenim in rokohitrskim rešitvam, ki pri tako zahtevnih vprašanjih ne morejo zagotoviti trajnih izboljšav kakovosti javnega izobraževanja.

  language

  slv

  published at

  2026-09-08T11:52:36

  source

  Slovenske Novice

  title

  Nova raziskava razkrila: slovenski najstniki so vse manj pismeni! Sviz: "To zahteva ustrezen odziv države"

  url

  https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/nova-raziskava-razkrila-slovenski-najstniki-so-vse-manj-pismeni-sviz-to-zahteva-ustrezen-odziv-drzave

• article order

  7

  body

  V primerjavi z letom 2022 so se rezultati poslabšali na vseh treh osrednjih področjih merjenja, je pokazala raziskava PISA 2025. Rezultati raziskave PISA 2025, ki je bila osredotočena na naravoslovje, zajela pa je tudi branje, matematiko in učenje v digitalnem svetu, nas morajo skrbeti, opozarjajo v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ). Rezultati kažejo nadaljnje zniževanje dosežkov slovenskih petnajstletnic in petnajstletnikov. "V primerjavi z letom 2022 so se rezultati poslabšali na vseh treh osrednjih področjih merjenja, pri čemer je bil padec v Sloveniji večji od povprečnega padca v državah OECD. Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) ocenjuje, da teh rezultatov ni mogoče obravnavati ločeno od razmer, v katerih slovenske šole in zaposleni v njih delujejo, zato pristojne poziva, naj se prednostno lotijo ustreznega in sistemskega reševanja kadrovske problematike v vzgoji in izobraževanju." Slovenija je dosegla 484 točk pri naravoslovju, 445 pri branju in 460 pri matematiki. Povprečje OECD je bilo 482 točk pri naravoslovju, 461 točk pri branju in 463 točk pri matematiki. "Glede na leto 2022 se je slovenski rezultat znižal za 16 točk pri naravoslovju, 24 pri branju in 25 pri matematiki. Padec je bil na vseh treh področjih občutno večji od povprečja OECD, kjer so se dosežki znižali za 3, 14 oziroma 9 točk," opozarja SVIZ. Slovenija uvrščena med države z najizrazitejšim poslabšanjem "Pri matematiki in branju OECD Slovenijo izrecno uvršča med države, v katerih so se dosežki poslabšali izraziteje. Negativen je tudi dolgoročnejši trend, ki je pri Sloveniji še posebej izrazit pri branju. Po oceni OECD desetletni trend kaže na padec za 28 točk pri naravoslovju, 52 pri matematiki in 61 pri branju," so zapisali. Opozarjajo, da rezultati zahtevajo resen razmislek o vzrokih za negativni trend ter o tem, ali so za kakovostno javno izobraževanje zagotovljeni ustrezni pogoji. Kadrovsko problematiko je treba začeti reševati nemudoma Podatki o kadrovski razmerah v slovenskih šolah kažejo na resnost razmer. "Le 17,5 odstotka slovenskih učencev obiskuje šole, katerih ravnatelji ocenjujejo, da pomanjkanje učiteljev ne ovira izvajanja pouka; povprečje OECD je 28,8 odstotka. Ob tem primerjava z letom 2022 kaže, da se je kazalnik pomanjkanja učiteljev v Sloveniji še poslabšal, medtem ko je bilo v povprečju OECD zaznano izboljšanje. Za Sviz je to jasno opozorilo, da je treba kadrovsko problematiko nemudoma začeti reševati," poudarjajo. Da je pomanjkanje ustrezno usposobljenega kadra sistemska težava, kažejo tudi podatki iz aktualne Analize pomanjkanja vzgojiteljic in vzgojiteljev, učiteljic in učiteljev ter drugih strokovnih delavk in delavcev v vzgoji in izobraževanju (Urad za razvoj in kakovost izobraževanja pri ministrstvu za izobraževanje, maj 2026). Število manjkajočih vzgojiteljev v vrtcih in učiteljev v šolah se je v šolskem letu 2025/26 glede na šolsko leto 2024/25 skladno s podatki iz analize ministrstva povečalo za 20 odstotkov. Politika naj opozorila končno vzame resno "Sviz vztrajno opozarja, da kakovost javnega izobraževanja ni samoumevna. Sindikat je že pred leti poudaril, da sta njeno ohranjanje in izboljševanje neposredno povezana z ustreznim vrednotenjem vzgojno-izobraževalnega dela, opozorila o financiranju, položaju zaposlenih in privlačnosti poklica pa Sviz odtlej dosledno ponavlja. Tudi OECD v svojih analizah poudarja pomen privlačnosti učiteljskega poklica ter pogojev, ki omogočajo pridobivanje in ohranjanje ustrezno usposobljenih zaposlenih," opozarja sindikat. Sviz meni, da so rezultati dodaten razlog za zahtevo, naj politika opozorila o pogojih, od katerih je odvisna dolgoročna kakovost sistema, končno vzame resno. Pričakujejo, da se bodo pristojni nemudoma in prednostno lotili ustreznega reševanja kadrovske problematike ter sprejeli učinkovite ukrepe za pridobivanje in ohranjanje ustrezno usposobljenih zaposlenih. Obenem sindiakte pričakuje, "da se bodo izognili poenostavljenim interpretacijam ugotovitev raziskave PISA 2025 ter nedomišljenim in rokohitrskim rešitvam, ki pri tako zahtevnih vprašanjih ne morejo zagotoviti trajnih izboljšav kakovosti javnega izobraževanja".

  language

  slv

  published at

  2026-09-08T09:28:23

  source

  Žurnal24

  title

  Zaskrbljujoči rezultati 15-letnikov: Slabše na vseh področjih

  url

  https://www.zurnal24.si/slovenija/raziskava-pisa-2025-zaskrbljujoci-rezultati-15-letnikov-slabse-na-vseh-podrocjih-464818

source scope

analyzed source count

10

omitted articles

• article order

  3

  body

  Medtem ko so slovenski 15-letniki pred tremi leti za povprečjem Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) zaostajali le na področju bralne pismenosti, na področju matematike in naravoslovja pa so bili nad povprečjem, pa tokratni rezultati kažejo, da poleg bralne pismenosti za povprečjem zaostajajo tudi pri matematiki, pri naravoslovju pa so okoli povprečja. Slabše od leta 2022 in še slabše kot v letu 2018 "Povprečni dosežki v Sloveniji so bili leta 2025 nižji kot v kateremkoli ocenjevanju pred letom 2022," navaja OECD. Že leta 2022 so se slovenski 15-letniki na vseh treh področjih raziskave odrezali slabše kot v letu 2018. Pri naravoslovju je slovenski povprečni dosežek v najnovejši raziskavi 484 točk (leta 2022 500 točk), medtem ko je povprečje držav OECD pri 486 točkah (leta 2022 491 točk). V Sloveniji padec večji od povprečja OECD Povprečen slovenski dosežek pri matematiki je s 485 točk v letu 2022 zdrsnil na tokratnih 460 točk, povprečni dosežek držav OECD pa se je v tem obdobju znižal s 480 na 469 točk. Pri bralni pismenosti je odstopanje od povprečja OECD največje. Medtem ko je leta 2022 povprečje znašalo 482, slovenski dosežek pa je bil 469, se je v letu 2025 razlika še povečala, in sicer so slovenski 15-letniki dosegli 445 točk, povprečje OECD pa je znašalo 466 točk. Ali kot so zapisali v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz). "Glede na leto 2022 se je slovenski rezultat znižal za 16 točk pri naravoslovju, 24 pri branju in 25 pri matematiki. Padec je bil na vseh treh področjih občutno večji od povprečja OECD, kjer so se dosežki znižali za 3, 14 oziroma 9 točk," so opozorili v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz). Na vrhu Kitajci Nad slabšimi rezultati tarnajo tudi v Avstriji in Nemčiji in še v nekaterih evropskih državah. Kje so najboljši? Na Kitajskem, v provincah in metropolah Peking, Šanghaj, Jiangsu in Zhejiang zasedajo prva mesta na področju matematike in naravoslovja, medtem ko pri bralni pismenosti prednjači Singapur. Sledita Japonska in Južna Koreja. V Evropi so med najboljšimi v Estoniji in Združenem kraljestvu. Na naravoslovnem področju so med desetimi najboljšimi tudi Kanada, Nova Zelandija in Avstralija, na matematičnem Švica, na bralnem pa še Irska in Nova Zelandija. Nadpovprečne rezultate so zabeležili tudi na Finskem. Najslabši rezultati pri branju in matematiki tudi globalno Tokratna izdaja raziskave sicer ugotavlja najslabši povprečen rezultat doslej. Medtem ko se rezultati pri znanosti v precejšnji meri ohranjajo, je padec izrazit pri branju in matematiki, je dejal strokovnjak za izobraževanje pri OECD Eric Charbonnier. Najslabši, zlasti z vidika desetletnega obdobja med letoma 2015 in 2025, so bili rezultati na področju bralne pismenosti. To pri OECD izpostavljajo kot še posebej zaskrbljujoče, saj, kot poudarjajo, prek branja učenci spoznavajo večino šolske snovi, bodisi pri reševanju računskih problemov, analizi zgodovinskega vira ali razlagi znanstvene izkušnje. Organizacija to pripisuje več dejavnikom, od preobrazbe bralnih navad, povezanih z razširjenostjo zaslonov, upada zanimanja za branje pri mladih do sprememb v odnosu do šole po pandemiji covida. Opažajo, da imajo učenci veliko več težav pri odgovarjanju na vprašanja, ki terjajo kompleksne kognitivne procese, razmislek, branje daljših besedil in koncentracijo. Mednarodna raziskava o bralni, matematični in naravoslovni pismenosti PISA, ki se izvaja pod okriljem Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), poteka v triletnih ciklih. Slovenija v njej sodeluje od leta 2006. Tokratna raziskava se je na slovenskih šolah izvajala marca in aprila lani, v njej so sodelovali dijaki in učenci, ki so bili rojeni leta 2009 in so bili vpisani v 7. ali višji razred osnovne šole oziroma v srednjo šolo.

  language

  slv

  published at

  2026-09-08T10:54:54

  source

  Svet24

  title

  15-letniki v Sloveniji drastično nazadovali pri branju in matematiki

  url

  https://svet24.si/novice/slovenija/pisa-15-letniki-bralna-pismenost-matematika-1924833

• article order

  19

  body

  Z objavo ugotovitev mednarodne raziskave o bralni, matematični in naravoslovni pismenosti (PISA), ki jo izvajajo pod okriljem Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), se je sklenil nov triletni cikel opazovanja dosežkov petnajstletnih učencev oziroma dijakov. Pokazal je precejšnjo stabilnost v Italiji, v Sloveniji pa se utrjuje negativen trend. Pri raziskavi, ki je deležna velike pozornosti nacionalnih vlad, sta med 91 sodelujočimi državami tudi omenjeni državi, v preizkusih, povezanih z raziskavo, pa je po celem svetu sodelovalo 760.000 mladih. Med evropskimi državami se je pismenost mladih v primerjavi z izsledki zadnje raziskave (2022) izboljšala le v treh državah, Veliki Britaniji, Turčiji in Slovaški. Italija se uvršča med države, kjer niso zabeležili pomenljivega izboljšanja ali poslabšanja oz. je pismenost skladna s povprečjem OECD, medtem ko je Slovenija skupaj s Španijo in Latvijo v skupini držav, kjer so se rezultati od leta 2022 poslabšali, je pojasnil Roberto Ricci, predsednik Nacionalnega inštituta za evalvacijo izobraževanja in usposabljanja (Invalsi). Natančnejši pregled italijanskih rezultatov za leto 2025, pokaže, da so rezultati pri matematiki in naravoslovju skladni s povprečjem OECD, medtem ko so tisti za bralno pismenost rahlo nad povprečjem držav omenjene organizacije. Rezultati so na vseh treh področjih primerljivi s tistimi iz leta 2022. Če v poštev vzamemo nekoliko daljše razdobje, opazimo, da je naravoslovna pismenost v Italiji začela padati leta 2012, trend se je nadaljeval do leta 2018, od takrat pa se krivulja spet vzpenja in se je v letu 2025 vrnila na primerljivo raven s tisto iz leta 2015. Drugače se giblje krivulja, ki ponazarja matematično pismenost: velik razkorak je opaziti med "predcovidnim" letom 2018 in raziskavo iz leta 2022, kjer se črta strmo spusti navzdol, tak trend pa se nadaljuje tudi v včeraj predstavljeni raziskavi. Bralna pismenost z manjšimi vzponi in padci pa v Italiji ohranja relativno stabilnost. V Sloveniji zasuk leta 2015 Slovenski petnajstletniki so medtem dosegli nižje rezultate kot pred tremi leti, je rezultate raziskave PISA 2025 povzela STA. Na področju naravoslovne pismenosti so njihovi dosežki okoli povprečja držav OECD, na področju matematične in bralne pismenosti pa so pod povprečjem OECD, ki je prav tako nižje kot pred tremi leti. Že leta 2022 so se slovenski učenci na vseh treh področjih raziskave odrezali slabše kot v letu 2018. Največje odstopanje od povprečja OECD je pri bralni pismenosti. Pregled slovenskih rezultatov v daljšem obdobju pokaže, da se je na vseh treh področjih krivulja začela spuščati že pred prelomnim covidnim časom, v katerem je bil zabeležen drastičen upad pismenosti. Trenutek zasuka pretežno stabilnega ali rastočega slovenskega trenda je predstavljalo leto 2015. Primerjava italijanskih in slovenskih rezultatov pokaže tudi, da so bili slovenski rezultati pred letom 2015 pomenljivo višji od italijanskih in to na vseh treh analiziranih področjih. Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.

  language

  slv

  published at

  2026-09-09T07:35:59

  source

  Primorski Dnevnik

  title

  Pismenost mladih v Italiji stabilna, v Sloveniji upada

  url

  https://www.primorski.eu/se/pismenost-mladih-v-italiji-stabilna-v-sloveniji-upada-IA2266192

• article order

  1

  body

  LJUBLJANA * Medtem ko so slovenski 15-letniki pred tremi leti za povprečjem Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) zaostajali le na področju bralne pismenosti, na področju matematike in naravoslovja pa so bili nad povprečjem, tokratni rezultati kažejo, da poleg bralne pismenosti za povprečjem zaostajajo tudi pri matematiki, pri naravoslovju so okoli povprečja. "Povprečni dosežki v Sloveniji so bili leta 2025 nižji kot v kateremkoli ocenjevanju pred letom 2022," navaja OECD. Že leta 2022 so se slovenski 15-letniki na vseh treh področjih raziskave odrezali slabše kot v letu 2018. Pri naravoslovju je slovenski povprečni dosežek v najnovejši raziskavi 484 točk (leta 2022 500 točk), medtem ko je povprečje držav OECD pri 486 točkah (leta 2022 491 točk). Povprečen slovenski dosežek pri matematiki je s 485 točk v letu 2022 zdrsnil na tokratnih 460 točk, povprečni dosežek držav OECD pa se je v tem obdobju znižal s 480 na 469 točk. Pri bralni pismenosti je odstopanje od povprečja OECD največje. Medtem ko je leta 2022 povprečje znašalo 482, slovenski dosežek pa je bil 469, se je v letu 2025 razlika še povečala, in sicer so slovenski 15-letniki dosegli 445 točk, povprečje OECD pa je znašalo 466 točk. Mednarodna raziskava o bralni, matematični in naravoslovni pismenosti PISA, ki se izvaja pod okriljem Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), poteka v triletnih ciklih. Slovenija v njej sodeluje od leta 2006. Tokratna raziskava se je na slovenskih šolah izvajala marca in aprila lani, v njej so sodelovali dijaki in učenci, ki so bili rojeni leta 2009 in so bili vpisani v 7. ali višji razred osnovne šole oziroma v srednjo šolo.

  language

  slv

  published at

  2026-09-08T10:21:48

  source

  primorske.si

  title

  Raziskava PISA 2025: Slovenski 15-letniki pri bralni, matematični in naravoslovni pismenosti znova slabši

  url

  https://primorske.si/slovenija/raziskava-pisa-2025-slovenski-15-letniki-pri-bralni-matematicni-in-naravoslovni-pismenosti-znova-slabsi/

omitted source count

3

total source count

13