MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• V zadnjih 20 do 30 letih je umrljivost zaradi samomora v Sloveniji precej upadla.
• Število samomorov v Sloveniji upada, vendar je samomorilni količnik še vedno nad evropskim povprečjem.
• Leta 2025 je v Sloveniji zaradi samomora umrlo 336 ljudi.
• Moški zaradi samomora umirajo približno štirikrat pogosteje kot ženske.
• Samomorilni količnik v Sloveniji je leta 2025 znašal 15,77 na 100.000 prebivalcev.
• Center za psihološko svetovanje Posvet je leta 2025 opravil 8.743 svetovanj, kar je 17 odstotkov več kot leto prej.
• Delež smrti zaradi samomora med vsemi smrtmi v Sloveniji je leta 2025 znašal 1,6 odstotka.
• Trend upadanja samomora se nakazuje v vseh regijah, z izjemo pomurske in jugovzhodne, kjer stagnira.
• Samomor je intimna odločitev posameznika v hudi čustveni stiski, ki zase ne vidi več zadovoljivega izhoda.
• Najbolj ogrožena starostna skupina so starejši, saj samomorilni količnik s starostjo narašča.
• Slovenski center za raziskovanje samomora je v zadnjem letu in pol usposobil približno 1.200 zunanjih strokovnjakov za izvajanje delavnic.
• Pogovor o samomorilnih mislih ne povečuje njihove prisotnosti ali pojavnosti.

key differences

Center za psihološko svetovanje Posvet je leta 2025 opravil 8.743 svetovanj, kar je 17 odstotkov več kot leto prej.

Samo Svet24 in primorske.si potrjujeta trditev; ostali viri jo navajajo za druge organizacije ali leta.

Delež smrti zaradi samomora med vsemi smrtmi v Sloveniji je leta 2025 znašal 1,6 odstotka.

Samo primorske.si potrjuje podatek za 2025; drugi viri ga ne omenjajo ali navajajo za lani.

Leta 2025 je v Sloveniji zaradi samomora umrlo 336 ljudi.

Samo Svet24 in primorske.si potrjujeta leto 2025; ostali viri navajajo le "lani".

Moški zaradi samomora umirajo približno štirikrat pogosteje kot ženske.

Večina virov podpira, a Delo in primorske.si navajata nižje razmerje (3,4).

Najbolj ogrožena starostna skupina so starejši, saj samomorilni količnik s starostjo narašča.

Večina virov podpira trditev, le Delo jo omenja brez naraščanja.

Pogovor o samomorilnih mislih ne povečuje njihove prisotnosti ali pojavnosti.

Le Žurnal24 in primorske.si trditev podpirata, ostali je ne omenjajo.

Samomor je intimna odločitev posameznika v hudi čustveni stiski, ki zase ne vidi več zadovoljivega izhoda.

Večina virov citira izjavo, dva je ne omenjata.

Samomorilni količnik v Sloveniji je leta 2025 znašal 15,77 na 100.000 prebivalcev.

Večina virov navaja vrednost za "lani", le Svet24 in Primorske.si za 2025.

Slovenski center za raziskovanje samomora je v zadnjem letu in pol usposobil približno 1.200 zunanjih strokovnjakov za izvajanje delavnic.

Večina virov potrjuje, STA in trije je ne omenjajo.

Trend upadanja samomora se nakazuje v vseh regijah, z izjemo pomurske in jugovzhodne, kjer stagnira.

Večina virov potrjuje, STA in dva druga ne omenjajo.

V zadnjih 20 do 30 letih je umrljivost zaradi samomora v Sloveniji precej upadla.

Večina virov potrjuje, STA in primorske.si le delno.

Število samomorov v Sloveniji upada, vendar je samomorilni količnik še vedno nad evropskim povprečjem.

Večina potrjuje, Žurnal24 in Med.Over.Net izpuščata evropsko primerjavo.

source analyses

Delo

Center za psihološko svetovanje Posvet je leta 2025 opravil 8.743 svetovanj, kar je 17 odstotkov več kot leto prej.

Delno: Številke in odstotek so navedeni za lani, ne za leto 2025.

Delež smrti zaradi samomora med vsemi smrtmi v Sloveniji je leta 2025 znašal 1,6 odstotka.

Delno: Članek navaja 1,6 odstotka za lani, ne potrdi leta 2025.

Leta 2025 je v Sloveniji zaradi samomora umrlo 336 ljudi.

Delno: Članek navaja 336 smrti lani, vendar ne potrdi leta 2025.

Moški zaradi samomora umirajo približno štirikrat pogosteje kot ženske.

Delno: Članek navaja 3,4-krat pogosteje.

Najbolj ogrožena starostna skupina so starejši, saj samomorilni količnik s starostjo narašča.

Delno: Članek navaja, da so starejši bolj ogroženi, a ne omenja naraščanja.

Pogovor o samomorilnih mislih ne povečuje njihove prisotnosti ali pojavnosti.

Ni omenjeno

Samomor je intimna odločitev posameznika v hudi čustveni stiski, ki zase ne vidi več zadovoljivega izhoda.

Da: Citirano v članku kot izjava Sama Mirta Kavška.

Samomorilni količnik v Sloveniji je leta 2025 znašal 15,77 na 100.000 prebivalcev.

Delno: Članek navaja količnik 15,77 lani, ne potrdi leta 2025.

Slovenski center za raziskovanje samomora je v zadnjem letu in pol usposobil približno 1.200 zunanjih strokovnjakov za izvajanje delavnic.

Da: Članek potrjuje točno to število in časovni okvir.

Trend upadanja samomora se nakazuje v vseh regijah, z izjemo pomurske in jugovzhodne, kjer stagnira.

Delno: Članek potrjuje upad lani, a dolgoročno stagnacijo v teh regijah.

V zadnjih 20 do 30 letih je umrljivost zaradi samomora v Sloveniji precej upadla.

Da: Članek navaja upad za več kot 30 odstotkov v dveh desetletjih.

Število samomorov v Sloveniji upada, vendar je samomorilni količnik še vedno nad evropskim povprečjem.

Da: Članek potrjuje upad števila in nadpovprečen količnik.

Med.Over.Net

Center za psihološko svetovanje Posvet je leta 2025 opravil 8.743 svetovanj, kar je 17 odstotkov več kot leto prej.

Ni omenjeno

Delež smrti zaradi samomora med vsemi smrtmi v Sloveniji je leta 2025 znašal 1,6 odstotka.

Ni omenjeno

Leta 2025 je v Sloveniji zaradi samomora umrlo 336 ljudi.

Ni omenjeno

Moški zaradi samomora umirajo približno štirikrat pogosteje kot ženske.

Ni omenjeno

Najbolj ogrožena starostna skupina so starejši, saj samomorilni količnik s starostjo narašča.

Ni omenjeno

Pogovor o samomorilnih mislih ne povečuje njihove prisotnosti ali pojavnosti.

Ni omenjeno

Samomor je intimna odločitev posameznika v hudi čustveni stiski, ki zase ne vidi več zadovoljivega izhoda.

Delno: Članek omenja stisko in potrebo po pomoči, a ne definira samomora.

Samomorilni količnik v Sloveniji je leta 2025 znašal 15,77 na 100.000 prebivalcev.

Ni omenjeno

Slovenski center za raziskovanje samomora je v zadnjem letu in pol usposobil približno 1.200 zunanjih strokovnjakov za izvajanje delavnic.

Ni omenjeno

Trend upadanja samomora se nakazuje v vseh regijah, z izjemo pomurske in jugovzhodne, kjer stagnira.

Ni omenjeno

V zadnjih 20 do 30 letih je umrljivost zaradi samomora v Sloveniji precej upadla.

Delno: Članek navaja, da dolgoročni podatki kažejo izboljšanje.

Število samomorov v Sloveniji upada, vendar je samomorilni količnik še vedno nad evropskim povprečjem.

Delno: Članek omenja dolgoročno izboljšanje, a ne navaja evropskega povprečja.

N1

Center za psihološko svetovanje Posvet je leta 2025 opravil 8.743 svetovanj, kar je 17 odstotkov več kot leto prej.

Delno: Članek navaja te podatke za Slovensko združenje za preprečevanje samomora.

Delež smrti zaradi samomora med vsemi smrtmi v Sloveniji je leta 2025 znašal 1,6 odstotka.

Ni omenjeno

Leta 2025 je v Sloveniji zaradi samomora umrlo 336 ljudi.

Delno: Članek navaja 261 moških in 75 žensk (skupaj 336), a se nanaša na preteklo leto.

Moški zaradi samomora umirajo približno štirikrat pogosteje kot ženske.

Da: Članek izrecno navaja to razmerje.

Najbolj ogrožena starostna skupina so starejši, saj samomorilni količnik s starostjo narašča.

Da: Članek potrjuje, da so starejši najbolj ogroženi.

Pogovor o samomorilnih mislih ne povečuje njihove prisotnosti ali pojavnosti.

Ni omenjeno

Samomor je intimna odločitev posameznika v hudi čustveni stiski, ki zase ne vidi več zadovoljivega izhoda.

Da: Članek navaja to definicijo v izjavi Sama Mirta Kavška.

Samomorilni količnik v Sloveniji je leta 2025 znašal 15,77 na 100.000 prebivalcev.

Delno: Članek navaja to vrednost za preteklo leto.

Slovenski center za raziskovanje samomora je v zadnjem letu in pol usposobil približno 1.200 zunanjih strokovnjakov za izvajanje delavnic.

Da: Članek dobesedno navaja ta podatek.

Trend upadanja samomora se nakazuje v vseh regijah, z izjemo pomurske in jugovzhodne, kjer stagnira.

Da: Članek dobesedno navaja te regionalne razlike.

V zadnjih 20 do 30 letih je umrljivost zaradi samomora v Sloveniji precej upadla.

Da: Članek dobesedno navaja to ugotovitev.

Število samomorov v Sloveniji upada, vendar je samomorilni količnik še vedno nad evropskim povprečjem.

Da: Članek potrjuje dolgoročni trend upadanja in nadpovprečen količnik.

RTV Slovenija

Center za psihološko svetovanje Posvet je leta 2025 opravil 8.743 svetovanj, kar je 17 odstotkov več kot leto prej.

Delno: Članek navaja te podatke, a ne omenja imena "Posvet" niti leta 2025.

Delež smrti zaradi samomora med vsemi smrtmi v Sloveniji je leta 2025 znašal 1,6 odstotka.

Ni omenjeno

Leta 2025 je v Sloveniji zaradi samomora umrlo 336 ljudi.

Delno: Članek navaja, da je "lani" umrlo 336 ljudi, leto ni eksplicitno.

Moški zaradi samomora umirajo približno štirikrat pogosteje kot ženske.

Da: Članek izrecno navaja to razmerje.

Najbolj ogrožena starostna skupina so starejši, saj samomorilni količnik s starostjo narašča.

Da: Članek potrjuje, da so starejši najbolj ogroženi.

Pogovor o samomorilnih mislih ne povečuje njihove prisotnosti ali pojavnosti.

Ni omenjeno

Samomor je intimna odločitev posameznika v hudi čustveni stiski, ki zase ne vidi več zadovoljivega izhoda.

Da: Članek navaja to kot izjavo predsednika združenja.

Samomorilni količnik v Sloveniji je leta 2025 znašal 15,77 na 100.000 prebivalcev.

Delno: Članek navaja "lani", leto 2025 ni eksplicitno zapisano.

Slovenski center za raziskovanje samomora je v zadnjem letu in pol usposobil približno 1.200 zunanjih strokovnjakov za izvajanje delavnic.

Da: Članek dobesedno potrjuje to informacijo.

Trend upadanja samomora se nakazuje v vseh regijah, z izjemo pomurske in jugovzhodne, kjer stagnira.

Da: Članek dobesedno potrjuje to ugotovitev.

V zadnjih 20 do 30 letih je umrljivost zaradi samomora v Sloveniji precej upadla.

Da: Članek dobesedno potrjuje to trditev.

Število samomorov v Sloveniji upada, vendar je samomorilni količnik še vedno nad evropskim povprečjem.

Da: Članek potrjuje upad števila in nadpovprečen količnik.

STA

Center za psihološko svetovanje Posvet je leta 2025 opravil 8.743 svetovanj, kar je 17 odstotkov več kot leto prej.

Ni omenjeno

Delež smrti zaradi samomora med vsemi smrtmi v Sloveniji je leta 2025 znašal 1,6 odstotka.

Ni omenjeno

Leta 2025 je v Sloveniji zaradi samomora umrlo 336 ljudi.

Ni omenjeno

Moški zaradi samomora umirajo približno štirikrat pogosteje kot ženske.

Ni omenjeno

Najbolj ogrožena starostna skupina so starejši, saj samomorilni količnik s starostjo narašča.

Ni omenjeno

Pogovor o samomorilnih mislih ne povečuje njihove prisotnosti ali pojavnosti.

Ni omenjeno

Samomor je intimna odločitev posameznika v hudi čustveni stiski, ki zase ne vidi več zadovoljivega izhoda.

Ni omenjeno

Samomorilni količnik v Sloveniji je leta 2025 znašal 15,77 na 100.000 prebivalcev.

Ni omenjeno

Slovenski center za raziskovanje samomora je v zadnjem letu in pol usposobil približno 1.200 zunanjih strokovnjakov za izvajanje delavnic.

Ni omenjeno

Trend upadanja samomora se nakazuje v vseh regijah, z izjemo pomurske in jugovzhodne, kjer stagnira.

Ni omenjeno

V zadnjih 20 do 30 letih je umrljivost zaradi samomora v Sloveniji precej upadla.

Delno: Članek omenja trend upadanja v zadnjem desetletju.

Število samomorov v Sloveniji upada, vendar je samomorilni količnik še vedno nad evropskim povprečjem.

Da: Članek potrjuje trend upadanja in nadpovprečen količnik.

SiOL

Center za psihološko svetovanje Posvet je leta 2025 opravil 8.743 svetovanj, kar je 17 odstotkov več kot leto prej.

Delno: Članek navaja te podatke za Slovensko združenje za preprečevanje samomora, ne za Posvet.

Delež smrti zaradi samomora med vsemi smrtmi v Sloveniji je leta 2025 znašal 1,6 odstotka.

Ni omenjeno

Leta 2025 je v Sloveniji zaradi samomora umrlo 336 ljudi.

Delno: Članek navaja 336 smrti za preteklo leto (lani), ne 2025.

Moški zaradi samomora umirajo približno štirikrat pogosteje kot ženske.

Da: Članek eksplicitno navaja to razmerje.

Najbolj ogrožena starostna skupina so starejši, saj samomorilni količnik s starostjo narašča.

Da: Članek potrjuje, da so starejši najbolj ogroženi.

Pogovor o samomorilnih mislih ne povečuje njihove prisotnosti ali pojavnosti.

Ni omenjeno

Samomor je intimna odločitev posameznika v hudi čustveni stiski, ki zase ne vidi več zadovoljivega izhoda.

Da: Članek citira to definicijo predsednika združenja.

Samomorilni količnik v Sloveniji je leta 2025 znašal 15,77 na 100.000 prebivalcev.

Delno: Članek navaja 15,77 za preteklo leto (lani), ne 2025.

Slovenski center za raziskovanje samomora je v zadnjem letu in pol usposobil približno 1.200 zunanjih strokovnjakov za izvajanje delavnic.

Da: Članek potrjuje to številko in časovni okvir.

Trend upadanja samomora se nakazuje v vseh regijah, z izjemo pomurske in jugovzhodne, kjer stagnira.

Da: Članek dobesedno navaja te regije kot izjemi.

V zadnjih 20 do 30 letih je umrljivost zaradi samomora v Sloveniji precej upadla.

Da: Članek navaja točno to ugotovitev.

Število samomorov v Sloveniji upada, vendar je samomorilni količnik še vedno nad evropskim povprečjem.

Da: Članek potrjuje trend upadanja in nadpovprečen količnik.

Svet24

Center za psihološko svetovanje Posvet je leta 2025 opravil 8.743 svetovanj, kar je 17 odstotkov več kot leto prej.

Da: Članek navaja točno te podatke za center Posvet.

Delež smrti zaradi samomora med vsemi smrtmi v Sloveniji je leta 2025 znašal 1,6 odstotka.

Ni omenjeno

Leta 2025 je v Sloveniji zaradi samomora umrlo 336 ljudi.

Da: Članek navaja točno to število za leto 2025.

Moški zaradi samomora umirajo približno štirikrat pogosteje kot ženske.

Da: Članek navaja to razmerje kot potrjeno s strani NIJZ.

Najbolj ogrožena starostna skupina so starejši, saj samomorilni količnik s starostjo narašča.

Da: Članek navaja, da so starejši najbolj ogroženi in količnik narašča.

Pogovor o samomorilnih mislih ne povečuje njihove prisotnosti ali pojavnosti.

Ni omenjeno

Samomor je intimna odločitev posameznika v hudi čustveni stiski, ki zase ne vidi več zadovoljivega izhoda.

Ni omenjeno

Samomorilni količnik v Sloveniji je leta 2025 znašal 15,77 na 100.000 prebivalcev.

Da: Članek eksplicitno navaja to vrednost za leto 2025.

Slovenski center za raziskovanje samomora je v zadnjem letu in pol usposobil približno 1.200 zunanjih strokovnjakov za izvajanje delavnic.

Da: Članek potrjuje to število in časovni okvir.

Trend upadanja samomora se nakazuje v vseh regijah, z izjemo pomurske in jugovzhodne, kjer stagnira.

Da: Članek dobesedno navaja te regije kot izjeme pri trendu upadanja.

V zadnjih 20 do 30 letih je umrljivost zaradi samomora v Sloveniji precej upadla.

Da: Članek potrjuje ta dolgoročni trend.

Število samomorov v Sloveniji upada, vendar je samomorilni količnik še vedno nad evropskim povprečjem.

Da: Članek potrjuje upad števila in nadpovprečen količnik v EU.

primorske.si

Center za psihološko svetovanje Posvet je leta 2025 opravil 8.743 svetovanj, kar je 17 odstotkov več kot leto prej.

Da: Članek navaja točno te podatke za center Posvet.

Delež smrti zaradi samomora med vsemi smrtmi v Sloveniji je leta 2025 znašal 1,6 odstotka.

Da: Članek navaja točno ta delež za leto 2025.

Leta 2025 je v Sloveniji zaradi samomora umrlo 336 ljudi.

Da: Članek navaja točno to število za leto 2025.

Moški zaradi samomora umirajo približno štirikrat pogosteje kot ženske.

Delno: Članek navaja razmerje 3,4, kar je manj kot štirikrat.

Najbolj ogrožena starostna skupina so starejši, saj samomorilni količnik s starostjo narašča.

Ni omenjeno

Pogovor o samomorilnih mislih ne povečuje njihove prisotnosti ali pojavnosti.

Da: Članek to izrecno navaja kot pomembno zavedanje.

Samomor je intimna odločitev posameznika v hudi čustveni stiski, ki zase ne vidi več zadovoljivega izhoda.

Ni omenjeno

Samomorilni količnik v Sloveniji je leta 2025 znašal 15,77 na 100.000 prebivalcev.

Da: Članek eksplicitno navaja to vrednost za leto 2025.

Slovenski center za raziskovanje samomora je v zadnjem letu in pol usposobil približno 1.200 zunanjih strokovnjakov za izvajanje delavnic.

Ni omenjeno

Trend upadanja samomora se nakazuje v vseh regijah, z izjemo pomurske in jugovzhodne, kjer stagnira.

Ni omenjeno

V zadnjih 20 do 30 letih je umrljivost zaradi samomora v Sloveniji precej upadla.

Delno: Članek omenja upad v zadnjih dveh desetletjih.

Število samomorov v Sloveniji upada, vendar je samomorilni količnik še vedno nad evropskim povprečjem.

Da: Članek potrjuje upad števila in nadpovprečno umrljivost.

Žurnal24

Center za psihološko svetovanje Posvet je leta 2025 opravil 8.743 svetovanj, kar je 17 odstotkov več kot leto prej.

Delno: Članek navaja te številke, vendar ne potrjuje, da gre za leto 2025.

Delež smrti zaradi samomora med vsemi smrtmi v Sloveniji je leta 2025 znašal 1,6 odstotka.

Ni omenjeno

Leta 2025 je v Sloveniji zaradi samomora umrlo 336 ljudi.

Delno: Članek navaja 261 moških in 75 žensk, kar sešteje v 336, a ne navaja leta 2025.

Moški zaradi samomora umirajo približno štirikrat pogosteje kot ženske.

Da: Članek izrecno navaja to razmerje.

Najbolj ogrožena starostna skupina so starejši, saj samomorilni količnik s starostjo narašča.

Ni omenjeno

Pogovor o samomorilnih mislih ne povečuje njihove prisotnosti ali pojavnosti.

Da: Članek to izrecno navaja kot pomembno dejstvo.

Samomor je intimna odločitev posameznika v hudi čustveni stiski, ki zase ne vidi več zadovoljivega izhoda.

Da: Članek to navaja kot izjavo predsednika združenja.

Samomorilni količnik v Sloveniji je leta 2025 znašal 15,77 na 100.000 prebivalcev.

Delno: Članek navaja količnik 15,77, vendar ne potrjuje, da gre za leto 2025.

Slovenski center za raziskovanje samomora je v zadnjem letu in pol usposobil približno 1.200 zunanjih strokovnjakov za izvajanje delavnic.

Da: Članek navaja točno te podatke.

Trend upadanja samomora se nakazuje v vseh regijah, z izjemo pomurske in jugovzhodne, kjer stagnira.

Da: Članek dobesedno navaja te podatke za desetletno obdobje.

V zadnjih 20 do 30 letih je umrljivost zaradi samomora v Sloveniji precej upadla.

Ni omenjeno

Število samomorov v Sloveniji upada, vendar je samomorilni količnik še vedno nad evropskim povprečjem.

Delno: Članek potrjuje upad števila samomorov, a ne omenja evropskega povprečja.

Analiza sentimenta

entities

• Pomurska regija
• Jugovzhodna regija
• Center za psihološko svetovanje Posvet
• Simon Šerbinek
• Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)
• Vita Poštuvan
• Saška Roškar
• Slovensko združenje za preprečevanje samomora
• Samo Mirt Kavšek
• Slovenski center za raziskovanje samomora
• Inštitut Andrej Marušič
• Nacionalni program za duševno zdravje MIRA
• Mednarodna zveza za preprečevanje samomora (IASP)
• Svetovna zdravstvena organizacija (WHO)

key differences

Center za psihološko svetovanje Posvet

Pozitivno: dostopnost in brezplačnost; nevtralno: le podatki.

Inštitut Andrej Marušič

Vsi viri poročajo nevtralno, brez izrazitih razlik.

Jugovzhodna regija

Delo in Žurnal24 izpostavljata negativno stagnacijo, drugi viri so nevtralni.

Mednarodna zveza za preprečevanje samomora (IASP)

Večina virov ne omenja; le dva nevtralno.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.

Nacionalni program za duševno zdravje MIRA

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v sentimentu ali poudarkih.

Pomurska regija

Delo in Žurnal24 izpostavljata negativno stagnacijo, drugi viri so nevtralni.

Samo Mirt Kavšek

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.

Saška Roškar

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.

Simon Šerbinek

Žurnal24 pozitiven, Svet24 nevtralen; ostali ga ne omenjajo.

Slovenski center za raziskovanje samomora

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.

Slovensko združenje za preprečevanje samomora

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO)

Večina virov WHO ne omenja; edini vir jo navaja nevtralno.

Vita Poštuvan

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v sentimentu ali poudarkih.

source analyses

Delo

Center za psihološko svetovanje Posvet

Pozitivno: Opisan kot dostopen, brez formalnih ovir in finančnih stroškov, kar je pohvala.

Inštitut Andrej Marušič

Nevtralno: Inštitut omenjen kot del programa, brez vrednotenja.

Jugovzhodna regija

Negativno: Omenjeno, da v regiji ni upada samomorov, kar je negativen podatek.

Mednarodna zveza za preprečevanje samomora (IASP)

Ni omenjeno

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Nevtralno: NIJZ omenjen kot vir informacij in izvajalec programov, brez meta-vrednotenja.

Nacionalni program za duševno zdravje MIRA

Nevtralno: Program omenjen kot okvir delovanja, brez vrednotenja.

Pomurska regija

Negativno: Omenjeno, da v regiji ni upada samomorov, kar je negativen podatek.

Samo Mirt Kavšek

Nevtralno: Kavšek je citiran kot predsednik, brez meta-vrednotenja.

Saška Roškar

Nevtralno: Roškar je citirana kot strokovnjakinja, brez meta-vrednotenja.

Simon Šerbinek

Ni omenjeno

Slovenski center za raziskovanje samomora

Nevtralno: Center opisan informativno, z delavnicami in projekti, brez vrednotenja.

Slovensko združenje za preprečevanje samomora

Nevtralno: Združenje opisano informativno, z delovanjem in izjavami, brez vrednotenja.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO)

Ni omenjeno

Vita Poštuvan

Nevtralno: Poštuvan citirana kot strokovnjakinja, brez meta-vrednotenja.

Med.Over.Net

Center za psihološko svetovanje Posvet

Ni omenjeno

Inštitut Andrej Marušič

Ni omenjeno

Jugovzhodna regija

Ni omenjeno

Mednarodna zveza za preprečevanje samomora (IASP)

Nevtralno: omenjena kot soustanoviteljica dneva brez vrednotenja

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Nevtralno: omenjen kot organizator predstavitve podatkov in aktivnosti

Nacionalni program za duševno zdravje MIRA

Ni omenjeno

Pomurska regija

Ni omenjeno

Samo Mirt Kavšek

Ni omenjeno

Saška Roškar

Ni omenjeno

Simon Šerbinek

Ni omenjeno

Slovenski center za raziskovanje samomora

Ni omenjeno

Slovensko združenje za preprečevanje samomora

Ni omenjeno

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO)

Nevtralno: omenjena kot soustanoviteljica dneva in vir poziva

Vita Poštuvan

Nevtralno: citirana kot strokovnjakinja brez meta-vrednotenja

N1

Center za psihološko svetovanje Posvet

Ni omenjeno

Inštitut Andrej Marušič

Nevtralno: Inštitut je omenjen kot sodelujoča inštitucija, brez vrednotenja.

Jugovzhodna regija

Nevtralno: Regija je omenjena v kontekstu stagnacije trenda, brez vrednotenja.

Mednarodna zveza za preprečevanje samomora (IASP)

Ni omenjeno

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Nevtralno: NIJZ je vir podatkov in aktivnosti, omenjen informativno brez vrednotenja.

Nacionalni program za duševno zdravje MIRA

Nevtralno: Program je omenjen kot okvir aktivnosti, brez vrednotenja.

Pomurska regija

Nevtralno: Regija je omenjena v kontekstu stagnacije trenda, brez vrednotenja.

Samo Mirt Kavšek

Nevtralno: Kavšek je govorec, ki poudarja intimno odločitev, brez meta-vrednotenja.

Saška Roškar

Nevtralno: Roškar je govorka, ki podaja podatke in trende, brez meta-vrednotenja.

Simon Šerbinek

Ni omenjeno

Slovenski center za raziskovanje samomora

Nevtralno: Center je opisan z aktivnostmi, brez izrecnega vrednotenja.

Slovensko združenje za preprečevanje samomora

Nevtralno: Združenje je omenjeno kot sodelavec in izvajalec svetovanj, brez vrednotenja.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO)

Ni omenjeno

Vita Poštuvan

Nevtralno: Poštuvan je govorka, ki opisuje delo centra, brez meta-vrednotenja.

RTV Slovenija

Center za psihološko svetovanje Posvet

Ni omenjeno

Inštitut Andrej Marušič

Nevtralno: Omenjen kot inštitucija, brez vrednotenja.

Jugovzhodna regija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu stagnacije trenda, brez vrednotenja.

Mednarodna zveza za preprečevanje samomora (IASP)

Ni omenjeno

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Nevtralno: NIJZ omenjen kot izvajalec aktivnosti, brez vrednotenja.

Nacionalni program za duševno zdravje MIRA

Nevtralno: Omenjen kot okvir aktivnosti, brez vrednotenja.

Pomurska regija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu regionalnih razlik, brez vrednotenja.

Samo Mirt Kavšek

Nevtralno: Kavšek je govorec, citiran brez meta-vrednotenja.

Saška Roškar

Nevtralno: Roškar je govorka, citirana brez meta-vrednotenja.

Simon Šerbinek

Ni omenjeno

Slovenski center za raziskovanje samomora

Nevtralno: Opisano delovanje centra, brez vrednotenja.

Slovensko združenje za preprečevanje samomora

Nevtralno: Omenjeno kot sodelavec in opisano delovanje, brez vrednotenja.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO)

Ni omenjeno

Vita Poštuvan

Nevtralno: Poštuvan je govorka, citirana brez meta-vrednotenja.

STA

Center za psihološko svetovanje Posvet

Ni omenjeno

Inštitut Andrej Marušič

Ni omenjeno

Jugovzhodna regija

Ni omenjeno

Mednarodna zveza za preprečevanje samomora (IASP)

Ni omenjeno

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Nevtralno: NIJZ je naveden kot vir informacij, brez meta-vrednotenja.

Nacionalni program za duševno zdravje MIRA

Ni omenjeno

Pomurska regija

Ni omenjeno

Samo Mirt Kavšek

Ni omenjeno

Saška Roškar

Ni omenjeno

Simon Šerbinek

Ni omenjeno

Slovenski center za raziskovanje samomora

Ni omenjeno

Slovensko združenje za preprečevanje samomora

Ni omenjeno

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO)

Ni omenjeno

Vita Poštuvan

Ni omenjeno

SiOL

Center za psihološko svetovanje Posvet

Ni omenjeno

Inštitut Andrej Marušič

Nevtralno: Inštitut je omenjen kot sodelujoča inštitucija, brez vrednotenja.

Jugovzhodna regija

Nevtralno: Regija je omenjena v kontekstu statističnih podatkov, brez vrednotenja.

Mednarodna zveza za preprečevanje samomora (IASP)

Ni omenjeno

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Nevtralno: NIJZ je vir podatkov in aktivnosti, omenjen informativno brez vrednotenja.

Nacionalni program za duševno zdravje MIRA

Nevtralno: Program je omenjen kot okvir aktivnosti, brez vrednotenja.

Pomurska regija

Nevtralno: Regija je omenjena v kontekstu statističnih podatkov, brez vrednotenja.

Samo Mirt Kavšek

Nevtralno: Kavšek je citiran kot predsednik, njegove izjave niso meta-vrednotene.

Saška Roškar

Nevtralno: Roškar je govorka, ki podaja podatke in trende, brez meta-vrednotenja.

Simon Šerbinek

Ni omenjeno

Slovenski center za raziskovanje samomora

Nevtralno: Center je opisan z aktivnostmi, brez eksplicitnega vrednotenja.

Slovensko združenje za preprečevanje samomora

Nevtralno: Združenje je omenjeno kot sodelavec in izvajalec aktivnosti, brez vrednotenja.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO)

Ni omenjeno

Vita Poštuvan

Nevtralno: Poštuvan je navedena kot vir informacij o centru, brez vrednotenja.

Svet24

Center za psihološko svetovanje Posvet

Nevtralno: navedeni podatki o delovanju brez vrednotenja

Inštitut Andrej Marušič

Nevtralno: omenjen kot del univerze brez vrednotenja

Jugovzhodna regija

Nevtralno: omenjena v statističnem kontekstu brez vrednotenja

Mednarodna zveza za preprečevanje samomora (IASP)

Ni omenjeno

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Nevtralno: inštitut predstavi podatke in aktivnosti brez vrednotenja

Nacionalni program za duševno zdravje MIRA

Ni omenjeno

Pomurska regija

Nevtralno: omenjena v statističnem kontekstu brez vrednotenja

Samo Mirt Kavšek

Nevtralno: citiran kot predsednik brez meta-vrednotenja

Saška Roškar

Nevtralno: citirana kot strokovnjakinja brez meta-vrednotenja

Simon Šerbinek

Nevtralno: deli osebno izkušnjo brez meta-vrednotenja

Slovenski center za raziskovanje samomora

Nevtralno: opisan njegov program brez vrednotenja

Slovensko združenje za preprečevanje samomora

Nevtralno: omenjeno v okviru delovanja svetovalnic brez vrednotenja

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO)

Ni omenjeno

Vita Poštuvan

Nevtralno: citirana kot strokovnjakinja brez meta-vrednotenja

primorske.si

Center za psihološko svetovanje Posvet

Nevtralno: informativno predstavljen z delovanjem in statistiko

Inštitut Andrej Marušič

Ni omenjeno

Jugovzhodna regija

Ni omenjeno

Mednarodna zveza za preprečevanje samomora (IASP)

Nevtralno: omenjena v kontekstu kongresa brez vrednotenja

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Nevtralno: informativno predstavljen kot vir statističnih podatkov in aktivnosti

Nacionalni program za duševno zdravje MIRA

Nevtralno: omenjen kot okvir aktivnosti NIJZ

Pomurska regija

Ni omenjeno

Samo Mirt Kavšek

Nevtralno: citiran kot govorec brez meta-vrednotenja

Saška Roškar

Nevtralno: citirana kot govorka brez meta-vrednotenja

Simon Šerbinek

Ni omenjeno

Slovenski center za raziskovanje samomora

Nevtralno: informativno opisan z aktivnostmi in projekti

Slovensko združenje za preprečevanje samomora

Nevtralno: omenjeno v povezavi s centrom Posvet in citati predsednika

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO)

Ni omenjeno

Vita Poštuvan

Nevtralno: citirana kot govorka brez meta-vrednotenja

Žurnal24

Center za psihološko svetovanje Posvet

Pozitivno: opisano kot široko dostopno in brezplačno, kar je pohvala.

Inštitut Andrej Marušič

Nevtralno: omenjen kot sodelujoči, brez vrednotenja.

Jugovzhodna regija

Negativno: omenjena stagnacija trenda upadanja samomorov.

Mednarodna zveza za preprečevanje samomora (IASP)

Ni omenjeno

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Nevtralno: NIJZ omenjen kot izvajalec aktivnosti, brez vrednotenja.

Nacionalni program za duševno zdravje MIRA

Nevtralno: omenjen kot okvir aktivnosti, brez vrednotenja.

Pomurska regija

Negativno: omenjena stagnacija trenda upadanja samomorov.

Samo Mirt Kavšek

Nevtralno: citiran kot predsednik, brez meta-vrednotenja.

Saška Roškar

Nevtralno: citirana glede statističnih podatkov, brez meta-vrednotenja.

Simon Šerbinek

Pozitivno: njegova izpoved označena kot 'izjemno močno sporočilo'.

Slovenski center za raziskovanje samomora

Nevtralno: opisano delovanje, brez vrednotenja.

Slovensko združenje za preprečevanje samomora

Nevtralno: omenjeno kot sodelujoče, brez vrednotenja.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO)

Ni omenjeno

Vita Poštuvan

Nevtralno: citirana glede delavnic, brez meta-vrednotenja.

Scenariji

scenarios

• description

  Zaradi širitve svetovalne mreže Centra Posvet na 18 lokacij in usposabljanja 1200 zunanjih strokovnjakov se bo samomorilni količnik v Sloveniji v naslednjih letih približal evropskemu povprečju, zlasti med mladimi. NIJZ in Inštitut Andrej Marušič bosta trend upadanja utrdila z nadaljnjim ozaveščanjem.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  mid

  title

  Nadaljevanje upadanja samomorov ob krepitvi mreže pomoči

  valence

  positive

• description

  Medtem ko bo večina Slovenije beležila upad samomorilnega količnika, bosta pomurska in jugovzhodna regija ostali brez izboljšanja zaradi pomanjkanja lokalnih programov MIRA in slabše dostopnosti svetovalnic Posvet. NIJZ bo moral ciljno okrepiti preventivne aktivnosti v teh dveh regijah.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  mid

  title

  Stagnacija v pomurski in jugovzhodni regiji kljub nacionalnemu napredku

  valence

  neutral

• description

  Kljub uspešnim preventivnim programom za mlade bo samomorilni količnik med starejšimi moškimi ostal nesorazmerno visok, saj se pri njih kopičijo dejavniki tveganja, kot so osamljenost, bolezni in izguba socialne vloge. Slovensko združenje za preprečevanje samomora in NIJZ bosta težko dosegla to populacijo.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  mid

  title

  Vztrajno visok količnik pri starejših moških kljub splošnemu upadu

  valence

  negative

• description

  Zgled Simona Šerbinika in drugih javnih oseb, ki spregovorijo o samomorilnih mislih, bo spodbudil več moških v stiski k iskanju pomoči. Število svetovanj v Centru Posvet bi lahko preseglo 10.000 letno, kar bi pospešilo upad samomorilnega količnika.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  short

  title

  Javne izpovedi zmanjšajo stigma in povečajo iskanje pomoči

  valence

  positive

• description

  Center za psihološko svetovanje Posvet bo zaradi večjega povpraševanja (8743 svetovanj v 2025) obremenil obstoječe kadre, kar bi lahko podaljšalo čakalne dobe. Kljub usposabljanju 1200 zunanjih strokovnjakov bo kakovost storitev neenakomerna po regijah.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  mid

  title

  Povečanje obsega dela brez sorazmernega kadrovskega okrepitve

  valence

  neutral

• description

  Ob morebitnem poslabšanju gospodarskih razmer (recesija, rast brezposelnosti) bi se povečali dejavniki tveganja med starejšimi moškimi in v regijah s stagnacijo, kot sta pomurska in jugovzhodna. NIJZ bi kljub preventivnim programom težko preprečil začasen porast samomorilnega količnika.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  mid

  title

  Gospodarska kriza poveča tveganje med ogroženimi skupinami

  valence

  negative

• description

  Če se NIJZ, Inštitut Andrej Marušič in Slovensko združenje za preprečevanje samomora povežejo v enoten nacionalni program z dodatnim finančnim okvirom, bi Slovenija v desetih letih dosegla samomorilni količnik pod evropskim povprečjem. Model usposabljanja 1200 zunanjih strokovnjakov bi prevzele tudi druge države EU.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Slovenija postane zgled v preventivi po zaslugi celostnega pristopa

  valence

  positive

• description

  Ob morebitni uvedbi nacionalne digitalne platforme za krizno svetovanje (v sodelovanju z NIJZ in Centrom Posvet) bi se dostopnost pomoči izenačila po vseh regijah, tudi v pomurski. Vendar bi uvedba zahtevala večletno usklajevanje in bi lahko začasno zmanjšala obisk fizičnih svetovalnic.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Digitalna platforma za pomoč preseže geografske ovire

  valence

  neutral

• description

  Kljub prizadevanjem za odgovorno poročanje (nagrada Papageno) bi lahko nepremišljeno poročanje o samomorih znanih osebnosti sprožilo kratkotrajen porast poskusov samomora med mladimi. Slovenski center za raziskovanje samomora bi moral nujno okrepiti medijske smernice.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  short

  title

  Medijska senzacionalizacija sproži posnemovalni učinek

  valence

  negative

Viri

articles

• article order

  6

  body

  Ljubljana, 10. septembra (STA) V zadnjem desetletju je v Sloveniji opaziti trend upadanja števila samomorov v vseh starostnih skupinah, kljub temu pa je samomorilni količnik še vedno precej nad evropskim povprečjem, so ob današnjem svetovnem dnevu preprečevanja samomora povedali v Nacionalnem ...

  language

  slv

  published at

  2026-09-10T09:44:30

  source

  STA

  title

  Število samomorov v Sloveniji upada, a je količnik še precej nad evropskim povprečjem

  url

  https://www.sta.si/3596976/

• article order

  2

  body

  Zaradi samomora je lani v Sloveniji umrlo 336 ljudi, kar je 22 manj kot leto pred tem. Med njimi je bilo 261 moških in 75 žensk, kar pomeni, da se ohranja razmerje, po katerem moški zaradi samomora umirajo približno štirikrat pogosteje kot ženske, je na novinarski konferenci povedala vodja programskega odbora za preprečevanje samomora pri nacionalnem programu za duševno zdravje na NIJZ-ju Saška Roškar. Koeficient umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev je sicer lani v Sloveniji znašal 15,77, medtem ko je bil evropski količnik nekaj nad 10. A Roškar ne glede na to izpostavlja pozitivne premike. "Če to številko primerjamo z dolgoletnim slovenskim povprečjem, potem lahko rečemo, da gre za zelo spodbuden podatek, ker je umrljivost zaradi samomora v Sloveniji v zadnjih 20 do 30 letih precej upadla. Kljub temu pa je samomorilni količnik še vedno precej nad evropskim povprečjem, zato so bolj merodajni dolgoletni trendi. Če pogledamo obdobje od leta 2016, potem lahko prav tako rečemo, da se nakazuje trend upadanja količnika pri obeh spolih, je pa to nekoliko bolj izrazito pri moških, kar je seveda spodbuden podatek," je dejala Roškar. V zadnjem desetletju je po njenih besedah opaziti trend upadanja samomora v vseh starostnih skupinah, še vedno pa najbolj ogrožena starostna skupina ostajajo starejši, saj samomorilni količnik s starostjo narašča, ker se med njimi, zlasti spet med moškimi, povečuje število dejavnikov tveganja. Glede regionalnih razlik je Roškar omenila, da so lani nižji količnik v primerjavi z državnim povprečjem imeli v osrednjeslovenski, obalno-kraški, goriški in pomurski regiji, a je slika v desetletnem obdobju spet nekoliko drugačna, saj kaže, da se trend upadanja nakazuje v vseh regijah, z izjemo pomurske in jugovzhodne, kjer še naprej stagnira. Izobraževanja mladih in svetovanja za reševanje čustvenih stisk in težav NIJZ sicer na področju preprečevanja samomora izvaja več aktivnosti, večinoma v sklopu nacionalnega programa za duševno zdravje, pa tudi v sodelovanju z inštitucijami, kot sta Inštitut Andrej Marušič in Slovensko združenje za preprečevanje samomora. Slovenski center za raziskovanje samomora, ki deluje v sklopu Inštituta Andreja Marušiča, po besedah Vite Poštuvan že 17 let vstopa v osnovne in srednje šole ter druge organizacije, kjer se srečujejo mladi in tam izvajajo delavnice za preprečevanje pojavov samomorilnega vedenja med mladimi. Vsako leto se jih odzove okoli 200, ker center nima dovolj kadra, so s svojim znanjem v zadnjem letu in pol usposobili približno 1200 zunanjih strokovnjakov, ki zdaj lahko takšne delavnice sami izvajajo v svojih lokalnih okoljih. Predsednik Slovenskega združenja za preprečevanje samomora Samo Mirt Kavšek pa je poudaril, da je samomor v prvi vrsti intimna odločitev posameznika v hudi čustveni stiski, ki zase ne vidi več zadovoljivega izhoda iz življenjskih težav. Njihovo združenje letos praznuje 20 let delovanja. Ob tej priložnosti bodo izdali strokovno knjigo, v kateri se bodo različni avtorji dotaknili prepoznavanja in razumevanja kompleksnosti čustvenih stisk in možnih oblik pomoči. Ves čas se sicer ukvarjajo s svetovanjem in pomočjo pri reševanju čustvenih stisk in težav. Svetovanja potekajo v 18 krajih, vanje pa se lahko vključi vsak brez formalnih ovir ali napotnice, običajno tudi brez daljšega čakanja na prvi pogovor. Število svetovanj se iz leta v leto povečuje, tako da so lani njihovih svetovalci opravili že 8743 pogovorov, kar je 17 odstotkov več kot leto prej.

  language

  slv

  published at

  2026-09-10T10:41:56

  source

  RTV Slovenija

  title

  Število samomorov v Sloveniji upada, a so ti še vedno pogostejši od evropskega povprečja

  url

  https://www.rtvslo.si/zdravje/stevilo-samomorov-v-sloveniji-upada-a-so-ti-se-vedno-pogostejsi-od-evropskega-povprecja/793344

• article order

  3

  body

  Čeprav se je v Sloveniji v zadnjih dveh desetletjih število samomorov zmanjšalo za več kot 30 odstotkov, je umrljivost zaradi samomora pri nas še vedno nad evropskim povprečjem. Lani je zaradi tega umrlo 336 ljudi, 261 moških in 75 žensk. Med bolj ogroženimi so moški in starejši prebivalci. Lani so zaznali trend upadanja smrti zaradi samomora v vseh slovenskih regijah, skozi daljše časovno obdobje pa ni upada v Pomurski in Jugovzhodni regiji. Moški zaradi samomora umirajo skoraj 3,4-krat pogosteje kot ženske, je ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora, ki tudi letos poteka pod geslom Spreminjajmo razumevanje samomora, povedala dr. Saška Roškar z NIJZ,ki deluje v okviru Nacionalnega programa za duševno zdravje MIRA. Spreminjati razumevanje samomora Med lani zabeleženimi vsemi smrtmi je delež zaradi samomora med prebivalci s stalnim bivališčem znašal 1,6 odstotka. Samomorilni količnik v Sloveniji, to je število število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev, je bil lani 15,77, kar je najmanj v preteklih desetih letih. V primerjavi z desetletnim povprečjem je bil lani samomorilni količnik nižji v vseh starostnih skupinah in pri obeh spolih, je povedala dr. Roškar. "Samomor je v prvi vrsti intimna odločitev posameznika v hudi čustveni stiski, ki zase ne vidi več zadovoljivega izhoda iz življenjskih težav. Prizadene posameznika, ob tem pa tudi vse njegove najbližje," je povedal Samo Mirt Kavšek, predsednik Slovenskega združenja za preprečevanje samomora: "Naloga sodobne družbe je, da spreminjamo razumevanje samomora. Potrebni so ozaveščanje in javni pogovori o tem, da je čustvena kriza del realnega vsakodnevnega življenja, da je za reševanje čustvenih stisk na voljo mreža strokovne pomoči ter da je čustvena stiska predvsem priložnost za reševanje vseh vrst težav, na drugačen, bolj zadovoljiv način, da naše življenje dobi nov smisel, po katerem hrepenimo." V okviru Slovenskega združenja za preprečevanje samomora deluje Center za psihološko svetovanje Posvet, ki letos praznuje 20 let delovanja na področju preprečevanja samomora in samomorilnega vedenja. Združenje bo izdalo strokovno knjigo z naslovom Po posvet na Posvet. Svetovanje poteka v osemnajstih slovenskih krajih, tako da je klientom dostopno. Vanj se lahko vključijo brez formalnih ovir, ne potrebujejo na primer napotnic, in brez finančnih stroškov, običajno tudi brez daljšega čakanja na prvi pogovor, je poudaril Samo Mirt Kavšek. V osmih svetovalnicah po Sloveniji sprejemajo tudi mladostnike od 14. leta. Število svetovanj se povečuje iz leta v leto, lani so opravili 8743 svetovanj, kar je 17 odstotkov več kot v predhodnem letu. V razvejani mreži svetovalnic deluje veliko univerzitetno izobraženih strokovnjakov, psihologov, zdravnikov, pedagogov, socialnih delavcev, ki že pred začetkom dela opravijo dodatno izobraževanje s področja svetovanja in kriznih intervencij. Odgovorno poročanje in nagrada Papageno Slovenski center za raziskovanje samomora, ki deluje v sklopu Inštituta Andreja Marušiča na Univerzi na Primorskem, že 17 let vstopa v osnovne in srednje šole ter druge organizacije, kjer se srečujejo mladi in tam izvajajo delavnice za preprečevanje pojavov samomorilnega vedenja med mladimi, je povedala prof. dr. Vita Poštuvan, namestnica vodje tega centra in vodja dveh programov. S programom A (se) štekaš?!? celostno naslavljajo duševno zdravje mladih. S projektom Ker te štekam pa krepijo podporo mladostnikom na področju preprečevanja samomorilnega vedenja Vsako leto se jih odzove okoli 200. Ker center nima dovolj kadra, so v zadnjem letu in pol usposobili približno 1200 zunanjih strokovnjakov, ki zdaj lahko takšne delavnice sami izvajajo v svojih lokalnih okoljih. V sklopu programa MIRA je NIJZ skupaj z Inštitutom Andrej Marušič in Slovenskim združenjem za preprečevanje samomora za novinarje in medije pripravili delavnice o odgovornem poročanju o samomoru in oblikovali priporočila. Letos se bodo pridružili mednarodni iniciativi oziroma dobrim praksam iz Avstrije, Irske, Estonije, v sodelovanju z Društvom novinarjev Slovenije bodo uvedli medijsko nagrado Papageno, ki bo nagrajevala najboljše prispevke s področja preprečevanja samomora. Na NIJZ izvajajo program Psihološka prva pomoč, ki je prilagojen splošni javnosti, s priporočili; raziskava, ki so jo izvedli, je potrdila, da lahko vsak od nas, tudi v laičnih vlogah, ponudi osnovne oblike pomoči.

  language

  slv

  published at

  2026-09-10T15:04:10

  source

  Delo

  title

  Ozaveščanje, da je čustvena kriza del vsakdanjega življenja

  url

  https://www.delo.si/novice/slovenija/ozavescanje-da-je-custvena-kriza-del-vsakdanjega-zivljenja

• article order

  1

  body

  Kljub dolgoročnemu trendu upadanja samomorov in spodbudnim podatkom z NIJZ, po katerih je Slovenija lani beležila manj tragedij kot leto prej, pa slovenski samomorilni količnik ostaja občutno nad evropskim povprečjem. Moški med žrtvami še naprej izstopajo, saj si življenje sodijo približno štirikrat pogosteje kot ženske. V zadnjem desetletju je v Sloveniji opaziti trend upadanja števila samomorov v vseh starostnih skupinah, kljub temu pa je samomorilni količnik še vedno precej nad evropskim povprečjem, so ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora povedali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Kot je na novinarski konferenci ob svetovnem dnevu povedala vodja programskega odbora za preprečevanje samomora pri nacionalnem programu za duševno zdravje NIJZ Saška Roškar, smo v Sloveniji lani zabeležili manj samomorov kot leto prej. Med žrtvami je bilo 261 moških in 75 žensk, kar pomeni, da se ohranja razmerje, po katerem moški zaradi samomora umirajo približno štirikrat pogosteje kot ženske. Koeficient umrlih oseb zaradi samomora na 100.000 prebivalcev je tako lani znašal 15,77. "Če to številko primerjamo z dolgoletnim slovenskim povprečjem, potem lahko rečemo, da gre za zelo spodbuden podatek, ker je umrljivost zaradi samomora v Sloveniji v zadnjih 20 do 30 letih precej upadla. Kljub temu pa je samomorilni količnik še vedno precej nad evropskim povprečjem, zato so bolj merodajni dolgoletni trendi. Če pogledamo obdobje od leta 2016, potem lahko prav tako rečemo, da se nakazuje trend upadanja količnika pri obeh spolih, je pa to nekoliko bolj izrazito pri moških, kar je seveda spodbuden podatek," je dejala Roškar. V zadnjem desetletju je po njenih besedah opaziti trend upadanja samomora v vseh starostnih skupinah, še vedno pa najbolj ogrožena starostna skupina ostajajo starejši, saj samomorilni količnik s starostjo narašča, ker se med njimi, zlasti spet med moškimi, povečuje število dejavnikov tveganja. Glede regionalnih razlik je Roškar omenila, da so lani nižji količnik v primerjavi z državnim povprečjem beležili v osrednjeslovenski, obalno-kraški, goriški in pomurski regiji, a je slika v desetletnem obdobju spet nekoliko drugačna, saj kaže, da se trend upadanja nakazuje v vseh regijah, z izjemo pomurske in jugovzhodne, kjer še naprej stagnira. NIJZ sicer na področju preprečevanja samomora izvaja več aktivnosti, večinoma v sklopu nacionalnega programa za duševno zdravje, pa tudi v sodelovanju z inštitucijami, kot sta Inštitut Andrej Marušič in Slovensko združenje za preprečevanje samomora. Slovenski center za raziskovanje samomora, ki deluje v sklopu Inštituta Andreja Marušiča, po besedah Vite Poštuvan že 17 let vstopa v osnovne in srednje šole ter druge organizacije, kjer se srečujejo mladi in tam izvajajo delavnice za preprečevanje pojavov samomorilnega vedenja med mladimi. Vsako leto se jih odzove okoli 200, ker center nima dovolj kadra, so s svojim znanjem v zadnjem letu in pol usposobili približno 1.200 zunanjih strokovnjakov, ki zdaj lahko takšne delavnice sami izvajajo v svojih lokalnih okoljih. Predsednik Slovenskega združenja za preprečevanje samomora Samo Mirt Kavšek pa je poudaril, da je samomor v prvi vrsti intimna odločitev posameznika v hudi čustveni stiski, ki zase ne vidi več zadovoljivega izhoda iz življenjskih težav. Njihovo združenje letos obeležuje 20 let delovanja. Ob tej priložnosti bodo izdali strokovno knjigo, v kateri se bodo različni avtorji dotaknili prepoznavanja in razumevanja kompleksnosti čustvenih stisk in možnih oblik pomoči. Ves čas se sicer ukvarjajo s svetovanjem in pomočjo pri reševanju čustvenih stisk in težav. Svetovanja potekajo v 18 krajih, vanje pa se lahko vključi vsak brez formalnih ovir ali napotnice, običajno tudi brez daljšega čakanja na prvi pogovor. Število svetovanj se iz leta v leto povečuje, tako da so lani njihovih svetovalci opravili že 8743 pogovorov, kar je 17 odstotkov več kot leto prej.

  language

  slv

  published at

  2026-09-10T11:25:27

  source

  N1

  title

  Število samomorov upada, a Slovenija še vedno občutno nad evropskim povprečjem

  url

  https://n1info.si/novice/slovenija/stevilo-samomorov-upada-a-slovenija-se-vedno-obcutno-nad-evropskim-povprecjem/

• article order

  0

  body

  V zadnjem desetletju je v Sloveniji opaziti trend upadanja števila samomorov v vseh starostnih skupinah, kljub temu pa je samomorilni količnik še vedno precej nad evropskim povprečjem, so ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora povedali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Zaradi samomora je lani v Sloveniji umrlo 336 ljudi. Kot je na novinarski konferenci ob svetovnem dnevu povedala vodja programskega odbora za preprečevanje samomora pri nacionalnem programu za duševno zdravje NIJZ Saška Roškar, smo v Sloveniji lani zabeležili manj samomorov kot leto prej. Med žrtvami je bilo 261 moških in 75 žensk, kar pomeni, da se ohranja razmerje, po katerem moški zaradi samomora umirajo približno štirikrat pogosteje kot ženske. Koeficient umrlih oseb zaradi samomora na 100.000 prebivalcev je tako lani znašal 15,77. "Če to številko primerjamo z dolgoletnim slovenskim povprečjem, potem lahko rečemo, da gre za zelo spodbuden podatek, ker je umrljivost zaradi samomora v Sloveniji v zadnjih 20 do 30 letih precej upadla. Kljub temu pa je samomorilni količnik še vedno precej nad evropskim povprečjem, zato so bolj merodajni dolgoletni trendi. Če pogledamo obdobje od leta 2016, potem lahko prav tako rečemo, da se nakazuje trend upadanja količnika pri obeh spolih, je pa to nekoliko bolj izrazito pri moških, kar je seveda spodbuden podatek," je dejala Roškar. V zadnjem desetletju je po njenih besedah opaziti trend upadanja samomora v vseh starostnih skupinah, še vedno pa najbolj ogrožena starostna skupina ostajajo starejši, saj samomorilni količnik s starostjo narašča, ker se med njimi, zlasti spet med moškimi, povečuje število dejavnikov tveganja. Glede regionalnih razlik je Roškar omenila, da so lani nižji količnik v primerjavi z državnim povprečjem beležili v osrednjeslovenski, obalno-kraški, goriški in pomurski regiji, a je slika v desetletnem obdobju spet nekoliko drugačna, saj kaže, da se trend upadanja nakazuje v vseh regijah, z izjemo pomurske in jugovzhodne, kjer še naprej stagnira. Foto: Shutterstock Preventivne aktivnosti za preprečevanje samomora in pomoč mladim NIJZ sicer na področju preprečevanja samomora izvaja več aktivnosti, večinoma v sklopu nacionalnega programa za duševno zdravje, pa tudi v sodelovanju z inštitucijami, kot sta Inštitut Andrej Marušič in Slovensko združenje za preprečevanje samomora. Slovenski center za raziskovanje samomora, ki deluje v sklopu Inštituta Andreja Marušiča, po besedah Vite Poštuvan že 17 let vstopa v osnovne in srednje šole ter druge organizacije, kjer se srečujejo mladi in tam izvajajo delavnice za preprečevanje pojavov samomorilnega vedenja med mladimi. Vsako leto se jih odzove okoli 200, ker center nima dovolj kadra, so s svojim znanjem v zadnjem letu in pol usposobili približno 1200 zunanjih strokovnjakov, ki zdaj lahko takšne delavnice sami izvajajo v svojih lokalnih okoljih. Predsednik Slovenskega združenja za preprečevanje samomora Samo Mirt Kavšek pa je poudaril, da je samomor v prvi vrsti intimna odločitev posameznika v hudi čustveni stiski, ki zase ne vidi več zadovoljivega izhoda iz življenjskih težav. Njihovo združenje letos obeležuje 20 let delovanja. Ob tej priložnosti bodo izdali strokovno knjigo, v kateri se bodo različni avtorji dotaknili prepoznavanja in razumevanja kompleksnosti čustvenih stisk in možnih oblik pomoči. Ves čas se sicer ukvarjajo s svetovanjem in pomočjo pri reševanju čustvenih stisk in težav. Svetovanja potekajo v 18 krajih, vanje pa se lahko vključi vsak brez formalnih ovir ali napotnice, običajno tudi brez daljšega čakanja na prvi pogovor. Število svetovanj se iz leta v leto povečuje, tako da so lani njihovih svetovalci opravili že 8743 pogovorov, kar je 17 odstotkov več kot leto prej.

  language

  slv

  published at

  2026-09-10T10:48:07

  source

  SiOL

  title

  Zaradi samomora je lani v Sloveniji umrlo 336 ljudi

  url

  https://siol.net/novice/slovenija/stevilo-samomorov-v-sloveniji-upada-a-je-kolicnik-se-precej-nad-evropskim-povprecjem-701074

• article order

  5

  body

  Pomembno je vedeti, da pogovor o samomorilnih mislih ne povečuje njihove prisotnosti ali pojavnosti. * Simon Šerbinek in njegova osebna izpoved o poskusu samomora * Danes, na svetovni dan preprečevanja samomora, je njegovo sporočilo preprosto, a vendarle izjemno močno. * Naloga sodobne družbe je, da spreminjamo razumevanje samomora. Pomemben del te spremembe je odprt in iskren pogovor. Dramski igralec in pisatelj Simon Šerbinek se je odločil javno spregovoriti o svoji izkušnji, s sporočilom, da ko ste v stiski, se zaupajte nekomu, spregovorite in poskusite poiskati strokovno pomoč. Sam je ni poiskal, ko je bilo tako hudo, da ni šlo več, se je odločil za najhujše. Od tega je trideset let. "V 90. letih, takrat ko se mi je to dogajalo, se o tem ni veliko govorilo in bila velika stigma. O tem nisi smel veliko govoriti, na glas povedati, kaj se ti dogaja, ampak je bila nekako tendenca, da skrivamo vse skupaj. In tudi to je bil eden od vzrokov, da sem moral ves čas tlačiti stvari v sebi, se ne izpovedati," se spomni tistih dni, ko je bilo zares hudo. Šerbinek opisuje, da je bil takrat ujet med dvema skrajnostma: na eni strani pretirana disciplina, perfekcionizem in nepopustljiva vztrajnost, na drugi pa obdobja razpuščenosti, boemskega življenja in nerednega spanja. Ta nihanja so ga postopoma pripeljala v psihično izčrpanost in psihozo. Kot pravi, te kombinacije lahko človeka "privedejo do tega, da pomisliš na tisto najhujše, in potem tudi to poskusiš." Danes, na svetovni dan preprečevanja samomora, ki letos poteka pod geslom "Spreminjajmo razumevanje samomora," je njegovo sporočilo preprosto, a vendarle izjemno močno. "Naj vas ne bo sram" "Življenje je tudi tako; veliko je različnih stvari, različnih možnosti, da je škoda, da bi vse to zavrgli. Enostavno nam je to, se mi zdi, dano, položeno v zibko, in moramo s tem narediti, karkoli je pač mogoče, tudi če imamo slabe karte. Tudi s slabimi kartami se včasih da odigrati dobro. Tako, kot sem rekel: pokličite nekoga, pogovarjajte se. Naj vas ne bo sram. Povedati, kaj vas muči, kaj se vam dogaja, kje so tiste stiske, kje so tiste stranpoti, ki vas vodijo do tega zaključka," se glasi sporočilo vsem, ki mogoče v tem trenutku ne najdejo poti iz stiske. Moški umirajo približno štirikrat pogosteje Kot je na novinarski konferenci povedala vodja programskega odbora za preprečevanje samomora pri nacionalnem programu za duševno zdravje NIJZ Saška Roškar, smo v Sloveniji lani zabeležili manj samomorov kot leto prej. Med žrtvami je bilo 261 moških in 75 žensk, kar pomeni, da se ohranja razmerje, po katerem moški zaradi samomora umirajo približno štirikrat pogosteje kot ženske. Koeficient umrlih oseb zaradi samomora na 100.000 prebivalcev je tako lani znašal 15,77. Glede regionalnih razlik je Roškar omenila, da so lani nižji količnik v primerjavi z državnim povprečjem beležili v osrednjeslovenski, obalno-kraški, goriški in pomurski regiji, a je slika v desetletnem obdobju spet nekoliko drugačna, saj kaže, da se trend upadanja nakazuje v vseh regijah, z izjemo pomurske in jugovzhodne, kjer še naprej stagnira. Spreminjajmo razumevanje samomora Naloga sodobne družbe je, da spreminjamo razumevanje samomora. Pomemben del te spremembe je odprt in iskren pogovor. Pogovori o samomoru in samomorilnem vedenju zmanjšujejo predsodke, večajo ozaveščenost in ustvarjajo okolje, v katerem je več prostora za razumevanje in podporo, in posledično ljudje laže poiščejo pomoč. Pomembno je tudi zavedanje, da pogovor o samomorilnih mislih ne povečuje njihove prisotnosti ali pojavnosti, se glasi sporočilo strokovnjakov ob današnjem svetovnem dnevu. NIJZ sicer na področju preprečevanja samomora izvaja več aktivnosti, večinoma v sklopu nacionalnega programa za duševno zdravje, pa tudi v sodelovanju z inštitucijami, kot sta Inštitut Andrej Marušič in Slovensko združenje za preprečevanje samomora. Slovenski center za raziskovanje samomora, ki deluje v sklopu Inštituta Andreja Marušiča, po besedah Vite Poštuvan že 17 let vstopa v osnovne in srednje šole ter druge organizacije, kjer se srečujejo mladi in tam izvajajo delavnice za preprečevanje pojavov samomorilnega vedenja med mladimi. Vsako leto se jih odzove okoli 200, ker center nima dovolj kadra, so s svojim znanjem v zadnjem letu in pol usposobili približno 1200 zunanjih strokovnjakov, ki zdaj lahko takšne delavnice sami izvajajo v svojih lokalnih okoljih. Intimna odločitev posameznika v hudi stiski Predsednik Slovenskega združenja za preprečevanje samomora Samo Mirt Kavšek je poudaril, da je samomor v prvi vrsti intimna odločitev posameznika v hudi čustveni stiski, ki zase ne vidi več zadovoljivega izhoda iz življenjskih težav. Odprti, iskreni in sočutni pogovori povečujejo razumevanje in spodbujajo ljudi v stiski, da spregovorijo in poiščejo pomoč. Nekatere samomorilno ogrožene posameznike bližnji ali strokovnjaki pravočasno prepoznajo, jim pomagajo preprečiti samomorilno dejanje in jih usmerijo k ustrezni strokovni pomoči. V okviru Slovenskega združenja za preprečevanje samomora deluje Center za psihološko svetovanje Posvet, ki letos praznuje 20 let delovanja na področju preprečevanja samomora in samomorilnega vedenja. "Posvet ponuja pomoč pri reševanju čustvenih stisk in težav, ki bi sicer lahko vodile v hujše oblike krize in v samomorilno vedenje. Svetovanje poteka v 18 slovenskih krajih, tako da je posameznikom široko dostopno, vanj se lahko vključijo brez formalnih ovir, ne potrebujejo npr. napotnice, in brez finančnih stroškov. Število svetovanj se iz leta v leto povečuje: v letu 2025 so svetovalci opravili 8.743 svetovanj, kar je 17 odstotkov več kot v predhodnem letu," je povedal Mirt Kavšek. Kam se obrniti, ko je stiska prehuda? Kadar je stiska zelo huda in vaš osebni zdravnik ni dosegljiv, se lahko obrnete neposredno na: * dežurnega zdravnika, * dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice, * reševalno službo (112) ali urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani (01 475 06 70). Za podatke o ustreznih oblikah pomoči ali samo za podporo in pogovor se lahko obrnete tudi na telefone za pomoč v stiski: * Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj). * Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur na dan, vsak dan). Klic je brezplačen * SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja je na 080 11 55, dosegljiv 24 ur na dan, vse dni v tednu. * TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro) Klic je brezplačen.

  language

  slv

  published at

  2026-09-10T12:06:00

  source

  Žurnal24

  title

  Izpoved: Pred leti poskusil narediti samomor, danes pravi: "Naj vas ne bo sram"

  url

  https://www.zurnal24.si/zdravje/izpoved-pred-leti-poskusil-narediti-samomor-danes-pravi-naj-vas-ne-bo-sram-464951

• article order

  4

  body

  V Sloveniji je lani storilo samomor 336 ljudi, kar je manj kot leto prej. Dolgoročno se umrljivost zaradi samomora zmanjšuje, vendar Slovenija še vedno ostaja nad evropskim povprečjem. Med najbolj ogroženimi so starejši, zlasti moški. Strokovnjaki ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora poudarjajo pomen prepoznavanja stiske, pogovora in pravočasne pomoči. Ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora, ki ga zaznamujemo 10. septembra, so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (Nijz) predstavili najnovejše podatke o samomoru v Sloveniji in aktivnosti na področju njegovega preprečevanja. Leta 2025 je zaradi samomora umrlo 336 ljudi, med njimi 261 moških in 75 žensk. Samomorilni količnik, torej število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev, je znašal 15,77. Število umrlih je bilo nižje kot leta 2024. "V Sloveniji se ohranja razmerje, da moški zaradi samomora umirajo približno štirikrat pogosteje v primerjavi z ženskami," je povedala Saška Roškar z Nijz. Podatki za leto 2025 so spodbudni tudi v primerjavi z dolgoletnim slovenskim povprečjem. Umrljivost zaradi samomora je v zadnjih 20 do 30 letih precej upadla, vendar samomorilni količnik še vedno ostaja precej nad evropskim povprečjem. Ker lahko med posameznimi leti prihaja do večjih nihanj, strokovnjaki poudarjajo pomen spremljanja dolgoročnih trendov. Med letoma 2016 in 2025 se tako nakazuje upad količnika pri obeh spolih, nekoliko izraziteje pri moških. Najbolj ogroženi ostajajo starejši Samomorilni količnik s starostjo narašča, med starejšimi pa izrazito izstopajo moški. Po besedah Roškar se s starostjo krepi več dejavnikov, ki povečujejo tveganje. V obdobju od leta 2015 do 2024 se je sicer trend upadanja nakazoval v vseh starostnih skupinah. Razlike ostajajo tudi med posameznimi deli države. Leta 2025 so samomorilni količnik, nižji od slovenskega povprečja, zabeležili v pomurski, osrednjeslovenski, obalno-kraški in goriški regiji. Vendar podatki za eno leto ne pokažejo nujno dolgoročne slike. Če pogledamo desetletno obdobje, se trend upadanja nakazuje v vseh regijah razen v pomurski in jugovzhodni, kjer količnik ne upada oziroma stagnira. Roškar je prav Pomurje navedla kot primer, zakaj je pri razlagi podatkov pomembneje spremljati daljše obdobje: čeprav so bili tam podatki za leto 2025 spodbudni, dolgoročni trend tega izboljšanja ne kaže. Stiske ni vedno preprosto prepoznati Vita Poštuvan s Slovenskega centra za raziskovanje samomora na Inštitutu Andrej Marušič Univerze na Primorskem je opozorila, da so lahko znaki samomorilne stiske zelo subtilni in jih bližnji včasih prepoznajo šele za nazaj. Stiska se lahko kaže v spremembah vedenja. Človek, ki je bil prej družaben, se lahko začne umikati, postane bolj zadržan ali razdražljiv. Bolj neposredni znaki so lahko izjave, da ga kmalu ne bo več ali da bo vsega konec. Pozornost zahtevajo tudi izrazitejše ukvarjanje s smrtjo, razdajanje vrednih stvari in pogosto govorjenje o samomoru. Posamezen znak sicer še ne pomeni, da ima človek samomorilna nagnjenja. Ko nas za nekoga skrbi, je zato pomembno, da o stiski spregovorimo. Po podatkih, ki jih je predstavila Roškar, osebe v samomorilni stiski v približno 60 odstotkih primerov svojo stisko na neki način komunicirajo. Ob tem je poudarila, da tudi če bližnji znake prepoznajo in naredijo vse, kar lahko, najhujšega ni vedno mogoče preprečiti. Za delo z mladimi usposobili okoli 1.200 strokovnjakov Pomemben del preventive je namenjen mladim. Slovenski center za raziskovanje samomora že 17 let izvaja preventivne delavnice v osnovnih in srednjih šolah ter drugih okoljih, kjer se srečujejo mladi. V zadnjem letu in pol so v okviru projekta Ker te štekam znanje prenašali tudi na druge strokovnjake. Usposobili so jih približno 1.200, med njimi zaposlene v vzgoji in izobraževanju, zdravstvu, sociali ter nevladnih organizacijah. Namen je, da znajo prepoznati samomorilno vedenje, se ustrezno odzvati in vedo, kako ukrepati ob mladostniku v stiski. Vzpostavljali so tudi mrežo podpore za primere, ko se samomor zgodi in se morata nanj ustrezno odzvati šola in skupnost. V svetovalnicah Posvet lani 8.743 svetovanj Center za psihološko svetovanje Posvet, ki deluje v okviru Slovenskega združenja za preprečevanje samomora, letos praznuje 20 let. Svetovanje posameznikom, parom in družinam je na voljo v 18 slovenskih krajih, zanj ni potrebna napotnica in je brezplačno. V osmih svetovalnicah sprejemajo tudi mladostnike od 14. leta. Leta 2025 so svetovalci opravili 8.743 svetovanj oziroma 17 odstotkov več kot leto prej. Predsednik Slovenskega združenja za preprečevanje samomora Samo Mirt Kavšek je poudaril, da svetovalni pogovor ni namenjen zgolj čustveni razbremenitvi, temveč tudi reševanju težav, ki so človeka pripeljale v hudo stisko. Nijz je letos del aktivnosti namenil tudi splošni javnosti. V okviru programa psihološke prve pomoči so izvedli raziskavo z več kot 400 udeleženci. Rezultati so po besedah Roškar pozitivni in potrjujejo, da lahko osnovno obliko pomoči človeku v stiski ponudijo tudi ljudje brez strokovne izobrazbe. "Naj vas ne bo sram povedati, kaj se vam dogaja" Svetovni dan preprečevanja samomora letos znova poteka pod geslom Spreminjajmo razumevanje samomora, s katerim strokovnjaki poudarjajo pomen odprtega pogovora in zmanjševanja stigme. O svoji izkušnji je spregovoril tudi igralec, lektor in pisatelj Simon Šerbinek, ki se je pred približno 30 leti s tem soočil. Takrat je bila po njegovih besedah stigma velika, o stiskah pa se ni veliko govorilo. Danes poudarja, da je življenje začel doživljati drugače in vrednost iskati tudi v majhnih dogodkih in veselju. Ljudem, ki se znajdejo v stiski, sporoča: "Pokličite nekoga, pogovarjajte se, naj vas ne bo sram povedati, kaj se vam dogaja." Brezplačne telefonske številke za pomoč v stiski: 116 123 - Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik (brezplačno, deluje 24 ur na dan, vsak dan). 112 - Center za obveščanje (za takojšnjo nujno medicinsko pomoč ali posredovanje). 01 520 99 00 - Klic v duševni stiski (vsak dan med 19. uro zvečer in 7. uro zjutraj). 116 111 - TOM telefon za otroke in mladostnike (brezplačno, vsak dan med 12. in 20. uro). 031 704 707 - Center za psihološko svetovanje Posvet (vsak delavnik med 8. in 20. uro).

  language

  slv

  published at

  2026-09-10T10:09:59

  source

  Svet24

  title

  V Sloveniji manj samomorov, najbolj ogroženi ostajajo starejši moški

  url

  https://svet24.si/novice/slovenija/nijz-samomor-svetovni-dan-1925388

• article order

  7

  body

  Naloga sodobne družbe je, da spreminjamo razumevanje samomora. Pomemben del te spremembe je odprt in iskren pogovor. Pogovori o samomoru in samomorilnem vedenju zmanjšujejo predsodke, večajo ozaveščenost in ustvarjajo okolje, v katerem je več prostora za razumevanje in podporo, in posledično ljudje laže poiščejo pomoč. Pomembno je tudi zavedanje, da pogovor o samomorilnih mislih ne povečuje njihove prisotnosti ali pojavnosti. V Sloveniji v letu 2025 manj samomorov V Sloveniji se je v zadnjih dveh desetletjih število samomorov zmanjšalo, vendar je umrljivost zaradi samomora še vedno nad evropskim povprečjem. Statistiko umrlih zaradi samomora je predstavila vodja programskega odbora za preprečevanje samomora doc. dr. Saška Roškar z Nacionalneg inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki deluje v okviru Nacionalnega programa za duševno zdravje MIRA: "V letu 2025 je zaradi samomora v Sloveniji umrlo 336 oseb, 261 moških in 75 žensk. Med vsemi smrtmi, ki smo jih v letu 2025 zabeležili v Sloveniji med prebivalci s stalnim prebivališčem v Sloveniji (N = 21.223), je delež smrti zaradi samomora znašal 1,6 odstotka. Samomorilni količnik v Sloveniji (število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev) je leta 2025 znašal 15,77, kar je najmanj v preteklih desetih letih. Desetletni trend nakazuje upadanje oziroma stagnacijo samomorilnega količnika. Razmerje med spoloma v letu 2025 je bilo 3,4 in pomeni, da je zaradi samomora umrlo več kot trikrat več moških kot žensk. V primerjavi z desetletnim povprečjem znotraj posamezne starostne skupine je bil v letu 2025 samomorilni količnik nižji v vseh starostnih skupinah." Več podatkov je v prilogi Priloga NIJZ. Pomembno je poiskati pomoč: pogovor je prvi korak k spremembi Odprti, iskreni in sočutni pogovori povečujejo razumevanje in spodbujajo ljudi v stiski, da spregovorijo in poiščejo pomoč. Nekatere samomorilno ogrožene posameznike bližnji ali strokovnjaki pravočasno prepoznajo, jim pomagajo preprečiti samomorilno dejanje in jih usmerijo k ustrezni strokovni pomoči. V okviru Slovenskega združenja za preprečevanje samomora deluje Center za psihološko svetovanje Posvet, ki letos praznuje 20 let delovanja na področju preprečevanja samomora in samomorilnega vedenja. "Posvet ponuja pomoč pri reševanju čustvenih stisk in težav, ki bi sicer lahko vodile v hujše oblike krize in v samomorilno vedenje. Svetovanje poteka v 18 slovenskih krajih, tako da je posameznikom široko dostopno, vanj se lahko vključijo brez formalnih ovir, ne potrebujejo npr. napotnice, in brez finančnih stroškov. Število svetovanj se iz leta v leto povečuje: v letu 2025 so svetovalci opravili 8.743 svetovanj, kar je 17 odstotkov več kot v predhodnem letu," je povedal Samo Mirt Kavšek, predsednik Slovenskega združenja za preprečevanje samomora. Več informacij o delovanju centra Posvet je v prilogi 2: Gradivo za tiskovno konferenco ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora - Spreminjajmo razumevanje samomora. Pri preprečevanje samomora lahko sodelujemo vsi Preprečevanje samomora je proces, ki traja vseskozi in pri katerem mora sodelovati celotna družba. Posamezniki, skupnosti, organizacije in odločevalci imamo pomembno vlogo pri ustvarjanju družbe, v kateri je duševno zdravje prednostna naloga, pomoč pa dostopna vsem, ki jo potrebujejo. "Razumevanje samomorilnega vedenja in pripravljenost za pomoč ljudem v stiski v družbi spreminjata stigmo, predsodke in tabuje v zavedanje, da lahko vsak med nami pripomore k reševanju tega javnozdravstvenega problema," je povedal Samo Mirt Kavšek, predsednik Slovenskega združenja za preprečevanje samomora. Na UP IAM Slovenskem centru za raziskovanje samomora (UP IAM SCRS) bodo kot ključno obeležitev svetovnega dne preprečevanja samomora že četrto leto zapored izvedli Dan povezovanja 2026: Povezani skozi generacije. Ta že od leta 2023, ko je bil prvič organiziran v sklopu 32. svetovnega kongresa Mednarodne zveze za preprečevanje samomora, ki ga je organizirala Univerza na Primorskem, združuje različne skupine ranljivih posameznikov. Sicer pa na UP IAM SCRS kontinuirano izvajajo številne raziskovalno-intervencijske projekte, s katerimi želijo ozaveščati o problemu samomora, raziskovati in naslavljati potrebe ljudi v stiski ter jih opolnomočiti za iskanje pomoči. Posebno pozornost namenjajo dejavnostim za preprečevanje in ukrepanje ob samomorilnem vedenju mladih: "S programom A (se) štekaš?!?, ki ga izvajamo pod okriljem Ministrstva za zdravje, celostno naslavljamo duševno zdravje mladih in preprečevanje samomorilnega vedenja. V sklopu programa izvajamo delavnice za mlade, ozaveščamo starše, izobražujemo vratarje sistema (npr. učitelje in šolske svetovalne delavce) ter pripravljamo ustvarjalne natečaje. S projektom Ker te štekam pa krepimo podporo mladostnikom na področju preprečevanja samomorilnega vedenja. Pri preprečevanju samomorilnega vedenja mladih je ključno, da mladostnik ob prehajanju med različnimi službami ne ostane brez podpore. Zato je pomembno, da strokovnjaki vedo, kdo lahko v posamezni situaciji ukrepa, kam mladostnika usmeriti in kako med seboj pravočasno izmenjati ključne informacije," je izpostavila vodja obeh projektov in namestnica vodje UP IAM SCRS prof. dr. Vita Poštuvan. Več o aktivnostih UP IAM SCRS in drugih aktivnostih v znak podpore in solidarnosti do vseh, ki so koga izgubili zaradi samomora, je v prilogi 3: Aktivnosti UP IAM SCRS. Aktivnosti, ki se na področju preprečevanja samomora izvajajo v okviru NIJZ, so večinoma del akcijskega načrta Resolucije nacionalnega programa za duševno zdravje MIRA: * V letu 2026 so bile v sodelovanju s Slovenskim združenejm za preprečevanja samomora in UP IAM SCRS v osmih regijah po Sloveniji izvedene izobraževalne delavnice za ustvarjalce medijskih vsebin na temo odgovornega poročanja o samomoru. Na delavnicah so bila predstavljena nadgrajena priporočila o odgovornem medijskem poročanju o samomoru. * Po zgledu drugih držav (npr. Avstrije in Estonije) bo letos tudi v Sloveniji razpisan natečaj za nagrado papageno za novinarske prispevke s tematiko samomora, ki upoštevajo smernice odgovornega poročanja o samomoru, predvsem pa imajo preventivno sporočilo. Nagrada bo prvič podeljena 10. septembra 2027. Več informacij o tem in še drugih aktivnostih NIJZ je v prilogi 1: Priloga NIJZ.

  language

  slv

  published at

  2026-09-10T11:32:01

  source

  primorske.si

  title

  Svetovni dan preprečevanja samomora 2026

  url

  https://primorske.si/univerza-na-primorskem/svetovni-dan-preprecevanja-samomora-2026/

• article order

  8

  body

  Vsako leto 10. septembra obeležujemo svetovni dan preprečevanja samomora. Letošnje sporočilo poziva k spremembi: od tišine in stigme k odprtemu pogovoru, razumevanju in podpori ljudem v stiski. Svetovni dan preprečevanja samomora sta leta 2003 vzpostavili Mednarodna zveza za preprečevanje samomora (IASP) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), da bi okrepili ozaveščanje o možnostih preprečevanja samomora ter spodbudili posameznike, skupnosti in institucije k ukrepanju. Geslo svetovnega dneva v obdobju 2024-2026 je "Spreminjajmo razumevanje samomora". V ospredje daje poziv za premik od tišine, nerazumevanja in stigme k odprtosti, sočutju in podpori. Odprt pogovor je pomemben tudi za ljudi, ki so zaradi samomora izgubili bližnjega. Stigma in nelagodje okolice lahko namreč še povečata občutek osamljenosti v času žalovanja. Začnimo pogovor Letošnji poziv Svetovne zdravstvene organizacije lahko prevedemo zelo preprosto: začnimo pogovor. Pogovor o duševni stiski človeku ne odvzame njegove teže, lahko pa pomeni začetek poti do pomoči. Pomembno je ustvarjati okolje, v katerem človeka ni strah povedati, da mu je težko, in v katerem njegova stiska ni sprejeta z obsojanjem ali zmanjševanjem njenega pomena. Tudi prof. dr. Vita Poštuvan, psihologinja in raziskovalka, ki se že vrsto let ukvarja s preprečevanjem samomora, je pred letošnjim svetovnim dnevom v pogovoru za Žurnal24.si opozorila, da dolgoročni podatki za Slovenijo kažejo izboljšanje, vendar samomorilnost pri nas ostaja pomemben javnozdravstveni izziv. Obenem se je po njenih besedah v zadnjih desetletjih zgodila pomembna sprememba: o duševnem zdravju in stiskah govorimo več in jih tudi bolje prepoznavamo. Tudi zelo huda duševna stiska ni nujno trajno stanje. Ljudje lahko ob ustrezni podpori, zdravljenju in spremembah življenjskih okoliščin težka obdobja prebrodijo. Prav zato je pomembno, da stisko prepoznamo in pomoč poiščemo čim prej. Kako govoriti z nekom, ki je v stiski? Pri preprečevanju samomora imajo pomembno vlogo način pogovora, zmanjševanje stigme, pravočasno prepoznavanje stiske in dostopnost strokovne pomoči. Za človeka, ki preživlja težko obdobje, je lahko pomembno že to, da ga nekdo opazi, mu prisluhne in njegove stiske ne zmanjšuje. Ni treba, da imamo pripravljene popolne besede ali rešitve. Pomembneje je, da človeku pokažemo, da nam je mar in da mu pri iskanju ustrezne pomoči ni treba ostati sam. Kaj lahko naredimo kot družba? Prav o tem bodo danes spregovorili tudi slovenski strokovnjaki. Nacionalni inštitut za javno zdravje bo ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora predstavil najnovejše podatke o umrljivosti zaradi samomora v Sloveniji ter aktualne aktivnosti na področju preprečevanja samomora. Na Med.Over.Net bomo nove podatke in ključna sporočila strokovnjakov predstavili po novinarski konferenci. Kam po pomoč? Žalujoči po izgubi bližnjega zaradi samomora lahko pomoč poiščejo v Centrih za duševno zdravje, pri psihoterapevtih, v Slovenskem društvu Hospic, nekaterih organizacijah in v literaturi. Ljudem, ki so zaradi samomora izgubili bližnjega, je namenjena tudi knjižica ZAKAJ TAKO BOLI? Ko zaradi samomora izgubimo najbližje. Organizacije za pomoč Prvi vir strokovne pomoči je izbrani osebni zdravnik ali šolski/a svetovalni/na delavec/ka. Če je stiska zelo huda oziroma je potrebna takojšnja pomoč. Obrnete se lahko na nujne številke: * dežurni zdravnik, * dežurna ambulanta najbližje psihiatrične bolnišnice, * reševalna služba (112) ali * urgentna psihiatrična ambulanta v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani (01 475 06 70). Za podatke o ustreznih oblikah pomoči ali samo za podporo in pogovor se lahko obrnete tudi na telefone za pomoč v stiski: * Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj). * Zaupni telefon Samarijan 116 123 (24 ur na dan, vsak dan). Klic je brezplačen. * TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen. Drugi viri pomoči in informacij

  language

  slv

  published at

  2026-09-10T02:46:24

  source

  Med.Over.Net

  title

  Svetovni dan preprečevanja samomora 2026: začnimo pogovor - Med.Over.Net -

  url

  https://medover.zurnal24.si/svetovni-dan-preprecevanja-samomora-2026/

source scope

analyzed source count

9

omitted articles

omitted source count

0

total source count

9