MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• Slovenski 15-letniki so v raziskavi PISA 2025 dosegli najslabše rezultate, odkar Slovenija sodeluje v raziskavi.
• Padec rezultatov slovenskih učencev v raziskavi PISA 2025 je bil večji od povprečnega padca v državah OECD.
• Cilj šolske reforme je povrnitev avtoritete učiteljem in večja odgovornost za rezultate.
• Reforma šolstva vključuje prenovo učnih načrtov, nacionalnega preverjanja znanja in mature.
• Slovenski učenci so pri matematiki in bralni pismenosti pod povprečjem držav OECD.
• Minister Borut Rončević je napovedal ukinitev devetletke in prehod na osemletno osnovno šolo.
• Nova osemletna osnovna šola naj bi se začela izvajati v šolskem letu 2028/29.
• Sedanji prvi razred osnovne šole naj bi postal obvezni vrtec.
• Najboljše rezultate v raziskavi PISA 2025 so dosegli učenci na Kitajskem, v Singapurju, na Japonskem in v Južni Koreji.
• Minister Rončević načrtuje združitev več šolskih zavodov, vključno z Zavodom RS za šolstvo.
• Minister Rončević pričakuje odpor pedagoškega establišmenta do napovedanih reform.

key differences

Cilj šolske reforme je povrnitev avtoritete učiteljem in večja odgovornost za rezultate.

RTV podpira, Mladina in Večer delno, ostali molčijo.

Minister Borut Rončević je napovedal ukinitev devetletke in prehod na osemletno osnovno šolo.

Trije viri potrjujejo, štirje molčijo.

Minister Rončević načrtuje združitev več šolskih zavodov, vključno z Zavodom RS za šolstvo.

Samo RTV poroča; ostali molčijo.

Minister Rončević pričakuje odpor pedagoškega establišmenta do napovedanih reform.

Samo RTV Slovenija poroča o izjavi.

Najboljše rezultate v raziskavi PISA 2025 so dosegli učenci na Kitajskem, v Singapurju, na Japonskem in v Južni Koreji.

Večina virov trditve ne omenja, le RTV in Svet24 jo potrjujeta.

Nova osemletna osnovna šola naj bi se začela izvajati v šolskem letu 2028/29.

Samo RTV in Večer potrjujeta trditev; ostali je ne omenjajo.

Padec rezultatov slovenskih učencev v raziskavi PISA 2025 je bil večji od povprečnega padca v državah OECD.

Samo Svet24 in primorske.si trditev potrjujeta; drugi je ne omenjajo.

Reforma šolstva vključuje prenovo učnih načrtov, nacionalnega preverjanja znanja in mature.

Samo Večer potrjuje vse tri ukrepe; drugi viri jih ne omenjajo ali le delno.

Sedanji prvi razred osnovne šole naj bi postal obvezni vrtec.

Večina virov ne omenja; RTV in Večer potrjujeta.

Slovenski 15-letniki so v raziskavi PISA 2025 dosegli najslabše rezultate, odkar Slovenija sodeluje v raziskavi.

STA, Mladina, Večer potrjujejo najslabše rezultate; RTV, Delo, primorske.si so previdnejši.

Slovenski učenci so pri matematiki in bralni pismenosti pod povprečjem držav OECD.

Vsi viri razen STA potrjujejo trditev brez odstopanj.

source analyses

Delo

Cilj šolske reforme je povrnitev avtoritete učiteljem in večja odgovornost za rezultate.

Ni omenjeno

Minister Borut Rončević je napovedal ukinitev devetletke in prehod na osemletno osnovno šolo.

Ni omenjeno

Minister Rončević načrtuje združitev več šolskih zavodov, vključno z Zavodom RS za šolstvo.

Ni omenjeno

Minister Rončević pričakuje odpor pedagoškega establišmenta do napovedanih reform.

Ni omenjeno

Najboljše rezultate v raziskavi PISA 2025 so dosegli učenci na Kitajskem, v Singapurju, na Japonskem in v Južni Koreji.

Ni omenjeno

Nova osemletna osnovna šola naj bi se začela izvajati v šolskem letu 2028/29.

Ni omenjeno

Padec rezultatov slovenskih učencev v raziskavi PISA 2025 je bil večji od povprečnega padca v državah OECD.

Ni omenjeno

Reforma šolstva vključuje prenovo učnih načrtov, nacionalnega preverjanja znanja in mature.

Ni omenjeno

Sedanji prvi razred osnovne šole naj bi postal obvezni vrtec.

Ni omenjeno

Slovenski 15-letniki so v raziskavi PISA 2025 dosegli najslabše rezultate, odkar Slovenija sodeluje v raziskavi.

Delno: Članek navaja slabše rezultate, a ne potrdi, da so najslabši doslej.

Slovenski učenci so pri matematiki in bralni pismenosti pod povprečjem držav OECD.

Da: Članek potrjuje, da so pri obeh področjih pod povprečjem OECD.

Mladina

Cilj šolske reforme je povrnitev avtoritete učiteljem in večja odgovornost za rezultate.

Delno: Minister omenja jasne standarde znanja in zahtevnejšo šolo.

Minister Borut Rončević je napovedal ukinitev devetletke in prehod na osemletno osnovno šolo.

Da: Minister je napovedal odpravo devetletke in prehod na osemletno šolo.

Minister Rončević načrtuje združitev več šolskih zavodov, vključno z Zavodom RS za šolstvo.

Ni omenjeno

Minister Rončević pričakuje odpor pedagoškega establišmenta do napovedanih reform.

Ni omenjeno

Najboljše rezultate v raziskavi PISA 2025 so dosegli učenci na Kitajskem, v Singapurju, na Japonskem in v Južni Koreji.

Ni omenjeno

Nova osemletna osnovna šola naj bi se začela izvajati v šolskem letu 2028/29.

Ni omenjeno

Padec rezultatov slovenskih učencev v raziskavi PISA 2025 je bil večji od povprečnega padca v državah OECD.

Delno: Podatki o padcu točk pri matematiki in branju kažejo večji padec.

Reforma šolstva vključuje prenovo učnih načrtov, nacionalnega preverjanja znanja in mature.

Ni omenjeno

Sedanji prvi razred osnovne šole naj bi postal obvezni vrtec.

Ni omenjeno

Slovenski 15-letniki so v raziskavi PISA 2025 dosegli najslabše rezultate, odkar Slovenija sodeluje v raziskavi.

Da: Članek navaja, da so bili dosežki nižji kot kadarkoli pred letom 2022.

Slovenski učenci so pri matematiki in bralni pismenosti pod povprečjem držav OECD.

Da: Članek eksplicitno navaja, da so na obeh področjih pod povprečjem OECD.

RTV Slovenija

Cilj šolske reforme je povrnitev avtoritete učiteljem in večja odgovornost za rezultate.

Da: Reforma vrača avtoriteto učiteljem in zahteva odgovornost za rezultate.

Minister Borut Rončević je napovedal ukinitev devetletke in prehod na osemletno osnovno šolo.

Da: Minister je napovedal odpravo devetletke in prehod na osemletno šolo.

Minister Rončević načrtuje združitev več šolskih zavodov, vključno z Zavodom RS za šolstvo.

Da: Minister je napovedal združitev več zavodov, vključno z ZRSŠ.

Minister Rončević pričakuje odpor pedagoškega establišmenta do napovedanih reform.

Da: Minister je izrecno izjavil, da pričakuje odpor pedagoškega establišmenta.

Najboljše rezultate v raziskavi PISA 2025 so dosegli učenci na Kitajskem, v Singapurju, na Japonskem in v Južni Koreji.

Da: Članek navaja te države kot vodilne na vrhu raziskave.

Nova osemletna osnovna šola naj bi se začela izvajati v šolskem letu 2028/29.

Da: Državna sekretarka je potrdila začetek v šolskem letu 2028/29.

Padec rezultatov slovenskih učencev v raziskavi PISA 2025 je bil večji od povprečnega padca v državah OECD.

Ni omenjeno

Reforma šolstva vključuje prenovo učnih načrtov, nacionalnega preverjanja znanja in mature.

Delno: Omenjena je prenova učnih načrtov, NPZ in matura nista izrecno navedeni.

Sedanji prvi razred osnovne šole naj bi postal obvezni vrtec.

Da: Sedanji prvi razred postane vrtec z obvezno vključitvijo.

Slovenski 15-letniki so v raziskavi PISA 2025 dosegli najslabše rezultate, odkar Slovenija sodeluje v raziskavi.

Delno: Članek navaja, da so dosežki nižji kot v kateremkoli ocenjevanju pred 2022.

Slovenski učenci so pri matematiki in bralni pismenosti pod povprečjem držav OECD.

Da: Članek potrjuje zaostanek pri matematiki in bralni pismenosti.

STA

Cilj šolske reforme je povrnitev avtoritete učiteljem in večja odgovornost za rezultate.

Ni omenjeno

Minister Borut Rončević je napovedal ukinitev devetletke in prehod na osemletno osnovno šolo.

Ni omenjeno

Minister Rončević načrtuje združitev več šolskih zavodov, vključno z Zavodom RS za šolstvo.

Ni omenjeno

Minister Rončević pričakuje odpor pedagoškega establišmenta do napovedanih reform.

Ni omenjeno

Najboljše rezultate v raziskavi PISA 2025 so dosegli učenci na Kitajskem, v Singapurju, na Japonskem in v Južni Koreji.

Ni omenjeno

Nova osemletna osnovna šola naj bi se začela izvajati v šolskem letu 2028/29.

Ni omenjeno

Padec rezultatov slovenskih učencev v raziskavi PISA 2025 je bil večji od povprečnega padca v državah OECD.

Ni omenjeno

Reforma šolstva vključuje prenovo učnih načrtov, nacionalnega preverjanja znanja in mature.

Ni omenjeno

Sedanji prvi razred osnovne šole naj bi postal obvezni vrtec.

Ni omenjeno

Slovenski 15-letniki so v raziskavi PISA 2025 dosegli najslabše rezultate, odkar Slovenija sodeluje v raziskavi.

Da: Članek navaja, da so dosegli najnižje rezultate doslej.

Slovenski učenci so pri matematiki in bralni pismenosti pod povprečjem držav OECD.

Ni omenjeno

Svet24

Cilj šolske reforme je povrnitev avtoritete učiteljem in večja odgovornost za rezultate.

Ni omenjeno

Minister Borut Rončević je napovedal ukinitev devetletke in prehod na osemletno osnovno šolo.

Ni omenjeno

Minister Rončević načrtuje združitev več šolskih zavodov, vključno z Zavodom RS za šolstvo.

Ni omenjeno

Minister Rončević pričakuje odpor pedagoškega establišmenta do napovedanih reform.

Ni omenjeno

Najboljše rezultate v raziskavi PISA 2025 so dosegli učenci na Kitajskem, v Singapurju, na Japonskem in v Južni Koreji.

Da: Članek navaja te države kot vodilne na področjih matematike, naravoslovja in bralne pismenosti.

Nova osemletna osnovna šola naj bi se začela izvajati v šolskem letu 2028/29.

Ni omenjeno

Padec rezultatov slovenskih učencev v raziskavi PISA 2025 je bil večji od povprečnega padca v državah OECD.

Da: Članek navaja, da je bil padec na vseh treh področjih občutno večji od povprečja OECD.

Reforma šolstva vključuje prenovo učnih načrtov, nacionalnega preverjanja znanja in mature.

Ni omenjeno

Sedanji prvi razred osnovne šole naj bi postal obvezni vrtec.

Ni omenjeno

Slovenski 15-letniki so v raziskavi PISA 2025 dosegli najslabše rezultate, odkar Slovenija sodeluje v raziskavi.

Ne: Članek navaja, da so bili dosežki nižji kot pred letom 2022, a ne trdi, da so najslabši od začetka sodelovanja leta 2006.

Slovenski učenci so pri matematiki in bralni pismenosti pod povprečjem držav OECD.

Da: Članek potrjuje, da slovenski 15-letniki pri obeh področjih zaostajajo za povprečjem OECD.

Večer

Cilj šolske reforme je povrnitev avtoritete učiteljem in večja odgovornost za rezultate.

Delno: Minister omenja povrnitev avtoritete in doseganje optimuma.

Minister Borut Rončević je napovedal ukinitev devetletke in prehod na osemletno osnovno šolo.

Da: Minister je napovedal odpravo devetletke in prehod na osemletko.

Minister Rončević načrtuje združitev več šolskih zavodov, vključno z Zavodom RS za šolstvo.

Ni omenjeno

Minister Rončević pričakuje odpor pedagoškega establišmenta do napovedanih reform.

Ni omenjeno

Najboljše rezultate v raziskavi PISA 2025 so dosegli učenci na Kitajskem, v Singapurju, na Japonskem in v Južni Koreji.

Ni omenjeno

Nova osemletna osnovna šola naj bi se začela izvajati v šolskem letu 2028/29.

Da: Državna sekretarka je potrdila začetek izvajanja v letu 2028/29.

Padec rezultatov slovenskih učencev v raziskavi PISA 2025 je bil večji od povprečnega padca v državah OECD.

Delno: Podatki kažejo večji padec pri matematiki in bralni pismenosti.

Reforma šolstva vključuje prenovo učnih načrtov, nacionalnega preverjanja znanja in mature.

Da: Članek izrecno navaja te tri ukrepe kot del reforme.

Sedanji prvi razred osnovne šole naj bi postal obvezni vrtec.

Da: Državna sekretarka je potrdila, da bo 1. razred postal obvezni vrtec.

Slovenski 15-letniki so v raziskavi PISA 2025 dosegli najslabše rezultate, odkar Slovenija sodeluje v raziskavi.

Da: Minister je potrdil, da so dosegli najslabše rezultate doslej.

Slovenski učenci so pri matematiki in bralni pismenosti pod povprečjem držav OECD.

Da: Članek navaja, da so pri obeh področjih pod povprečjem OECD.

primorske.si

Cilj šolske reforme je povrnitev avtoritete učiteljem in večja odgovornost za rezultate.

Ni omenjeno

Minister Borut Rončević je napovedal ukinitev devetletke in prehod na osemletno osnovno šolo.

Ni omenjeno

Minister Rončević načrtuje združitev več šolskih zavodov, vključno z Zavodom RS za šolstvo.

Ni omenjeno

Minister Rončević pričakuje odpor pedagoškega establišmenta do napovedanih reform.

Ni omenjeno

Najboljše rezultate v raziskavi PISA 2025 so dosegli učenci na Kitajskem, v Singapurju, na Japonskem in v Južni Koreji.

Ni omenjeno

Nova osemletna osnovna šola naj bi se začela izvajati v šolskem letu 2028/29.

Ni omenjeno

Padec rezultatov slovenskih učencev v raziskavi PISA 2025 je bil večji od povprečnega padca v državah OECD.

Da: Pri matematiki je slovenski padec (25 točk) večji od povprečnega padca OECD (11 točk).

Reforma šolstva vključuje prenovo učnih načrtov, nacionalnega preverjanja znanja in mature.

Ni omenjeno

Sedanji prvi razred osnovne šole naj bi postal obvezni vrtec.

Ni omenjeno

Slovenski 15-letniki so v raziskavi PISA 2025 dosegli najslabše rezultate, odkar Slovenija sodeluje v raziskavi.

Delno: Članek navaja, da so dosežki nižji kot v kateremkoli ocenjevanju pred 2022, a ne potrdi celotnega obdobja od 2006.

Slovenski učenci so pri matematiki in bralni pismenosti pod povprečjem držav OECD.

Da: Članek potrjuje, da slovenski učenci zaostajajo za povprečjem OECD pri matematiki in bralni pismenosti.

Analiza sentimenta

entities

• Slovenija
• Kitajska
• Singapur
• Japonska
• Južna Koreja
• Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD)
• Borut Rončević
• Mojca Škrinjar
• Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz)
• Klaudija Šterman Ivančič
• Pedagoški inštitut
• Zavod RS za šolstvo
• Center za poklicno izobraževanje

key differences

Borut Rončević

Vsi viri ga prikazujejo nevtralno, brez razlik.

Center za poklicno izobraževanje

Edini vir RTV omenja nevtralno združitev.

Japonska

Samo RTV nevtralno, Svet24 pozitivno; ostali ignorirajo.

Južna Koreja

Samo Svet24 izpostavlja Južno Korejo pozitivno, drugi viri je ne omenjajo.

Kitajska

Večina virov ignorira, Svet24 izpostavlja uspeh.

Klaudija Šterman Ivančič

Edini vir (Delo) poroča nevtralno, ostali molčijo.

Mojca Škrinjar

Večinoma nevtralno citiranje, brez kritike ali poudarkov.

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD)

Vsi viri OECD prikazujejo nevtralno, brez razlik.

Pedagoški inštitut

Edini vir (Delo) ga omenja nevtralno, ostali ga ignorirajo.

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz)

Večina virov Sviz ne omenja; dva ga citirata nevtralno.

Singapur

Večina virov ne omenja; Svet24 izpostavlja uspeh v bralni pismenosti.

Slovenija

Nekateri viri poudarjajo katastrofo, drugi le navajajo podatke.

Zavod RS za šolstvo

Samo RTV Slovenija omenja, nevtralno.

source analyses

Delo

Borut Rončević

Ni omenjeno

Center za poklicno izobraževanje

Ni omenjeno

Japonska

Ni omenjeno

Južna Koreja

Ni omenjeno

Kitajska

Ni omenjeno

Klaudija Šterman Ivančič

Nevtralno: omenjena kot nacionalna koordinatorica PISA 2025, citirana brez meta-vrednotenja

Mojca Škrinjar

Ni omenjeno

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD)

Nevtralno: omenjena kot referenčna točka za primerjavo rezultatov

Pedagoški inštitut

Nevtralno: omenjen kot pripadnost govornice, brez vrednotenja

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz)

Ni omenjeno

Singapur

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot država s slabšimi rezultati, brez vrednotenja

Zavod RS za šolstvo

Ni omenjeno

Mladina

Borut Rončević

Nevtralno: minister predstavi reformo in citiran brez meta-vrednotenja

Center za poklicno izobraževanje

Ni omenjeno

Japonska

Ni omenjeno

Južna Koreja

Ni omenjeno

Kitajska

Ni omenjeno

Klaudija Šterman Ivančič

Ni omenjeno

Mojca Škrinjar

Ni omenjeno

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD)

Nevtralno: OECD naveden kot vir podatkov in povprečij

Pedagoški inštitut

Ni omenjeno

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz)

Ni omenjeno

Singapur

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Slovenija omenjena kot država z nižjimi dosežki v PISA

Zavod RS za šolstvo

Ni omenjeno

RTV Slovenija

Borut Rončević

Nevtralno: minister predstavi reformo, citiran brez meta-vrednotenja.

Center za poklicno izobraževanje

Nevtralno: omenjen v kontekstu združitve, brez vrednotenja.

Japonska

Nevtralno: Japonska omenjena na lestvici, brez vrednotenja.

Južna Koreja

Nevtralno: Južna Koreja omenjena na lestvici, brez vrednotenja.

Kitajska

Nevtralno: kitajske province omenjene kot uspešne, brez vrednotenja.

Klaudija Šterman Ivančič

Ni omenjeno

Mojca Škrinjar

Nevtralno: državna sekretarka napoveduje podrobnosti, le citirana.

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD)

Nevtralno: OECD naveden kot vir podatkov, brez vrednotenja.

Pedagoški inštitut

Ni omenjeno

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz)

Nevtralno: Sviz poda pozive in opozorila, citiran brez meta-vrednotenja.

Singapur

Nevtralno: Singapur omenjen kot uspešen, brez vrednotenja.

Slovenija

Nevtralno: Slovenija omenjena v statističnih podatkih, brez vrednotenja.

Zavod RS za šolstvo

Nevtralno: omenjen v kontekstu združitve, brez vrednotenja.

STA

Borut Rončević

Ni omenjeno

Center za poklicno izobraževanje

Ni omenjeno

Japonska

Ni omenjeno

Južna Koreja

Ni omenjeno

Kitajska

Ni omenjeno

Klaudija Šterman Ivančič

Ni omenjeno

Mojca Škrinjar

Ni omenjeno

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD)

Nevtralno: OECD kot izvajalec raziskave omenjen brez vrednotenja.

Pedagoški inštitut

Ni omenjeno

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz)

Ni omenjeno

Singapur

Ni omenjeno

Slovenija

Negativno: poročilo o nazadovanju in najnižjih rezultatih, kar kaže na kritiko stanja.

Zavod RS za šolstvo

Ni omenjeno

Svet24

Borut Rončević

Ni omenjeno

Center za poklicno izobraževanje

Ni omenjeno

Japonska

Pozitivno: Japonska omenjena med najboljšimi, sledi Singapurju

Južna Koreja

Pozitivno: Južna Koreja omenjena med najboljšimi, sledi Singapurju

Kitajska

Pozitivno: Kitajska omenjena kot najboljša na vrhu pri matematiki in naravoslovju

Klaudija Šterman Ivančič

Ni omenjeno

Mojca Škrinjar

Ni omenjeno

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD)

Nevtralno: OECD je vir podatkov in citatov brez vrednotenja organizacije

Pedagoški inštitut

Ni omenjeno

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz)

Nevtralno: Sviz je citiran kot opozorilo na padec, brez meta-vrednotenja

Singapur

Pozitivno: Singapur izpostavljen kot vodilni pri bralni pismenosti

Slovenija

Negativno: članek izpostavlja drastičen padec dosežkov pod povprečje OECD

Zavod RS za šolstvo

Ni omenjeno

Večer

Borut Rončević

Nevtralno: minister je naveden kot govorec, brez meta-vrednotenja avtorja

Center za poklicno izobraževanje

Ni omenjeno

Japonska

Ni omenjeno

Južna Koreja

Ni omenjeno

Kitajska

Ni omenjeno

Klaudija Šterman Ivančič

Ni omenjeno

Mojca Škrinjar

Nevtralno: državna sekretarka je citirana brez vrednotenja

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD)

Nevtralno: omenjena kot vir podatkov in povprečij

Pedagoški inštitut

Ni omenjeno

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz)

Ni omenjeno

Singapur

Ni omenjeno

Slovenija

Negativno: rezultati PISA označeni kot 'katastrofalni' in 'najslabši'

Zavod RS za šolstvo

Ni omenjeno

primorske.si

Borut Rončević

Ni omenjeno

Center za poklicno izobraževanje

Ni omenjeno

Japonska

Ni omenjeno

Južna Koreja

Ni omenjeno

Kitajska

Ni omenjeno

Klaudija Šterman Ivančič

Ni omenjeno

Mojca Škrinjar

Ni omenjeno

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD)

Nevtralno: OECD naveden kot vir podatkov in organizator raziskave brez vrednotenja

Pedagoški inštitut

Ni omenjeno

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz)

Ni omenjeno

Singapur

Ni omenjeno

Slovenija

Negativno: članek izrecno navaja slabšanje dosežkov slovenskih 15-letnikov

Zavod RS za šolstvo

Ni omenjeno

Scenariji

scenarios

• description

  Če bo ministrstvo pod vodstvom Boruta Rončevića uspešno izvedlo zgodnje opismenjevanje in obvezni vrtec, bi lahko do sredine 2030-ih PISA rezultati pokazali izboljšanje bralne pismenosti. Učitelji, vključeni v prenovo, bi z več avtonomije in jasnimi standardi dvignili kakovost pouka, kar bi se odrazilo v boljših dosežkih.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  long

  title

  Reforma dvigne bralno pismenost po letih 2028

  valence

  positive

• description

  Napovedana reforma, vključno z ukinitvijo devetletke, bo sprožila odpor pedagoškega establišmenta, sindikatov kot Sviz in nekaterih staršev. Kljub temu bo vlada nadaljevala s pripravo, a z zamiki in kompromisi, kar bo povzročilo negotovost v šolah, a ne popolne ustavitve.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  mid

  title

  Reforma sproži burno razpravo, a se nadaljuje

  valence

  neutral

• description

  Brez takojšnjih sistemskih sprememb, saj se reforma šele pripravlja, bi lahko rezultati PISA 2028 pokazali še slabše dosežke, zlasti pri matematiki in branju. To bi poglobilo kritike na račun ministra Rončevića in okrepilo dvome v sposobnost sistema za izboljšanje.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  mid

  title

  PISA 2028 pokaže nadaljnji padec znanja

  valence

  negative

• description

  Če bodo učitelji dobili več avtonomije in se bo okrepila njihova vloga, bi se lahko dvignila kakovost poučevanja. S tem bi se izboljšali dosežki pri branju in matematiki, kar bi zmanjšalo zaostanek za OECD, kot kažejo izkušnje Estonije.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  long

  title

  Večja avtonomija učiteljev izboljša pouk

  valence

  positive

• description

  Uvedba obveznega vrtca za otroke, ki so prej vstopili v prvi razred, bo zahtevala dodatne prostore in kadre. To bi lahko povzročilo preobremenjenost vrtcev in šol, a hkrati omogočilo boljšo pripravo otrok na šolo.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  mid

  title

  Obvezni vrtec povzroči logistične težave

  valence

  neutral

• description

  Krepitev domoljubne vzgoje in 'ideološko nevtralne' šole bi lahko sprožila konflikte med različnimi interesnimi skupinami. Pedagoški inštitut in druge institucije bi nasprotovale, kar bi vodilo v polarizacijo in oviralo izvajanje reforme.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  mid

  title

  Poglobitev ideoloških delitev v šolstvu

  valence

  negative

• description

  Če bi se reforma izkazala za izjemno uspešno, bi lahko Slovenija v nekaj letih dosegla raven Finske ali Estonije. Mednarodno priznanje in izboljšani rezultati PISA bi okrepili ugled države in pritegnili pozornost drugih držav.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Slovenija postane vzor uspešnega preobrata

  valence

  positive

• description

  Ob morebitnem nezadovoljstvu s spremembami bi starši v večjem številu iskali alternative v zasebnih šolah. To bi povečalo raznolikost, a hkrati povečalo neenakosti v izobraževanju.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Zasebne šole pridobijo večji delež

  valence

  neutral

• description

  V skrajnem primeru bi lahko močan odpor sindikatov in učiteljev privedel do obsežnih stavk, kar bi ohromilo šolstvo. Vlada bi bila prisiljena umakniti reformo, kar bi povzročilo izgubo zaupanja in nadaljnji padec kakovosti.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  short

  title

  Val stavk in odpovedi reforme

  valence

  negative

Viri

articles

• article order

  5

  body

  z dodatnimi informacijami po celotni vesti Ljubljana, 08. septembra (STA) - Slovenski 15-letniki so v mednarodni raziskavi PISA 2025 dosegli najnižje rezultate, odkar Slovenija sodeluje v omenjeni raziskavi. V primerjavi z letom 2022 so nazadovali tako pri naravoslovju, matematiki in bralni ...

  language

  slv

  published at

  2026-09-08T16:20:22

  source

  STA

  title

  Raziskava PISA 2025: Slovenski 15-letniki pri bralni, matematični in naravoslovni pismenosti znova slabši (dopolnjeno)

  url

  https://www.sta.si/3596305/

• article order

  12

  body

  Šolski minister Borut Rončević je predstavil obširno reformo šolskega sistema, ki temelji na 10 izhodiščih. Med drugim je napovedal odpravo develetke: "Odpravili bomo devetletko in izvedli prehod na sodobno osemletno šolo. To ne bo neka nostalgična vrnitev v preteklost, ampak bo to nova sodobna, preglednejša in zahtevnejša osnovna šola z jasnimi standardi znanja, zgodnjim opismenjevanjemin zgodnjo pomočjo otrokom, ki zaostajajo in zahtevnejšim delom z nadarjenimi." Prvi prvošolčki bodo po napovedi državne sekretarke v prenovljeno osemletko vstopili v šolskem letu 2028/29. "V šolskem letu 2028/2029 bo začela teči nova osnovna šola s prenovljenim učnimi načrti. Se uveljavi v 9 letih. Sedanji prvi razred postane vrtec z obvezno vključitvijo, primarno vlogo ima vzgojitelj. Lahko poteka v šoli ali v vrtcu," je napovedala sekretarka Mojca Škrinjar. 10. reformnih izhodišč "Znanje bomo ponovno postavili v središče izobraževanja," je predstavil prvo izhodišče reforme in napovedal, da bodo učni načrti razbremenjeni nepregledenga kopičenja vsebin, učiteljem pa bo omogočene več avtonomije. Drugo izhodišče prinaša vrnitev visokih meril pri ocenjevanju. "Ne morejo in ne smejo biti vsi odlični," je bil neposreden minister. Tretje izhodišče pravi, da bo "cilj šole optimalni razvoj vsakega otroka in ne prisilno umetno izenačevanje rezultatov". Šola mora biti po besedah ministra pravična in otrok, ki rabi pomoč, naj jo dobi, nadarjen otrok pa naj dobi več nalog in mentorja. Četrto izhodišče reforme je, da se v šolo vrnejo delovna etika, vztrajnost in osebna odgovornost. Peto izhodišče v šoli krepi domoljublno in državljansko vzgojo. Šesto izhodišče je vzpostaviti bolj "ideološko nevtralno in intelektualno pluralno" šolo. Sedmo izhodišče vrača učitelju avtoriteto, šoli pa institucionalno zavest. Osmo izhodišče pravi, da je treba temeljna znanja zagotoviti pravočasno in brez odlašanja. Deveto izhodišče govori o prehodu na sodobno osemletko in ukinitvi trenutne devetletne osnovne šole. Deseto izhodišče reforme pa si za cilj postavlja odpravo institucionalnih monopolov in vzpostavitev jasne odgovornosti za rezultate. Ob tem je Rončević napovedal združitev Zavoda RS a šolstvo, Centra za poklicno izboraževanje, andragoškega centra in centra šolskih in obšolskih dejavnosti. Rončević: Pričakujem odpor, a ne povsod "Pričakujem, da bo napoved reforma naletela na odpor. A ne povsod. V pedagoškem establišmentu ja, pričakujem, da boste mediji popoldne polni kritičnih odzivov strokovnjakov in to so ti strokovnjaki, ki jih poimenujem pedagoški establišment. Ki desetletja usmerja in vodi sistem vzgoje in je privedel od tega kastastrofalnega trenda, ki ste ga videli v prvem delu tega dogodka. Vsako spremembo bodo razglasili za napad na stroko. Zato moram razčistiti, kaj je stroka. Stroka ni ena fakulteta, en zavod, ali ena šola. V razpravo bomo vključili različne znanstvene poglede, raziskovalce, psihologe in predvsem učitelje, ki so vsak dan v razredu. Poslušali bomo argumente, ne bomo pa več sprejemali, da se beseda "stroka" uporablja kot obrambni izid, s katerim se prepreči vsaka resna razprava o rezultati in vsaka sprememba sistema. In da smem kot minister vprašati le to, koliko denarja potrebuje kdo. Obenem pa moram podpisovati soglasja za menjavo ključavnic na neki OŠ. To se ne mora dogajati," je povedal minister Rončević. "Končni cilj reforme je jasen: Slovenska šola mora prav vsakemu otroku omogočiti, da doseže svoj optimum, ko razvije svoje spodobnosti. Ne morejo biti vsi odličnjaki, morajo pa vsi dobiti priložnost, podporo in zahtevo, da dosežejo največ, kar zmorejo," je sklenil. Slabši pri branju, naravoslovju in matematiki Medtem ko so slovenski 15-letniki pred tremi leti za povprečjem Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) zaostajali le na področju bralne pismenosti, na področju matematike in naravoslovja pa so bili nad povprečjem, pa tokratni rezultati kažejo, da poleg bralne pismenosti za povprečjem zaostajajo tudi pri matematiki, pri naravoslovju pa so okoli povprečja. "Povprečni dosežki v Sloveniji so bili leta 2025 nižji kot v kateremkoli ocenjevanju pred letom 2022," navaja OECD. Že leta 2022 so se slovenski 15-letniki na vseh treh področjih raziskave odrezali slabše kot v letu 2018. Pri naravoslovju je slovenski povprečni dosežek v najnovejši raziskavi 484 točk, kar je 16 točk slabše kot leta 2022. Povprečen slovenski dosežek pri matematiki je s 485 točk v letu 2022 zdaj zdrsnil na 460 točk. Medtem ko so leta 2022 slovenski mladi pri bralni pismenosti dosegli 469 točk, so leta 2025 dosegli 445 točk. Na vrhu ostajajo azijske države V preizkusih, povezanih z raziskavo, je sodelovalo 760.000 mladih iz 91 držav in ozemelj. Tako kot že v predhodnih izdajah so tudi tokrat na vrhu raziskave glede na vsa tri zajeta področja, pa tudi na novo dodano računalniško reševanje problemov, azijske države. Štiri kitajske province in metropole Peking, Šanghaj, Jiangsu in Zhejiang zasedajo prva mesta na področju matematike in naravoslovja, medtem ko pri bralni pismenosti prednjači Singapur. Lestvico najboljših dopolnjujejo Macao, Tajvan, Japonska in Južna Koreja. V prvo deseterico sta se na vseh treh področjih uvrstili še Estonija in Velika Britanija. Na naravoslovnem področju so med desetimi najboljšimi tudi Kanada, Nova Zelandija in Avstralija, na matematičnem Švica, na bralnem pa še Irska in Nova Zelandija. Tokratna izdaja raziskave sicer ugotavlja najslabši povprečen rezultat doslej. Medtem ko se rezultati pri znanosti v precejšnji meri ohranjajo, je padec izrazit pri branju in matematiki, je dejal strokovnjak za izobraževanje pri OECD-ju Eric Charbonnier. Najslabši, zlasti z vidika desetletnega obdobja med letoma 2015 in 2025, so bili rezultati na področju bralne pismenosti. To pri OECD-ju izpostavljajo kot še posebej zaskrbljujoče, saj prek branja učenci spoznavajo večino šolske snovi. Organizacija padec pripisuje več dejavnikom, od preobrazbe bralnih navad, povezanih z razširjenostjo zaslonov, upada zanimanja za branje pri mladih do sprememb v odnosu do šole po pandemiji koronavirusa. Opažajo, da imajo učenci veliko več težav pri odgovarjanju na vprašanja, ki terjajo kompleksne kognitivne procese, razmislek, branje daljših besedil in koncentracijo. Sviz poziva k sistemskemu reševanju kadrovskih težav V šolskem sindikatu Sviz pristojne pozivajo, naj se prednostno lotijo sistemskega reševanja pomanjkanja kadra ter zagotovijo ustrezne pogoje za kakovostno javno izobraževanje. Pričakujejo tudi, da se bodo izognili poenostavljenim interpretacijam ugotovitev ter nedomišljenim in rokohitrskim rešitvam, ki pri tako zahtevnih vprašanjih ne morejo zagotoviti trajnih izboljšav kakovosti javnega izobraževanja. Opozorili so, da po podatkih iz tokratne raziskave PISA namreč le 17,5 odstotka slovenskih učencev obiskuje šole, katerih ravnatelji ocenjujejo, da pomanjkanje učiteljev ne ovira izvajanja pouka, povprečje OECD-ja pa je 28,8 odstotka. Kot so navedli, se je kazalnik pomanjkanja učiteljev v primerjavi z letom 2022 v Sloveniji še poslabšal, medtem ko je bilo v povprečju OECD-ja zaznano izboljšanje. V Svizu opozarjajo še, da kakovost javnega izobraževanja ni samoumevna, ampak da sta njeno ohranjanje in izboljševanje neposredno povezana z ustreznim vrednotenjem vzgojno-izobraževalnega dela. "Tudi OECD v svojih analizah poudarja pomen privlačnosti učiteljskega poklica ter pogojev, ki omogočajo pridobivanje in ohranjanje ustrezno usposobljenih zaposlenih," so dodali. Slovenija del raziskave od 2006 Mednarodna raziskava o bralni, matematični in naravoslovni pismenosti PISA, ki se izvaja pod okriljem OECD-ja, poteka v triletnih ciklih. Slovenija v njej sodeluje od leta 2006. Gre za obsežen in dolgoročen projekt primerjanja znanja in spretnosti 15-letnikov iz držav članic OECD-ja ter držav partneric, z njo pa sledijo trendom znanja na področjih naravoslovne, matematične in bralne pismenosti in opazujemo učinke sprememb v šolskem sistemu.

  language

  slv

  published at

  2026-09-08T12:36:51

  source

  RTV Slovenija

  title

  Rončević: Odpravili bomo devetletko, v prenovljeno osemletko prvič v šolskem letu 2028/29

  url

  https://www.rtvslo.si/slovenija/roncevic-odpravili-bomo-devetletko-v-prenovljeno-osemletko-prvic-v-solskem-letu-2028-29/793136

• article order

  13

  body

  Slovenski 15-letniki so na vseh treh ključnih področjih pismenosti dosegli slabše rezultate kot v preteklih raziskavah PISA. Pri naravoslovni pismenosti so se prvič spustili na povprečje držav OECD, pri matematiki so prvič značilno pod povprečjem, bralna pismenost pa, ki je bila že doslej pod povprečjem OECD, je še upadla. Kaj se dogaja s slovenskim znanjem, zakaj samo dejstvo, da učenci vse pogosteje rešujejo naloge na računalniku, ni dovolj za razlago padca rezultatov in kaj bi morali iz teh podatkov razumeti odločevalci? O tem in drugih vidikih smo se pogovarjali s Klaudijo Šterman Ivančič, nacionalno koordinatorico raziskave PISA 2025 na Pedagoškem inštitutu.

  language

  slv

  published at

  2026-09-08T14:14:07

  source

  Delo

  title

  izobraževanje, raziskava, pisa 2025, pismenost, klaudija šterman ivančič

  url

  https://www.delo.si/novice/slovenija/izobrazevanje-raziskava-pisa-2025-pismenost-klaudija-sterman-ivancic

• article order

  6

  body

  Slovenski 15-letniki so v mednarodni raziskavi PISA 2025 dosegli nižje rezultate kot pred tremi leti. Na področju naravoslovne pismenosti so njihovi dosežki okoli povprečja držav OECD, na področju matematične in bralne pismenosti pa so pod povprečjem OECD, ki je prav tako nižje kot pred tremi leti, je razvidno iz danes objavljene raziskave. Ob predstavitvi izidov je šolski minister Borut Rončević predstavil tudi obširno reformo šolskega sistema, ki ima deset izhodišč. Med drugim je napovedal odpravo develetke.: "Odpravili bomo devetletko in izvedli prehod na sodobno osemletno šolo. To ne bo neka nostalgična vrnitev v preteklost, ampak bo to nova sodobna, preglednejša in zahtevnejša osnovna šola z jasnimi standardi znanja, zgodnjim opismenjevanjemin zgodnjo pomočjo otrokom, ki zaostajajo in zahtevnejšim delom z nadarjenimi." "Odpravili bomo devetletko in izvedli prehod na sodobno osemletno šolo. To ne bo neka nostalgična vrnitev v preteklost, ampak bo to nova sodobna, preglednejša in zahtevnejša osnovna šola z jasnimi standardi znanja, zgodnjim opismenjevanjemin zgodnjo pomočjo otrokom, ki zaostajajo in zahtevnejšim delom z nadarjenimi." "Povprečni dosežki v Sloveniji so bili leta 2025 nižji kot v kateremkoli ocenjevanju pred letom 2022," navaja OECD. Že leta 2022 so se slovenski 15-letniki na vseh treh področjih raziskave odrezali slabše kot v letu 2018. Pri naravoslovju je slovenski povprečni dosežek v najnovejši raziskavi 484 točk (leta 2022 500 točk), medtem ko je povprečje držav OECD pri 486 točkah (leta 2022 491 točk). Povprečen slovenski dosežek pri matematiki je s 485 točk v letu 2022 zdrsnil na tokratnih 460 točk, povprečni dosežek držav OECD pa se je v tem obdobju znižal s 480 na 469 točk. Pri bralni pismenosti je odstopanje od povprečja OECD največje. Medtem ko je leta 2022 povprečje znašalo 482, slovenski dosežek pa je bil 469, se je v letu 2025 razlika še povečala, in sicer so slovenski 15-letniki dosegli 445 točk, povprečje OECD pa je znašalo 466 točk. Mednarodna raziskava o bralni, matematični in naravoslovni pismenosti PISA, ki se izvaja pod okriljem Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), poteka v triletnih ciklih. Slovenija v njej sodeluje od leta 2006. Tokratna raziskava se je na slovenskih šolah izvajala marca in aprila lani, v njej so sodelovali dijaki in učenci, ki so bili rojeni leta 2009 in so bili vpisani v 7. ali višji razred osnovne šole oziroma v srednjo šolo.

  language

  slv

  published at

  2026-09-08T12:14:36

  source

  Mladina

  title

  Minister za šolstvo bi odpravil devetletko

  url

  https://www.mladina.si/250855/minister-za-solstvo-bi-odpravil-devetletko/

• article order

  2

  body

  Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu. Minister za izobraževanje Borut Rončević je ob odzivu na danes objavljene rezultate raziskave PISA 2025, ki kažejo nadaljnje zniževanje dosežkov slovenskih 15-letnikov, napovedal pripravo celovite reforme sistema vzgoje in izobraževanje. Med drugim bodo odpravili devetletko in pripravili prehod na sodobno osemletno osnovno šolo. "Rezultati mednarodnih raziskav znanja so za Slovenijo strašno resno opozorilo," je dejal minister. Spomnil je, da so slovenski 15-letniki na vseh treh področjih merjenja, torej bralni, matematični in naravoslovni pismenosti dosegli najslabše rezultate, odkar Slovenija sodeluje v tej raziskavi. Trend slovenskih dosežkov je označil za katastrofalen. Napovedal je pripravo celovite reforme slovenskega sistema vzgoje in izobraževanja. Ob tem je nanizal več ukrepov, ki jih bodo uvedli, med njimi prenova učnih načrtov, reforma nacionalnega preverjanja znanja in mature, povrnitev avtoritete učiteljem, pa tudi odprava devetletke in priprava prehoda na sodobno osemletno osnovno šolo. Končni cilj reforme je po ministrovih besedah jasen, in sicer vsakemu omogočiti, da doseže svoj optimum. "Ne morejo pa biti vsi odličnjaki," je dodal. Državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino Mojca Škrinjar je napovedala, da bodo do konca septembra ustanovili strateški svet za pripravo reforme. Nova osemletka pa se bo po njenih napovedih začela izvajati v šolskem letu 2028/29, sedanji prvi razred bo postal obvezni vrtec, ki se bo lahko izvajal v prostorih osnovne šole ali vrtca. Slovenski 15-letniki so glede na raziskavo PISA 2025 dosegli nižje rezultate kot pred tremi leti. Na področju naravoslovne pismenosti so njihovi dosežki okoli povprečja držav OECD, na področju matematične in bralne pismenosti pa so pod povprečjem OECD, ki je prav tako nižje kot pred tremi leti, je razvidno iz danes objavljene raziskave. Medtem ko so slovenski 15-letniki pred tremi leti za povprečjem Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) zaostajali le na področju bralne pismenosti, na področju matematike in naravoslovja pa so bili nad povprečjem, pa tokratni rezultati kažejo, da poleg bralne pismenosti za povprečjem zaostajajo tudi pri matematiki, pri naravoslovju pa so okoli povprečja. "Povprečni dosežki v Sloveniji so bili leta 2025 nižji kot v kateremkoli ocenjevanju pred letom 2022," navaja OECD. Že leta 2022 so se slovenski 15-letniki na vseh treh področjih raziskave odrezali slabše kot v letu 2018. Pri naravoslovju je slovenski povprečni dosežek v najnovejši raziskavi 484 točk (leta 2022 500 točk), medtem ko je povprečje držav OECD pri 486 točkah (leta 2022 491 točk). Povprečen slovenski dosežek pri matematiki je s 485 točk v letu 2022 zdrsnil na tokratnih 460 točk, povprečni dosežek držav OECD pa se je v tem obdobju znižal s 480 na 469 točk. Pri bralni pismenosti je odstopanje od povprečja OECD največje. Medtem ko je leta 2022 povprečje znašalo 482, slovenski dosežek pa je bil 469, se je v letu 2025 razlika še povečala, in sicer so slovenski 15-letniki dosegli 445 točk, povprečje OECD pa je znašalo 466 točk. Mednarodna raziskava o bralni, matematični in naravoslovni pismenosti PISA, ki se izvaja pod okriljem OECD-ja, poteka v triletnih ciklih. Slovenija v njej sodeluje od leta 2006. Tokratna raziskava se je na slovenskih šolah izvajala marca in aprila lani, v njej so sodelovali dijaki in učenci, ki so bili rojeni leta 2009 in so bili vpisani v 7. ali višji razred osnovne šole oziroma v srednjo šolo.

  language

  slv

  published at

  2026-09-08T12:18:45

  source

  Večer

  title

  Rončević: Odpravili bomo devetletko in pripravili prehod na sodobno osemletno osnovno šolo

  url

  https://vecer.com/slovenija/roncevic-odpravili-bomo-devetletko-in-pripravili-prehod-na-sodobno-osemletno-osnovno-solo-10426467

• article order

  3

  body

  Medtem ko so slovenski 15-letniki pred tremi leti za povprečjem Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) zaostajali le na področju bralne pismenosti, na področju matematike in naravoslovja pa so bili nad povprečjem, pa tokratni rezultati kažejo, da poleg bralne pismenosti za povprečjem zaostajajo tudi pri matematiki, pri naravoslovju pa so okoli povprečja. Slabše od leta 2022 in še slabše kot v letu 2018 "Povprečni dosežki v Sloveniji so bili leta 2025 nižji kot v kateremkoli ocenjevanju pred letom 2022," navaja OECD. Že leta 2022 so se slovenski 15-letniki na vseh treh področjih raziskave odrezali slabše kot v letu 2018. Pri naravoslovju je slovenski povprečni dosežek v najnovejši raziskavi 484 točk (leta 2022 500 točk), medtem ko je povprečje držav OECD pri 486 točkah (leta 2022 491 točk). V Sloveniji padec večji od povprečja OECD Povprečen slovenski dosežek pri matematiki je s 485 točk v letu 2022 zdrsnil na tokratnih 460 točk, povprečni dosežek držav OECD pa se je v tem obdobju znižal s 480 na 469 točk. Pri bralni pismenosti je odstopanje od povprečja OECD največje. Medtem ko je leta 2022 povprečje znašalo 482, slovenski dosežek pa je bil 469, se je v letu 2025 razlika še povečala, in sicer so slovenski 15-letniki dosegli 445 točk, povprečje OECD pa je znašalo 466 točk. Ali kot so zapisali v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz). "Glede na leto 2022 se je slovenski rezultat znižal za 16 točk pri naravoslovju, 24 pri branju in 25 pri matematiki. Padec je bil na vseh treh področjih občutno večji od povprečja OECD, kjer so se dosežki znižali za 3, 14 oziroma 9 točk," so opozorili v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz). Na vrhu Kitajci Nad slabšimi rezultati tarnajo tudi v Avstriji in Nemčiji in še v nekaterih evropskih državah. Kje so najboljši? Na Kitajskem, v provincah in metropolah Peking, Šanghaj, Jiangsu in Zhejiang zasedajo prva mesta na področju matematike in naravoslovja, medtem ko pri bralni pismenosti prednjači Singapur. Sledita Japonska in Južna Koreja. V Evropi so med najboljšimi v Estoniji in Združenem kraljestvu. Na naravoslovnem področju so med desetimi najboljšimi tudi Kanada, Nova Zelandija in Avstralija, na matematičnem Švica, na bralnem pa še Irska in Nova Zelandija. Nadpovprečne rezultate so zabeležili tudi na Finskem. Najslabši rezultati pri branju in matematiki tudi globalno Tokratna izdaja raziskave sicer ugotavlja najslabši povprečen rezultat doslej. Medtem ko se rezultati pri znanosti v precejšnji meri ohranjajo, je padec izrazit pri branju in matematiki, je dejal strokovnjak za izobraževanje pri OECD Eric Charbonnier. Najslabši, zlasti z vidika desetletnega obdobja med letoma 2015 in 2025, so bili rezultati na področju bralne pismenosti. To pri OECD izpostavljajo kot še posebej zaskrbljujoče, saj, kot poudarjajo, prek branja učenci spoznavajo večino šolske snovi, bodisi pri reševanju računskih problemov, analizi zgodovinskega vira ali razlagi znanstvene izkušnje. Organizacija to pripisuje več dejavnikom, od preobrazbe bralnih navad, povezanih z razširjenostjo zaslonov, upada zanimanja za branje pri mladih do sprememb v odnosu do šole po pandemiji covida. Opažajo, da imajo učenci veliko več težav pri odgovarjanju na vprašanja, ki terjajo kompleksne kognitivne procese, razmislek, branje daljših besedil in koncentracijo. Mednarodna raziskava o bralni, matematični in naravoslovni pismenosti PISA, ki se izvaja pod okriljem Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), poteka v triletnih ciklih. Slovenija v njej sodeluje od leta 2006. Tokratna raziskava se je na slovenskih šolah izvajala marca in aprila lani, v njej so sodelovali dijaki in učenci, ki so bili rojeni leta 2009 in so bili vpisani v 7. ali višji razred osnovne šole oziroma v srednjo šolo.

  language

  slv

  published at

  2026-09-08T10:54:54

  source

  Svet24

  title

  15-letniki v Sloveniji drastično nazadovali pri branju in matematiki

  url

  https://svet24.si/novice/slovenija/pisa-15-letniki-bralna-pismenost-matematika-1924833

• article order

  1

  body

  LJUBLJANA * Medtem ko so slovenski 15-letniki pred tremi leti za povprečjem Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) zaostajali le na področju bralne pismenosti, na področju matematike in naravoslovja pa so bili nad povprečjem, tokratni rezultati kažejo, da poleg bralne pismenosti za povprečjem zaostajajo tudi pri matematiki, pri naravoslovju so okoli povprečja. "Povprečni dosežki v Sloveniji so bili leta 2025 nižji kot v kateremkoli ocenjevanju pred letom 2022," navaja OECD. Že leta 2022 so se slovenski 15-letniki na vseh treh področjih raziskave odrezali slabše kot v letu 2018. Pri naravoslovju je slovenski povprečni dosežek v najnovejši raziskavi 484 točk (leta 2022 500 točk), medtem ko je povprečje držav OECD pri 486 točkah (leta 2022 491 točk). Povprečen slovenski dosežek pri matematiki je s 485 točk v letu 2022 zdrsnil na tokratnih 460 točk, povprečni dosežek držav OECD pa se je v tem obdobju znižal s 480 na 469 točk. Pri bralni pismenosti je odstopanje od povprečja OECD največje. Medtem ko je leta 2022 povprečje znašalo 482, slovenski dosežek pa je bil 469, se je v letu 2025 razlika še povečala, in sicer so slovenski 15-letniki dosegli 445 točk, povprečje OECD pa je znašalo 466 točk. Mednarodna raziskava o bralni, matematični in naravoslovni pismenosti PISA, ki se izvaja pod okriljem Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), poteka v triletnih ciklih. Slovenija v njej sodeluje od leta 2006. Tokratna raziskava se je na slovenskih šolah izvajala marca in aprila lani, v njej so sodelovali dijaki in učenci, ki so bili rojeni leta 2009 in so bili vpisani v 7. ali višji razred osnovne šole oziroma v srednjo šolo.

  language

  slv

  published at

  2026-09-08T10:21:48

  source

  primorske.si

  title

  Raziskava PISA 2025: Slovenski 15-letniki pri bralni, matematični in naravoslovni pismenosti znova slabši

  url

  https://primorske.si/slovenija/raziskava-pisa-2025-slovenski-15-letniki-pri-bralni-matematicni-in-naravoslovni-pismenosti-znova-slabsi/

source scope

analyzed source count

7

omitted articles

omitted source count

0

total source count

7