MedVrsticami

Nacionalni veterinarski inštitut potrdil virus Zahodnega Nila pri dveh vranah 10.9.2026

Analiziranih 8 virov Slovenščina

Nacionalni veterinarski inštitut je v začetku septembra potrdil prisotnost virusa Zahodnega Nila pri dveh poginulih sivih vranah, najdenih na območju občin Ljubljana in Grosuplje. Čeprav so v Evropi letos zabeležili več kot 1000 primerov lokalnih okužb, v Sloveniji pri ljudeh zaenkrat še niso potrdili nobene okužbe. Virus, ki se na človeka prenaša predvsem s pikom okuženega komarja, v naravi kroži med pticami, ki so njegov naravni rezervoar. Zdravstvene oblasti poudarjajo, da stik s pticami sam po sebi ne predstavlja tveganja za prenos bolezni. Večina okuženih ljudi ne kaže simptomov, pri manjšem delu pa se lahko razvije vročinska bolezen ali redkeje hujša nevrološka oblika. Ker za ljudi trenutno ni na voljo cepiva, so najučinkovitejši ukrepi za preprečevanje okužbe zaščita pred piki komarjev in odstranjevanje njihovih razmnoževalnih mest v okolici bivališč.

Infografika

image url: /static/img/infographics/eng-12003131_sl_b8531b3058103602.webp

Analiza trditev

Trditev	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	N1	Dnevnik	Portal GOV.SI	Slovenske Novice	SiOL	Kmečki Glas
Virus Zahodnega Nila se na človeka primarno prenaša s pikom okuženega komarja iz rodu Culex.	Večina virov izpusti rod Culex; le dva ga omenjata.	Ni omenjeno	Delno: Članek potrjuje prenos s pikom komarja, a ne omenja rodu Culex.	Delno: Članek navaja prenos s pikom komarja, a ne omenja rodu Culex.	Delno: Članek navaja prenos s pikom komarja, a ne omenja rodu Culex.	Delno: Članek navaja, da so prenašalci komarji, predvsem iz rodu Culex.	Da: Članek navaja prenos s pikom komarja rodu Culex.	Delno: Članek navaja prenos s pikom komarja, a ne omenja specifičnega rodu.	Da: Članek navaja prenos s pikom komarja rodu Culex.
Nacionalni veterinarski inštitut je potrdil virus Zahodnega Nila pri dveh poginulih sivih vranah v Ljubljani in Grosuplju.	RTV Slovenija ne omenja inštituta, drugi viri ga potrjujejo.	Da: Članek potrjuje navedbo v celoti.	Delno: Članek potrjuje virus pri vranah v teh krajih, a ne navaja inštituta.	Da: Članek potrjuje navedbo v naslovu in uvodu.	Da: Članek potrjuje navedbo v naslovu in prvem odstavku.	Da: Članek potrjuje navedbe o inštitutu, vrstah in lokacijah.	Da: Članek potrjuje navedbo o potrditvi virusa pri dveh vranah.	Da: Članek potrjuje navedbo v uvodnem odstavku.	Da: Članek potrjuje navedeno informacijo.
Hujši potek bolezni, ki vključuje prizadetost osrednjega živčnega sistema, se pojavi pri manj kot 1 odstotku okuženih.	Večina virov trditve ne navaja, le Kmečki Glas jo potrjuje.	Ni omenjeno	Delno: Članek omenja hud potek in prizadetost živčevja, a ne navaja odstotka.	Delno: Članek omenja hud potek in prizadetost živčevja, a ne odstotka.	Delno: Omenja hud potek in prizadetost živčevja, a ne navaja odstotka.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Delno: Omenja hud potek in prizadetost živčevja, a ne navaja odstotka.	Da: Članek navaja, da se težja oblika pojavi pri manj kot 1 %.
Bolezen se najpogosteje pojavlja med sredino julija in koncem septembra, ko so komarji najbolj dejavni.	Viri potrjujejo časovni okvir, le Kmečki Glas navaja dejavnost komarjev.	Ni omenjeno	Delno: Članek potrjuje časovni okvir, a ne omenja dejavnosti komarjev.	Delno: Članek potrjuje časovni okvir, ne omenja pa dejavnosti komarjev.	Delno: Članek potrjuje časovni okvir, ne omenja pa dejavnosti komarjev.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Delno: Članek potrjuje časovni okvir, a ne omenja dejavnosti komarjev kot razloga.	Da: Članek navaja to časovno obdobje.
V Sloveniji letos še niso potrdili primera okužbe z virusom Zahodnega Nila pri ljudeh.	N1 ne omenja; ostali potrjujejo.	Da: Članek navaja, da pri ljudeh letos okužbe še niso potrdili.	Da: Članek navaja, da virusa pri človeku letos v Sloveniji niso potrdili.	Ni omenjeno	Da: Članek izrecno navaja, da pri ljudeh letos še ni potrjen.	Da: Članek izrecno navaja, da bolezen pri ljudeh letos ni ugotovljena.	Da: Članek navaja, da pri ljudeh letos primera še niso potrdili.	Da: Članek izrecno navaja, da pri ljudeh letos še ni potrjenih primerov.	Da: Članek potrjuje, da primera pri ljudeh letos še niso potrdili.
Ptice so naravni rezervoar virusa, medtem ko so ljudje in konji naključni gostitelji.	Vsi viri potrjujejo ptice kot vir, a le STA trditve ne omenja.	Ni omenjeno	Delno: Članek potrjuje ptice kot rezervoar in omenja obolevanje ljudi in konj.	Delno: Članek potrjuje ptice kot rezervoar in omenja konje, ljudi ne.	Delno: Članek potrjuje ptice kot rezervoar in omenja konje, ljudi ne.	Delno: Članek potrjuje, da so ptice rezervoar in da zbolijo tudi konji.	Delno: Članek potrjuje, da so ptice naravni rezervoar, ostalo ni omenjeno.	Delno: Omenja kroženje med pticami in dovzetnost konjev, a ne uporabi termina rezervoar.	Delno: Ptice so naravni vir, ljudje in konji so omenjeni kot gostitelji.
Virus Zahodnega Nila izvira iz Afrike, prvič pa je bil odkrit leta 1937 v Ugandi.	Viri večinoma potrjujejo; STA in SN ne omenjata.	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje izvor iz Afrike in odkritje leta 1937 v Ugandi.	Da: Članek navaja izvor iz Afrike in odkritje leta 1937 v Ugandi.	Da: Članek potrjuje izvor v Afriki in odkritje leta 1937 v Ugandi.	Da: Članek potrjuje izvor in leto odkritja v Ugandi.	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje izvor in leto odkritja v Ugandi.	Da: Članek potrjuje odkritje leta 1937 v Ugandi.
Po Evropi so letos zabeležili več kot 1000 primerov lokalnih okužb z virusom Zahodnega Nila.	Večina virov podpira, STA in drugi ne omenjajo.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja podatek o več kot 1000 primerih v Evropi.	Da: Članek navaja podatek ECDC o več kot 1000 primerih.	Da: Članek navaja podatek o več kot 1000 primerih v Evropi.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje to informacijo v podnaslovu in besedilu.	Da: Članek navaja podatek o več kot 1000 primerih v Evropi.
Večina okuženih ljudi ne kaže nobenih znakov bolezni ali pa ima blage simptome, podobne gripi.	Večina virov podpira trditev, le STA in GOV.SI je ne omenjata.	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje, da večina nima znakov ali ima simptome gripe.	Da: Članek potrjuje, da večina nima znakov ali ima gripi podobne.	Da: Članek potrjuje, da večina nima znakov ali ima simptome gripe.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek navaja enake podatke po navedbah NIJZ.	Da: Članek navaja, da 80 % okužb poteka brez znakov.
Stik s pticami sam po sebi ne predstavlja tveganja za prenos virusa na človeka.	Le trije viri (RTV, Slovenske novice, Kmečki glas) trditev potrjujejo, ostali je ne omenjajo.	Ni omenjeno	Da: Članek izrecno navaja, da stik s pticami ne predstavlja tveganja.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek izrecno navaja, da stik s pticami ne predstavlja tveganja.	Ni omenjeno	Da: Članek izrecno navaja, da stik s pticami ne pomeni tveganja.
Prenos virusa med ljudmi prek transfuzije krvi ali darovanih organov je mogoč, vendar izjemno redek.	Le dva vira (RTV in Kmečki glas) potrjujeta trditev; ostali je ne omenjajo.	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje, da je tak prenos mogoč, a izjemno redek.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje, da je tak prenos mogoč, a izjemno redek.
Učinkovitih protivirusnih zdravil za zdravljenje virusa Zahodnega Nila ni, zdravljenje je simptomatsko.	Samo Kmečki Glas potrjuje trditev; ostali je ne omenjajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da učinkovitih zdravil ni in je zdravljenje simptomatsko.

claims

Virus Zahodnega Nila se na človeka primarno prenaša s pikom okuženega komarja iz rodu Culex.
Nacionalni veterinarski inštitut je potrdil virus Zahodnega Nila pri dveh poginulih sivih vranah v Ljubljani in Grosuplju.
Hujši potek bolezni, ki vključuje prizadetost osrednjega živčnega sistema, se pojavi pri manj kot 1 odstotku okuženih.
Bolezen se najpogosteje pojavlja med sredino julija in koncem septembra, ko so komarji najbolj dejavni.
V Sloveniji letos še niso potrdili primera okužbe z virusom Zahodnega Nila pri ljudeh.
Ptice so naravni rezervoar virusa, medtem ko so ljudje in konji naključni gostitelji.
Virus Zahodnega Nila izvira iz Afrike, prvič pa je bil odkrit leta 1937 v Ugandi.
Po Evropi so letos zabeležili več kot 1000 primerov lokalnih okužb z virusom Zahodnega Nila.
Večina okuženih ljudi ne kaže nobenih znakov bolezni ali pa ima blage simptome, podobne gripi.
Stik s pticami sam po sebi ne predstavlja tveganja za prenos virusa na človeka.
Prenos virusa med ljudmi prek transfuzije krvi ali darovanih organov je mogoč, vendar izjemno redek.
Učinkovitih protivirusnih zdravil za zdravljenje virusa Zahodnega Nila ni, zdravljenje je simptomatsko.

key differences

Bolezen se najpogosteje pojavlja med sredino julija in koncem septembra, ko so komarji najbolj dejavni.: Viri potrjujejo časovni okvir, le Kmečki Glas navaja dejavnost komarjev.
Hujši potek bolezni, ki vključuje prizadetost osrednjega živčnega sistema, se pojavi pri manj kot 1 odstotku okuženih.: Večina virov trditve ne navaja, le Kmečki Glas jo potrjuje.
Nacionalni veterinarski inštitut je potrdil virus Zahodnega Nila pri dveh poginulih sivih vranah v Ljubljani in Grosuplju.: RTV Slovenija ne omenja inštituta, drugi viri ga potrjujejo.
Po Evropi so letos zabeležili več kot 1000 primerov lokalnih okužb z virusom Zahodnega Nila.: Večina virov podpira, STA in drugi ne omenjajo.
Prenos virusa med ljudmi prek transfuzije krvi ali darovanih organov je mogoč, vendar izjemno redek.: Le dva vira (RTV in Kmečki glas) potrjujeta trditev; ostali je ne omenjajo.
Ptice so naravni rezervoar virusa, medtem ko so ljudje in konji naključni gostitelji.: Vsi viri potrjujejo ptice kot vir, a le STA trditve ne omenja.
Stik s pticami sam po sebi ne predstavlja tveganja za prenos virusa na človeka.: Le trije viri (RTV, Slovenske novice, Kmečki glas) trditev potrjujejo, ostali je ne omenjajo.
Učinkovitih protivirusnih zdravil za zdravljenje virusa Zahodnega Nila ni, zdravljenje je simptomatsko.: Samo Kmečki Glas potrjuje trditev; ostali je ne omenjajo.
V Sloveniji letos še niso potrdili primera okužbe z virusom Zahodnega Nila pri ljudeh.: N1 ne omenja; ostali potrjujejo.
Večina okuženih ljudi ne kaže nobenih znakov bolezni ali pa ima blage simptome, podobne gripi.: Večina virov podpira trditev, le STA in GOV.SI je ne omenjata.
Virus Zahodnega Nila izvira iz Afrike, prvič pa je bil odkrit leta 1937 v Ugandi.: Viri večinoma potrjujejo; STA in SN ne omenjata.
Virus Zahodnega Nila se na človeka primarno prenaša s pikom okuženega komarja iz rodu Culex.: Večina virov izpusti rod Culex; le dva ga omenjata.

source analyses

Dnevnik

Bolezen se najpogosteje pojavlja med sredino julija in koncem septembra, ko so komarji najbolj dejavni.: Delno: Članek potrjuje časovni okvir, ne omenja pa dejavnosti komarjev.
Hujši potek bolezni, ki vključuje prizadetost osrednjega živčnega sistema, se pojavi pri manj kot 1 odstotku okuženih.: Delno: Omenja hud potek in prizadetost živčevja, a ne navaja odstotka.
Nacionalni veterinarski inštitut je potrdil virus Zahodnega Nila pri dveh poginulih sivih vranah v Ljubljani in Grosuplju.: Da: Članek potrjuje navedbo v naslovu in prvem odstavku.
Po Evropi so letos zabeležili več kot 1000 primerov lokalnih okužb z virusom Zahodnega Nila.: Da: Članek navaja podatek o več kot 1000 primerih v Evropi.
Prenos virusa med ljudmi prek transfuzije krvi ali darovanih organov je mogoč, vendar izjemno redek.: Ni omenjeno
Ptice so naravni rezervoar virusa, medtem ko so ljudje in konji naključni gostitelji.: Delno: Članek potrjuje ptice kot rezervoar in omenja konje, ljudi ne.
Stik s pticami sam po sebi ne predstavlja tveganja za prenos virusa na človeka.: Ni omenjeno
Učinkovitih protivirusnih zdravil za zdravljenje virusa Zahodnega Nila ni, zdravljenje je simptomatsko.: Ni omenjeno
V Sloveniji letos še niso potrdili primera okužbe z virusom Zahodnega Nila pri ljudeh.: Da: Članek izrecno navaja, da pri ljudeh letos še ni potrjen.
Večina okuženih ljudi ne kaže nobenih znakov bolezni ali pa ima blage simptome, podobne gripi.: Da: Članek potrjuje, da večina nima znakov ali ima simptome gripe.
Virus Zahodnega Nila izvira iz Afrike, prvič pa je bil odkrit leta 1937 v Ugandi.: Da: Članek potrjuje izvor v Afriki in odkritje leta 1937 v Ugandi.
Virus Zahodnega Nila se na človeka primarno prenaša s pikom okuženega komarja iz rodu Culex.: Delno: Članek navaja prenos s pikom komarja, a ne omenja rodu Culex.

Kmečki Glas

Bolezen se najpogosteje pojavlja med sredino julija in koncem septembra, ko so komarji najbolj dejavni.: Da: Članek navaja to časovno obdobje.
Hujši potek bolezni, ki vključuje prizadetost osrednjega živčnega sistema, se pojavi pri manj kot 1 odstotku okuženih.: Da: Članek navaja, da se težja oblika pojavi pri manj kot 1 %.
Nacionalni veterinarski inštitut je potrdil virus Zahodnega Nila pri dveh poginulih sivih vranah v Ljubljani in Grosuplju.: Da: Članek potrjuje navedeno informacijo.
Po Evropi so letos zabeležili več kot 1000 primerov lokalnih okužb z virusom Zahodnega Nila.: Da: Članek navaja podatek o več kot 1000 primerih v Evropi.
Prenos virusa med ljudmi prek transfuzije krvi ali darovanih organov je mogoč, vendar izjemno redek.: Da: Članek potrjuje, da je tak prenos mogoč, a izjemno redek.
Ptice so naravni rezervoar virusa, medtem ko so ljudje in konji naključni gostitelji.: Delno: Ptice so naravni vir, ljudje in konji so omenjeni kot gostitelji.
Stik s pticami sam po sebi ne predstavlja tveganja za prenos virusa na človeka.: Da: Članek izrecno navaja, da stik s pticami ne pomeni tveganja.
Učinkovitih protivirusnih zdravil za zdravljenje virusa Zahodnega Nila ni, zdravljenje je simptomatsko.: Da: Članek navaja, da učinkovitih zdravil ni in je zdravljenje simptomatsko.
V Sloveniji letos še niso potrdili primera okužbe z virusom Zahodnega Nila pri ljudeh.: Da: Članek potrjuje, da primera pri ljudeh letos še niso potrdili.
Večina okuženih ljudi ne kaže nobenih znakov bolezni ali pa ima blage simptome, podobne gripi.: Da: Članek navaja, da 80 % okužb poteka brez znakov.
Virus Zahodnega Nila izvira iz Afrike, prvič pa je bil odkrit leta 1937 v Ugandi.: Da: Članek potrjuje odkritje leta 1937 v Ugandi.
Virus Zahodnega Nila se na človeka primarno prenaša s pikom okuženega komarja iz rodu Culex.: Da: Članek navaja prenos s pikom komarja rodu Culex.

N1

Bolezen se najpogosteje pojavlja med sredino julija in koncem septembra, ko so komarji najbolj dejavni.: Delno: Članek potrjuje časovni okvir, ne omenja pa dejavnosti komarjev.
Hujši potek bolezni, ki vključuje prizadetost osrednjega živčnega sistema, se pojavi pri manj kot 1 odstotku okuženih.: Delno: Članek omenja hud potek in prizadetost živčevja, a ne odstotka.
Nacionalni veterinarski inštitut je potrdil virus Zahodnega Nila pri dveh poginulih sivih vranah v Ljubljani in Grosuplju.: Da: Članek potrjuje navedbo v naslovu in uvodu.
Po Evropi so letos zabeležili več kot 1000 primerov lokalnih okužb z virusom Zahodnega Nila.: Da: Članek navaja podatek ECDC o več kot 1000 primerih.
Prenos virusa med ljudmi prek transfuzije krvi ali darovanih organov je mogoč, vendar izjemno redek.: Ni omenjeno
Ptice so naravni rezervoar virusa, medtem ko so ljudje in konji naključni gostitelji.: Delno: Članek potrjuje ptice kot rezervoar in omenja konje, ljudi ne.
Stik s pticami sam po sebi ne predstavlja tveganja za prenos virusa na človeka.: Ni omenjeno
Učinkovitih protivirusnih zdravil za zdravljenje virusa Zahodnega Nila ni, zdravljenje je simptomatsko.: Ni omenjeno
V Sloveniji letos še niso potrdili primera okužbe z virusom Zahodnega Nila pri ljudeh.: Ni omenjeno
Večina okuženih ljudi ne kaže nobenih znakov bolezni ali pa ima blage simptome, podobne gripi.: Da: Članek potrjuje, da večina nima znakov ali ima gripi podobne.
Virus Zahodnega Nila izvira iz Afrike, prvič pa je bil odkrit leta 1937 v Ugandi.: Da: Članek navaja izvor iz Afrike in odkritje leta 1937 v Ugandi.
Virus Zahodnega Nila se na človeka primarno prenaša s pikom okuženega komarja iz rodu Culex.: Delno: Članek navaja prenos s pikom komarja, a ne omenja rodu Culex.

Portal GOV.SI

Bolezen se najpogosteje pojavlja med sredino julija in koncem septembra, ko so komarji najbolj dejavni.: Ni omenjeno
Hujši potek bolezni, ki vključuje prizadetost osrednjega živčnega sistema, se pojavi pri manj kot 1 odstotku okuženih.: Ni omenjeno
Nacionalni veterinarski inštitut je potrdil virus Zahodnega Nila pri dveh poginulih sivih vranah v Ljubljani in Grosuplju.: Da: Članek potrjuje navedbe o inštitutu, vrstah in lokacijah.
Po Evropi so letos zabeležili več kot 1000 primerov lokalnih okužb z virusom Zahodnega Nila.: Ni omenjeno
Prenos virusa med ljudmi prek transfuzije krvi ali darovanih organov je mogoč, vendar izjemno redek.: Ni omenjeno
Ptice so naravni rezervoar virusa, medtem ko so ljudje in konji naključni gostitelji.: Delno: Članek potrjuje, da so ptice rezervoar in da zbolijo tudi konji.
Stik s pticami sam po sebi ne predstavlja tveganja za prenos virusa na človeka.: Ni omenjeno
Učinkovitih protivirusnih zdravil za zdravljenje virusa Zahodnega Nila ni, zdravljenje je simptomatsko.: Ni omenjeno
V Sloveniji letos še niso potrdili primera okužbe z virusom Zahodnega Nila pri ljudeh.: Da: Članek izrecno navaja, da bolezen pri ljudeh letos ni ugotovljena.
Večina okuženih ljudi ne kaže nobenih znakov bolezni ali pa ima blage simptome, podobne gripi.: Ni omenjeno
Virus Zahodnega Nila izvira iz Afrike, prvič pa je bil odkrit leta 1937 v Ugandi.: Da: Članek potrjuje izvor in leto odkritja v Ugandi.
Virus Zahodnega Nila se na človeka primarno prenaša s pikom okuženega komarja iz rodu Culex.: Delno: Članek navaja, da so prenašalci komarji, predvsem iz rodu Culex.

RTV Slovenija

Bolezen se najpogosteje pojavlja med sredino julija in koncem septembra, ko so komarji najbolj dejavni.: Delno: Članek potrjuje časovni okvir, a ne omenja dejavnosti komarjev.
Hujši potek bolezni, ki vključuje prizadetost osrednjega živčnega sistema, se pojavi pri manj kot 1 odstotku okuženih.: Delno: Članek omenja hud potek in prizadetost živčevja, a ne navaja odstotka.
Nacionalni veterinarski inštitut je potrdil virus Zahodnega Nila pri dveh poginulih sivih vranah v Ljubljani in Grosuplju.: Delno: Članek potrjuje virus pri vranah v teh krajih, a ne navaja inštituta.
Po Evropi so letos zabeležili več kot 1000 primerov lokalnih okužb z virusom Zahodnega Nila.: Da: Članek navaja podatek o več kot 1000 primerih v Evropi.
Prenos virusa med ljudmi prek transfuzije krvi ali darovanih organov je mogoč, vendar izjemno redek.: Da: Članek potrjuje, da je tak prenos mogoč, a izjemno redek.
Ptice so naravni rezervoar virusa, medtem ko so ljudje in konji naključni gostitelji.: Delno: Članek potrjuje ptice kot rezervoar in omenja obolevanje ljudi in konj.
Stik s pticami sam po sebi ne predstavlja tveganja za prenos virusa na človeka.: Da: Članek izrecno navaja, da stik s pticami ne predstavlja tveganja.
Učinkovitih protivirusnih zdravil za zdravljenje virusa Zahodnega Nila ni, zdravljenje je simptomatsko.: Ni omenjeno
V Sloveniji letos še niso potrdili primera okužbe z virusom Zahodnega Nila pri ljudeh.: Da: Članek navaja, da virusa pri človeku letos v Sloveniji niso potrdili.
Večina okuženih ljudi ne kaže nobenih znakov bolezni ali pa ima blage simptome, podobne gripi.: Da: Članek potrjuje, da večina nima znakov ali ima simptome gripe.
Virus Zahodnega Nila izvira iz Afrike, prvič pa je bil odkrit leta 1937 v Ugandi.: Da: Članek potrjuje izvor iz Afrike in odkritje leta 1937 v Ugandi.
Virus Zahodnega Nila se na človeka primarno prenaša s pikom okuženega komarja iz rodu Culex.: Delno: Članek potrjuje prenos s pikom komarja, a ne omenja rodu Culex.

STA

Bolezen se najpogosteje pojavlja med sredino julija in koncem septembra, ko so komarji najbolj dejavni.: Ni omenjeno
Hujši potek bolezni, ki vključuje prizadetost osrednjega živčnega sistema, se pojavi pri manj kot 1 odstotku okuženih.: Ni omenjeno
Nacionalni veterinarski inštitut je potrdil virus Zahodnega Nila pri dveh poginulih sivih vranah v Ljubljani in Grosuplju.: Da: Članek potrjuje navedbo v celoti.
Po Evropi so letos zabeležili več kot 1000 primerov lokalnih okužb z virusom Zahodnega Nila.: Ni omenjeno
Prenos virusa med ljudmi prek transfuzije krvi ali darovanih organov je mogoč, vendar izjemno redek.: Ni omenjeno
Ptice so naravni rezervoar virusa, medtem ko so ljudje in konji naključni gostitelji.: Ni omenjeno
Stik s pticami sam po sebi ne predstavlja tveganja za prenos virusa na človeka.: Ni omenjeno
Učinkovitih protivirusnih zdravil za zdravljenje virusa Zahodnega Nila ni, zdravljenje je simptomatsko.: Ni omenjeno
V Sloveniji letos še niso potrdili primera okužbe z virusom Zahodnega Nila pri ljudeh.: Da: Članek navaja, da pri ljudeh letos okužbe še niso potrdili.
Večina okuženih ljudi ne kaže nobenih znakov bolezni ali pa ima blage simptome, podobne gripi.: Ni omenjeno
Virus Zahodnega Nila izvira iz Afrike, prvič pa je bil odkrit leta 1937 v Ugandi.: Ni omenjeno
Virus Zahodnega Nila se na človeka primarno prenaša s pikom okuženega komarja iz rodu Culex.: Ni omenjeno

SiOL

Bolezen se najpogosteje pojavlja med sredino julija in koncem septembra, ko so komarji najbolj dejavni.: Delno: Članek potrjuje časovni okvir, a ne omenja dejavnosti komarjev kot razloga.
Hujši potek bolezni, ki vključuje prizadetost osrednjega živčnega sistema, se pojavi pri manj kot 1 odstotku okuženih.: Delno: Omenja hud potek in prizadetost živčevja, a ne navaja odstotka.
Nacionalni veterinarski inštitut je potrdil virus Zahodnega Nila pri dveh poginulih sivih vranah v Ljubljani in Grosuplju.: Da: Članek potrjuje navedbo v uvodnem odstavku.
Po Evropi so letos zabeležili več kot 1000 primerov lokalnih okužb z virusom Zahodnega Nila.: Da: Članek potrjuje to informacijo v podnaslovu in besedilu.
Prenos virusa med ljudmi prek transfuzije krvi ali darovanih organov je mogoč, vendar izjemno redek.: Ni omenjeno
Ptice so naravni rezervoar virusa, medtem ko so ljudje in konji naključni gostitelji.: Delno: Omenja kroženje med pticami in dovzetnost konjev, a ne uporabi termina rezervoar.
Stik s pticami sam po sebi ne predstavlja tveganja za prenos virusa na človeka.: Ni omenjeno
Učinkovitih protivirusnih zdravil za zdravljenje virusa Zahodnega Nila ni, zdravljenje je simptomatsko.: Ni omenjeno
V Sloveniji letos še niso potrdili primera okužbe z virusom Zahodnega Nila pri ljudeh.: Da: Članek izrecno navaja, da pri ljudeh letos še ni potrjenih primerov.
Večina okuženih ljudi ne kaže nobenih znakov bolezni ali pa ima blage simptome, podobne gripi.: Da: Članek navaja enake podatke po navedbah NIJZ.
Virus Zahodnega Nila izvira iz Afrike, prvič pa je bil odkrit leta 1937 v Ugandi.: Da: Članek potrjuje izvor in leto odkritja v Ugandi.
Virus Zahodnega Nila se na človeka primarno prenaša s pikom okuženega komarja iz rodu Culex.: Delno: Članek navaja prenos s pikom komarja, a ne omenja specifičnega rodu.

Slovenske Novice

Bolezen se najpogosteje pojavlja med sredino julija in koncem septembra, ko so komarji najbolj dejavni.: Ni omenjeno
Hujši potek bolezni, ki vključuje prizadetost osrednjega živčnega sistema, se pojavi pri manj kot 1 odstotku okuženih.: Ni omenjeno
Nacionalni veterinarski inštitut je potrdil virus Zahodnega Nila pri dveh poginulih sivih vranah v Ljubljani in Grosuplju.: Da: Članek potrjuje navedbo o potrditvi virusa pri dveh vranah.
Po Evropi so letos zabeležili več kot 1000 primerov lokalnih okužb z virusom Zahodnega Nila.: Ni omenjeno
Prenos virusa med ljudmi prek transfuzije krvi ali darovanih organov je mogoč, vendar izjemno redek.: Ni omenjeno
Ptice so naravni rezervoar virusa, medtem ko so ljudje in konji naključni gostitelji.: Delno: Članek potrjuje, da so ptice naravni rezervoar, ostalo ni omenjeno.
Stik s pticami sam po sebi ne predstavlja tveganja za prenos virusa na človeka.: Da: Članek izrecno navaja, da stik s pticami ne predstavlja tveganja.
Učinkovitih protivirusnih zdravil za zdravljenje virusa Zahodnega Nila ni, zdravljenje je simptomatsko.: Ni omenjeno
V Sloveniji letos še niso potrdili primera okužbe z virusom Zahodnega Nila pri ljudeh.: Da: Članek navaja, da pri ljudeh letos primera še niso potrdili.
Večina okuženih ljudi ne kaže nobenih znakov bolezni ali pa ima blage simptome, podobne gripi.: Ni omenjeno
Virus Zahodnega Nila izvira iz Afrike, prvič pa je bil odkrit leta 1937 v Ugandi.: Ni omenjeno
Virus Zahodnega Nila se na človeka primarno prenaša s pikom okuženega komarja iz rodu Culex.: Da: Članek navaja prenos s pikom komarja rodu Culex.

Analiza sentimenta

Entiteta	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	N1	Dnevnik	Portal GOV.SI	Slovenske Novice	SiOL	Kmečki Glas
Ljubljana	Vsi viri enotno nevtralni, brez odstopanj.	Nevtralno: kraj najdbe poginulih vran, informativno.	Nevtralno: omenjena kot lokacija potrditve virusa pri vranah	Nevtralno: omenjena kot kraj najdbe ptic, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot lokacija najdbe ptic	Nevtralno: omenjena kot kraj najdbe ptic	Nevtralno: le kot kraj najdbe poginulih vran	Nevtralno: omenjena kot kraj najdbe ptic, brez vrednotenja	Nevtralno: Omenjena kot lokacija najdbe poginulih vran
Grosuplje	Vsi viri so nevtralni, brez razlik.	Nevtralno: kraj najdbe poginulih vran, informativno.	Nevtralno: omenjeno kot lokacija potrditve virusa pri vranah	Nevtralno: omenjeno kot kraj najdbe ptic, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot lokacija najdbe ptic	Nevtralno: omenjeno kot kraj najdbe ptic	Nevtralno: le kot kraj najdbe poginulih vran	Nevtralno: omenjeno kot kraj najdbe ptic, brez vrednotenja	Nevtralno: Omenjeno kot lokacija najdbe poginulih vran
Slovenija	Vsi viri so nevtralni, brez razlik v sentimentu ali poudarkih.	Nevtralno: država, kjer so potrdili virus, informativno.	Nevtralno: informativno navedena glede odsotnosti primerov pri ljudeh	Nevtralno: omenjena kot država potrditve virusa, brez vrednotenja	Nevtralno: informativno, podatek o prejšnji potrditvi	Nevtralno: informativno omenjena v kontekstu preteklih in sedanjih primerov	Nevtralno: le kot država, kjer je bila bolezen potrjena	Nevtralno: omenjena kot država potrditve virusa, brez vrednotenja	Nevtralno: Omenjena v kontekstu preteklih in sedanjih primerov
Nacionalni veterinarski inštitut	Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.	Nevtralno: inštitut je naveden kot potrditelj virusa, brez vrednotenja.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot potrditelj virusa, brez vrednotenja	Nevtralno: informativno naveden kot potrditelj virusa	Nevtralno: informativno omenjen kot prijavitelj potrditve virusa	Nevtralno: le informativno omenjen kot potrditelj virusa	Nevtralno: le naveden kot potrditelj virusa, brez vrednotenja	Nevtralno: Institut potrdil virus pri pticah, omenjen brez vrednotenja
Nacionalni inštitut za javno zdravje	Vsi viri ga navajajo nevtralno, brez razlik.	Ni omenjeno	Nevtralno: naveden kot vir informacij o prenosu virusa	Nevtralno: citiran kot vir podatkov, brez vrednotenja	Nevtralno: le vir podatkov o simptomih	Nevtralno: omenjen kot vir dodatnih informacij	Ni omenjeno	Nevtralno: naveden kot vir podatkov o simptomih, brez vrednotenja	Nevtralno: Podatki inštituta so citirani brez vrednotenja
Uganda	Vsi viri Uganda omenjajo le nevtralno kot kraj odkritja virusa.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot kraj prvega odkritja virusa	Nevtralno: omenjena kot kraj prvega odkritja virusa, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot prvo mesto odkritja virusa	Nevtralno: omenjena kot kraj prvega odkritja virusa	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot kraj prvega odkritja virusa, brez vrednotenja	Nevtralno: Omenjena kot kraj odkritja virusa leta 1937
Hrvaška	Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena med državami s potrjeno boleznijo	Nevtralno: omenjena kot država s potrjenimi okužbami, brez vrednotenja	Nevtralno: navedena kot država z okužbami	Nevtralno: omenjena kot država s potrjeno boleznijo	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot država s potrjenimi okužbami, brez vrednotenja	Nevtralno: Omenjena kot država s potrjeno boleznijo
Italija	Vsi viri poročajo nevtralno, brez bistvenih razlik.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena med državami s potrjeno boleznijo	Nevtralno: omenjena kot država s potrjenimi okužbami, brez vrednotenja	Nevtralno: navedena kot država z okužbami	Nevtralno: omenjena kot država s potrjeno boleznijo	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot država s potrjenimi okužbami, brez vrednotenja	Nevtralno: Omenjena kot država s potrjeno boleznijo
Avstrija	Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena med državami s potrjeno boleznijo	Nevtralno: omenjena kot država s potrjenimi okužbami, brez vrednotenja	Nevtralno: navedena kot država z okužbami	Nevtralno: omenjena kot država s potrjeno boleznijo	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot država s potrjenimi okužbami, brez vrednotenja	Nevtralno: Omenjena kot država s potrjeno boleznijo
Francija	Vsi viri nevtralni; edina razlika: nekateri ne omenjajo.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot kraj prvega pojava virusa v Evropi	Nevtralno: omenjena kot država prvega pojava v Evropi in s potrjenimi okužbami, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot prva pojavitev v Evropi in država z okužbami	Nevtralno: omenjena kot država prvega pojava v Evropi in letošnjih primerov	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot država prvega pojava v Evropi in s potrjenimi okužbami, brez vrednotenja	Nevtralno: Omenjena kot država s potrjeno boleznijo
Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni	Vsi viri ga navajajo nevtralno, brez kritike ali pohvale.	Ni omenjeno	Nevtralno: citiran kot vir podatkov o okužbah v Evropi	Nevtralno: naveden kot vir informacij, brez vrednotenja	Nevtralno: citiran kot vir podatkov	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: naveden kot vir podatkov o okužbah, brez vrednotenja	Nevtralno: Poročanje centra je omenjeno brez vrednotenja
Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin	Viri izključno nevtralni, nobenih razlik v sentimentu.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: navedena kot vir sporočila	Nevtralno: informativno omenjen kot prejemnik obvestila	Nevtralno: le kot vir informacije o bolezni	Nevtralno: navedena kot vir sporočila, brez vrednotenja	Ni omenjeno
Culex	Večina virov entitete ne omenja; le trije jo navajajo nevtralno.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: informativno omenjen kot rod prenašalcev virusa	Nevtralno: le kot rod komarjev, ki prenaša virus	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen kot rod komarjev, prenašalcev virusa

entities

Ljubljana
Grosuplje
Slovenija
Nacionalni veterinarski inštitut
Nacionalni inštitut za javno zdravje
Uganda
Hrvaška
Italija
Avstrija
Francija
Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni
Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
Culex

key differences

Avstrija: Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.
Culex: Večina virov entitete ne omenja; le trije jo navajajo nevtralno.
Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni: Vsi viri ga navajajo nevtralno, brez kritike ali pohvale.
Francija: Vsi viri nevtralni; edina razlika: nekateri ne omenjajo.
Grosuplje: Vsi viri so nevtralni, brez razlik.
Hrvaška: Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.
Italija: Vsi viri poročajo nevtralno, brez bistvenih razlik.
Ljubljana: Vsi viri enotno nevtralni, brez odstopanj.
Nacionalni inštitut za javno zdravje: Vsi viri ga navajajo nevtralno, brez razlik.
Nacionalni veterinarski inštitut: Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.
Slovenija: Vsi viri so nevtralni, brez razlik v sentimentu ali poudarkih.
Uganda: Vsi viri Uganda omenjajo le nevtralno kot kraj odkritja virusa.
Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: Viri izključno nevtralni, nobenih razlik v sentimentu.

source analyses

Dnevnik

Avstrija: Nevtralno: navedena kot država z okužbami
Culex: Ni omenjeno
Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni: Nevtralno: citiran kot vir podatkov
Francija: Nevtralno: omenjena kot prva pojavitev v Evropi in država z okužbami
Grosuplje: Nevtralno: omenjena kot lokacija najdbe ptic
Hrvaška: Nevtralno: navedena kot država z okužbami
Italija: Nevtralno: navedena kot država z okužbami
Ljubljana: Nevtralno: omenjena kot lokacija najdbe ptic
Nacionalni inštitut za javno zdravje: Nevtralno: le vir podatkov o simptomih
Nacionalni veterinarski inštitut: Nevtralno: informativno naveden kot potrditelj virusa
Slovenija: Nevtralno: informativno, podatek o prejšnji potrditvi
Uganda: Nevtralno: omenjena kot prvo mesto odkritja virusa
Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: Nevtralno: navedena kot vir sporočila

Kmečki Glas

Avstrija: Nevtralno: Omenjena kot država s potrjeno boleznijo
Culex: Nevtralno: Omenjen kot rod komarjev, prenašalcev virusa
Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni: Nevtralno: Poročanje centra je omenjeno brez vrednotenja
Francija: Nevtralno: Omenjena kot država s potrjeno boleznijo
Grosuplje: Nevtralno: Omenjeno kot lokacija najdbe poginulih vran
Hrvaška: Nevtralno: Omenjena kot država s potrjeno boleznijo
Italija: Nevtralno: Omenjena kot država s potrjeno boleznijo
Ljubljana: Nevtralno: Omenjena kot lokacija najdbe poginulih vran
Nacionalni inštitut za javno zdravje: Nevtralno: Podatki inštituta so citirani brez vrednotenja
Nacionalni veterinarski inštitut: Nevtralno: Institut potrdil virus pri pticah, omenjen brez vrednotenja
Slovenija: Nevtralno: Omenjena v kontekstu preteklih in sedanjih primerov
Uganda: Nevtralno: Omenjena kot kraj odkritja virusa leta 1937
Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: Ni omenjeno

N1

Avstrija: Nevtralno: omenjena kot država s potrjenimi okužbami, brez vrednotenja
Culex: Ni omenjeno
Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni: Nevtralno: naveden kot vir informacij, brez vrednotenja
Francija: Nevtralno: omenjena kot država prvega pojava v Evropi in s potrjenimi okužbami, brez vrednotenja
Grosuplje: Nevtralno: omenjeno kot kraj najdbe ptic, brez vrednotenja
Hrvaška: Nevtralno: omenjena kot država s potrjenimi okužbami, brez vrednotenja
Italija: Nevtralno: omenjena kot država s potrjenimi okužbami, brez vrednotenja
Ljubljana: Nevtralno: omenjena kot kraj najdbe ptic, brez vrednotenja
Nacionalni inštitut za javno zdravje: Nevtralno: citiran kot vir podatkov, brez vrednotenja
Nacionalni veterinarski inštitut: Nevtralno: omenjen kot potrditelj virusa, brez vrednotenja
Slovenija: Nevtralno: omenjena kot država potrditve virusa, brez vrednotenja
Uganda: Nevtralno: omenjena kot kraj prvega odkritja virusa, brez vrednotenja
Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: Ni omenjeno

Portal GOV.SI

Avstrija: Nevtralno: omenjena kot država s potrjeno boleznijo
Culex: Nevtralno: informativno omenjen kot rod prenašalcev virusa
Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni: Ni omenjeno
Francija: Nevtralno: omenjena kot država prvega pojava v Evropi in letošnjih primerov
Grosuplje: Nevtralno: omenjeno kot kraj najdbe ptic
Hrvaška: Nevtralno: omenjena kot država s potrjeno boleznijo
Italija: Nevtralno: omenjena kot država s potrjeno boleznijo
Ljubljana: Nevtralno: omenjena kot kraj najdbe ptic
Nacionalni inštitut za javno zdravje: Nevtralno: omenjen kot vir dodatnih informacij
Nacionalni veterinarski inštitut: Nevtralno: informativno omenjen kot prijavitelj potrditve virusa
Slovenija: Nevtralno: informativno omenjena v kontekstu preteklih in sedanjih primerov
Uganda: Nevtralno: omenjena kot kraj prvega odkritja virusa
Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: Nevtralno: informativno omenjen kot prejemnik obvestila

RTV Slovenija

Avstrija: Nevtralno: omenjena med državami s potrjeno boleznijo
Culex: Ni omenjeno
Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni: Nevtralno: citiran kot vir podatkov o okužbah v Evropi
Francija: Nevtralno: omenjena kot kraj prvega pojava virusa v Evropi
Grosuplje: Nevtralno: omenjeno kot lokacija potrditve virusa pri vranah
Hrvaška: Nevtralno: omenjena med državami s potrjeno boleznijo
Italija: Nevtralno: omenjena med državami s potrjeno boleznijo
Ljubljana: Nevtralno: omenjena kot lokacija potrditve virusa pri vranah
Nacionalni inštitut za javno zdravje: Nevtralno: naveden kot vir informacij o prenosu virusa
Nacionalni veterinarski inštitut: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: informativno navedena glede odsotnosti primerov pri ljudeh
Uganda: Nevtralno: omenjena kot kraj prvega odkritja virusa
Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: Ni omenjeno

STA

Avstrija: Ni omenjeno
Culex: Ni omenjeno
Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni: Ni omenjeno
Francija: Ni omenjeno
Grosuplje: Nevtralno: kraj najdbe poginulih vran, informativno.
Hrvaška: Ni omenjeno
Italija: Ni omenjeno
Ljubljana: Nevtralno: kraj najdbe poginulih vran, informativno.
Nacionalni inštitut za javno zdravje: Ni omenjeno
Nacionalni veterinarski inštitut: Nevtralno: inštitut je naveden kot potrditelj virusa, brez vrednotenja.
Slovenija: Nevtralno: država, kjer so potrdili virus, informativno.
Uganda: Ni omenjeno
Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: Ni omenjeno

SiOL

Avstrija: Nevtralno: omenjena kot država s potrjenimi okužbami, brez vrednotenja
Culex: Ni omenjeno
Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni: Nevtralno: naveden kot vir podatkov o okužbah, brez vrednotenja
Francija: Nevtralno: omenjena kot država prvega pojava v Evropi in s potrjenimi okužbami, brez vrednotenja
Grosuplje: Nevtralno: omenjeno kot kraj najdbe ptic, brez vrednotenja
Hrvaška: Nevtralno: omenjena kot država s potrjenimi okužbami, brez vrednotenja
Italija: Nevtralno: omenjena kot država s potrjenimi okužbami, brez vrednotenja
Ljubljana: Nevtralno: omenjena kot kraj najdbe ptic, brez vrednotenja
Nacionalni inštitut za javno zdravje: Nevtralno: naveden kot vir podatkov o simptomih, brez vrednotenja
Nacionalni veterinarski inštitut: Nevtralno: le naveden kot potrditelj virusa, brez vrednotenja
Slovenija: Nevtralno: omenjena kot država potrditve virusa, brez vrednotenja
Uganda: Nevtralno: omenjena kot kraj prvega odkritja virusa, brez vrednotenja
Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: Nevtralno: navedena kot vir sporočila, brez vrednotenja

Slovenske Novice

Avstrija: Ni omenjeno
Culex: Nevtralno: le kot rod komarjev, ki prenaša virus
Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni: Ni omenjeno
Francija: Ni omenjeno
Grosuplje: Nevtralno: le kot kraj najdbe poginulih vran
Hrvaška: Ni omenjeno
Italija: Ni omenjeno
Ljubljana: Nevtralno: le kot kraj najdbe poginulih vran
Nacionalni inštitut za javno zdravje: Ni omenjeno
Nacionalni veterinarski inštitut: Nevtralno: le informativno omenjen kot potrditelj virusa
Slovenija: Nevtralno: le kot država, kjer je bila bolezen potrjena
Uganda: Ni omenjeno
Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: Nevtralno: le kot vir informacije o bolezni

Scenariji

scenarios

description
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in Uprava za varno hrano uvedeta strožji sistem monitoringa komarjev, kar vodi k pravočasni preventivi in manjši razširjenosti bolezni med prebivalstvom.
plausibility
realistic
time horizon
mid
title
Okrepljen nadzor in hitrejše obveščanje javnosti
valence
positive
description
Skladno z evropskimi trendi se v Sloveniji pojavi omejeno število primerov pri ljudeh, ki zahtevajo standardno zdravniško obravnavo, brez preobremenitve zdravstvenega sistema.
plausibility
realistic
time horizon
short
title
Sezonski porast okužb v mejah pričakovanj
valence
neutral
description
Zaradi ugodnih vremenskih razmer za komarje pride do povečanega števila okužb med prebivalci Ljubljane, kar poveča pritisk na infekcijske klinike v jesenskem obdobju.
plausibility
realistic
time horizon
short
title
Lokalni izbruh bolezni v ljubljanskem okolišu
valence
negative
description
Uspešno sodelovanje med Nacionalnim veterinarskim inštitutom in raziskovalnimi laboratoriji pripelje do hitre uporabe cepiva za konje, kar zmanjša rezervoar virusa v urbanih okoljih.
plausibility
plausible
time horizon
long
title
Razvoj učinkovitega lokalnega cepiva za konje
valence
positive
description
Zaradi širjenja virusa Zavod RS za transfuzijsko medicino preventivno zaostri merila za krvodajalce, kar ne vpliva na varnost, a zahteva prilagoditev logistike zalog.
plausibility
plausible
time horizon
mid
title
Sprememba protokola darovanja krvi in organov
valence
neutral
description
Hitro širjenje virusa med populacijo vran in drugih ptic povzroči ekološko neravnovesje in množične pogine v naravnih rezervatih, kar zahteva posredovanje inšpekcijskih služb.
plausibility
plausible
time horizon
mid
title
Epizootija med prostoživečimi pticami v naravnih parkih
valence
negative
description
Slovenija uspešno implementira biološke metode nadzora populacije komarjev s sterilnimi samci, kar dolgoročno izkorenini lokalne prenašalce virusa Zahodnega Nila.
plausibility
speculative
time horizon
long
title
Inovativne metode biološkega zatiranja komarjev
valence
positive
description
Zaradi segrevanja ozračja se spremenijo poti selivk, kar v Slovenijo prinese nove, bolj virulentne seve virusa, ki zahtevajo popolno revizijo nacionalnih epidemioloških strategij.
plausibility
speculative
time horizon
long
title
Sprememba migracijskih poti ptic zaradi podnebnih sprememb
valence
neutral
description
Virus Zahodnega Nila v stiku z lokalnimi vrstami komarjev mutira, kar povzroči večje število nevroloških zapletov pri obolelih in zahteva nujno razglasitev epidemije.
plausibility
speculative
time horizon
mid
title
Mutacija virusa v bolj agresivno obliko pri ljudeh
valence
negative

Viri

articles

article order
6
body
Ljubljana, 10. septembra (STA) Nacionalni veterinarski inštitut je pri dveh poginulih sivih vranah, najdenih v občinah Ljubljana in Grosuplje, potrdil virus Zahodnega Nila. V Sloveniji je bila bolezen pri pticah nazadnje potrjena leta 2024, pri ljudeh pa je letos še niso potrdili, so danes ...
language
slv
published at
2026-09-10T15:19:20
source
STA
title
Pri sivih vranah potrdili virus Zahodnega Nila
url
https://www.sta.si/3597215/
article order
4
body
Rezervoar virusa Zahodnega Nila so ptice, prenašalci pa komarji. Za okužbo je zelo dovzetnih več vrst ptic, tako da lahko pride tudi do masovnih epizootij oziroma nenadnega in hitrega širjenja nalezljive bolezni s pogini. Med najdovzetnejšimi so ptice iz reda pevk, med njimi najbolj vrane. Poleg ljudi lahko zbolijo tudi konji. Bolezen je zoonoza, kar pomeni, da se na človeka prenese le z živali. Prenašalci (komarji) se okužijo ob sesanju krvi okuženih ptic. Sam stik s pticami medtem ne predstavlja tveganja za prenos virusa. Drugi načini prenosa so redki in vključujejo prenos med ljudmi prek transfuzije krvi in komponent ter darovanih organov, kar je mogoče, vendar izjemno redko. Mogoč je prenos z matere na nerojenega otroka in prenos prek materinega mleka, navajajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Po Evropi so letos zaznali že več kot 1000 primerov lokalnih okužb s tem virusom, so prejšnji teden sporočili iz Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni. Število okužb se je močno povečalo v zadnjih tednih. Bolezen je bila letos potrjena na Hrvaškem, v Severni Makedoniji, na Nizozemskem, v Italiji, Španiji, Belgiji, Nemčiji, Avstriji, Grčiji, Švici in Franciji. V Sloveniji virusa pri človeku letos (še) niso potrdili, nazadnje je bila bolezen pri treh ljudeh v Pomurski in Podravski regiji potrjena avgusta 2024. Bolezen je zoonoza, torej se z živali prenaša na človeka. Večinoma se to zgodi s pikom okuženega komarja. Po podatkih NIJZ-ja večina okuženih ne kaže znakov bolezni ali pa ima znake, podobne gripi, kot so vročina, glavobol, bolečine v mišicah in utrujenost. V nekaterih primerih ima bolezen lahko hud potek, vključno s prizadetostjo osrednjega živčnega sistema. Večina primerov okužb se pojavlja od sredine julija do konca septembra. Virus Zahodnega Nila izvira iz Afrike. Prvič je bil ugotovljen leta 1937 na območju Zahodnega Nila v Ugandi. Razširjen je v Evropi, Aziji, Afriki, Avstraliji in Ameriki. V Evropi se je prvič pojavil v Franciji v začetku 60. let prejšnjega stoletja.
language
slv
published at
2026-09-11T06:33:30
source
RTV Slovenija
title
Pri vranah v Ljubljani in Grosuplju potrdili virus Zahodnega Nila
url
https://www.rtvslo.si/zdravje/pri-vranah-v-ljubljani-in-grosuplju-potrdili-virus-zahodnega-nila/793419
article order
2
body
Nacionalni veterinarski inštitut je pri dveh poginulih sivih vranah, najdenih v občinah Ljubljana in Grosuplje, potrdil virus Zahodnega Nila. Rezervoar virusa Zahodnega Nila so ptice, prenašalci pa komarji. Za okužbo je zelo dovzetnih več vrst ptic, tako da lahko pride tudi do nenadnega in hitrega širjenja nalezljive bolezni s pogini. Med najdovzetnejšimi so ptice iz reda pevk, posebej vrane. Zbolijo lahko tudi konji. Virus Zahodnega Nila izvira iz Afrike. Prvič je bil ugotovljen leta 1937 v okrožju West Nile v Ugandi. Razširjen je v Evropi, Aziji, Afriki, Avstraliji in Ameriki. V Evropi se je prvič pojavil v Franciji v začetku 60. let prejšnjega stoletja. Po Evropi so letos zabeležili že več kot 1.000 primerov lokalnih okužb s tem virusom, so prejšnji teden sporočili iz Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni. Število okužb se je močno povečalo v zadnjih tednih. Bolezen je bila letos potrjena na Hrvaškem, v Severni Makedoniji, na Nizozemskem, v Italiji, Španiji, Belgiji, Nemčiji, Avstriji, Grčiji, Švici in Franciji. Bolezen je zoonoza, torej se z živali prenaša na človeka. Večinoma se to zgodi s pikom okuženega komarja. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje večina okuženih ne kaže znakov bolezni ali pa ima znake, podobne gripi, kot so vročina, glavobol, bolečine v mišicah in utrujenost. V nekaterih primerih ima bolezen lahko hud potek, vključno s prizadetostjo osrednjega živčnega sistema. Večina primerov okužb se pojavlja od sredine julija do konca septembra.
language
slv
published at
2026-09-10T15:06:40
source
N1
title
Pri poginulih vranah v Ljubljani in Grosuplju potrdili virus Zahodnega Nila
url
https://n1info.si/novice/slovenija/pri-poginulih-vranah-v-ljubljani-in-grosuplju-potrdili-virus-zahodnega-nila/
article order
1
body
Nacionalni veterinarski inštitut je pri dveh poginulih sivih vranah, najdenih v občinah Ljubljana in Grosuplje, potrdil virus Zahodnega Nila. V Sloveniji je bila bolezen pri pticah nazadnje potrjena leta 2024, pri ljudeh pa je letos še niso potrdili, so danes sporočili iz Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Rezervoar virusa Zahodnega Nila so ptice, prenašalci pa komarji. Za okužbo je zelo dovzetnih več vrst ptic, tako da lahko pride tudi do masovnih epizootij oziroma nenadnega in hitrega širjenja nalezljive bolezni s pogini. Med najdovzetnejšimi so ptice iz reda pevk, med njimi so najbolj dovzetne vrane. Zbolijo lahko tudi konji. Virus Zahodnega Nila izvira iz Afrike. Prvič je bil ugotovljen leta 1937 v okrožju West Nile v Ugandi. Razširjen je v Evropi, Aziji, Afriki, Avstraliji in Ameriki. V Evropi se je prvič pojavil v Franciji v začetku 60. let prejšnjega stoletja. Po Evropi so letos zabeležili že več kot 1000 primerov lokalnih okužb s tem virusom, so prejšnji teden sporočili iz Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni. Število okužb se je močno povečalo v zadnjih tednih. Bolezen je bila letos potrjena na Hrvaškem, v Severni Makedoniji, na Nizozemskem, v Italiji, Španiji, Belgiji, Nemčiji, Avstriji, Grčiji, Švici in Franciji. Bolezen je zoonoza, torej se z živali prenaša na človeka. Večinoma se to zgodi s pikom okuženega komarja. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje večina okuženih ne kaže znakov bolezni ali pa ima znake, podobne gripi, kot so vročina, glavobol, bolečine v mišicah in utrujenost. V nekaterih primerih ima bolezen lahko hud potek, vključno s prizadetostjo osrednjega živčnega sistema. Večina primerov okužb se pojavlja od sredine julija do konca septembra.
language
slv
published at
2026-09-10T17:06:37
source
Dnevnik
title
V Ljubljani in Grosupljem potrdili virus Zahodnega Nila, našli so ga pri sivih vranah
url
https://www.dnevnik.si/novice/lokalno/v-ljubljani-in-grosupljem-potrdili-virus-zahodnega-nila-nasli-so-ga-pri-sivih-vranah-2826847/
article order
5
body
Nacionalni veterinarski inštitut je Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin obvestil o potrditvi virusa Zahodnega Nila pri dveh poginulih sivih vranah. Ptici sta bili najdeni v občini Ljubljana in Grosuplje. V Sloveniji je bila bolezen pri pticah nazadnje potrjena leta 2024. Rezervoar virusa Zahodnega Nila so ptiči, prenašalci virusa pa so komarji, predvsem iz rodu Culex spp. Za okužbo je zelo dovzetnih več vrst ptic, tako da pride tudi do masovnih epizootij (nenadnega in hitrega širjenja nalezljive bolezni pri živalih) s pogini ptic. Med najdovzetnejšimi so ptice iz reda pevk, med njimi so najbolj dovzetne vrane. Zbolijo lahko tudi konji. Virus Zahodnega Nila izvira iz Afrike. Prvič je bila ugotovljen leta 1937 v okrožju West Nile v Ugandi. Razširjen je v Evropi, Aziji, Afriki, Avstraliji in Ameriki. V Evropi se je prvič pojavil v Franciji v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja. V letošnjem letu je bila bolezen potrjena na Hrvaškem, v Severni Makedoniji, na Nizozemskem, v Italiji, Španiji, Belgiji, Nemčiji, Avstriji, Grčiji, Švici in Franciji. Bolezen je zoonoza. Pri ljudeh v letošnjem letu v Sloveniji še ni bila ugotovljena. Več informacij o bolezni, primerih pri ljudeh, znakih okužbe in zaščitnih ukrepih najdete na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
language
slv
published at
2026-09-10T15:10:45
source
Portal GOV.SI
title
Potrjen virus Zahodnega Nila pri dveh sivih vranah
url
https://www.gov.si/novice/2026-09-10-potrjen-virus-zahodnega-nila-pri-dveh-sivih-vranah/
article order
7
body
Nacionalni veterinarski inštitut je pri dveh poginulih sivih vranah, najdenih v občinah Ljubljana in Grosuplje, potrdil virus Zahodnega Nila (angl. West Nile virus, WNV). V Sloveniji je bila bolezen pri pticah nazadnje potrjena leta 2024, pri ljudeh je letos še niso potrdili, so sporočili z Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Pomembno je vedeti, da so ptice naravni rezervoar bolezni, stik z njimi pa ne predstavlja tveganja za prenos virusa. "Virus Zahodnega Nila se na človeka običajno prenaša s pikom okuženega komarja (komarji rodu Culex). Prenašalci (komarji) se ...
language
slv
published at
2026-09-12T04:47:15
source
Slovenske Novice
title
Virus Zahodnega Nila! Okužene vrane v Ljubljani in Grosuplju
url
https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/vrani-v-ljubljani-in-grosuplju-okuzeni-z-nevarnim-virusom-na-hrvaskem-je-sest-ljudi-hudo-zbolelo
article order
0
body
Nacionalni veterinarski inštitut je pri dveh poginulih sivih vranah, najdenih v občinah Ljubljana in Grosuplje, potrdil virus Zahodnega Nila. V Sloveniji je bila bolezen pri pticah nazadnje potrjena leta 2024, pri ljudeh pa je letos še niso potrdili, so danes sporočili iz Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Virus Zahodnega Nila v naravi kroži predvsem med pticami, prenašalci pa so komarji. Za okužbo je zelo dovzetnih več vrst ptic, tako da lahko pride tudi do masovnih epizootij oziroma nenadnega in hitrega širjenja nalezljive bolezni s pogini. Med najdovzetnejšimi so ptice iz reda pevk, med njimi so najbolj dovzetne vrane. Zbolijo lahko tudi konji. Virus Zahodnega Nila izvira iz Afrike. Prvič je bil ugotovljen leta 1937 v okrožju West Nile v Ugandi. Razširjen je v Evropi, Aziji, Afriki, Avstraliji in Ameriki. V Evropi se je prvič pojavil v Franciji v začetku 60. let prejšnjega stoletja. V Evropi zabeležili več kot tisoč primerov okužb Po Evropi so letos zabeležili že več kot tisoč primerov lokalnih okužb s tem virusom, so prejšnji teden sporočili iz Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni. Število okužb se je močno povečalo v zadnjih tednih. Bolezen je bila letos potrjena na Hrvaškem, v Severni Makedoniji, na Nizozemskem, v Italiji, Španiji, Belgiji, Nemčiji, Avstriji, Grčiji, Švici in Franciji. Bolezen je zoonoza, torej se z živali prenaša na človeka. Večinoma se to zgodi s pikom okuženega komarja. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje večina okuženih ne kaže znakov bolezni ali pa ima znake, podobne gripi, kot so vročina, glavobol, bolečine v mišicah in utrujenost. V nekaterih primerih ima bolezen lahko hud potek, vključno s prizadetostjo osrednjega živčnega sistema. Večina primerov okužb se pojavlja od sredine julija do konca septembra.
language
slv
published at
2026-09-10T16:24:57
source
SiOL
title
Pri sivih vranah potrdili virus Zahodnega Nila
url
https://siol.net/novice/slovenija/pri-sivih-vranah-potrdili-virus-zahodnega-nila-701109
article order
8
body
Po poročanju Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni so po Evropi letos odkrili že več kot 1000 primerov lokalnih okužb z virusom Zahodnega Nila. Bolezen je bila letos za zdaj potrjena na Hrvaškem, v Severni Makedoniji, na Nizozemskem, v Italiji, Španiji, Belgiji, Nemčiji, Avstriji, Grčiji, Švici in Franciji. Virus Zahodnega Nila so odkrili leta 1937 na severozahodu Ugande v provinci West Nile in se na človeka navadno prenaša s pikom okuženega komarja (rodu Culex). Prenašalci (komarji) se okužijo ob sesanju krvi okuženih ptic, ki predstavljajo naravni vir bolezni. Stik s pticami ne pomeni tveganja za prenos virusa. Drugi načini prenosa so redki, na primer prenos s transfuzijo krvi in komponentami ter darovanimi organi. To je mogoče, vendar izjemno redko. Mogoč je prenos z matere na nerojenega otroka in prenos prek materinega mleka. Bolezen se ne prenaša neposredno z bolnika na zdravo osebo. Nacionalni veterinarski inštitut je pri dveh poginulih sivih vranah, najdenih v občinah Ljubljana in Grosuplje, v začetku septembra potrdil virus Zahodnega Nila. V Sloveniji je bila bolezen pri pticah nazadnje potrjena leta 2024, pri ljudeh pa je letos še niso potrdili. Večina okuženih ne kaže znakov bolezni Virus se najpogosteje pojavlja v toplejših mesecih, ko so komarji najdejavnejši, torej od sredine julija do konca septembra. Čas od okužbe do pojava bolezni je navadno od 3 do 14 dni po okužbi. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje po piku okuženega komarja večina ljudi ne zboli, saj v približno 80 odstotkov okužba poteka brez bolezenskih znakov. Manjši del okuženih razvije kratkotrajno vročinsko bolezen, ki jo spremljajo slabo počutje, glavobol, vročina, izpuščaji, bolečine v mišicah in sklepih (vročica Zahodnega Nila). Pri manj kot 1 odstotku okuženih se lahko razvije težja nevrološka bolezen. Razvije se lahko vnetje možganskih ovojnic in možganovine z znaki, kot so glavobol, otrdelost v vratu, zmedenost, šibkost mišic, ohromelost, koma. Smrt nastopi v manj kot enem primeru na 1000 zbolelih. Težja oblika bolezni se razvije predvsem pri imunsko oslabelih ali starejših bolnikih. Vse osebe, ki še niso bile okužene z virusom Zahodnega Nila, so dovzetne za okužbo. Pri osebah, starejših od petdeset let, in tistih z oslabljenim imunskim sistemom je večje tveganje za hujši potek bolezni. Imunost po okužbi je najverjetneje dolgotrajna. Diagnoza se postavi na podlagi bolezenskih težav in znakov, potrdi pa s preiskavami krvi ali likvorja (možgansko-hrbtenjačna tekočina). Virus je v krvi od 1 do 3 dni po izpostavitvi, v krvi ostane od 1 do 11 dni. Pri ljudeh in drugih sesalcih, na katere se lahko virus prenese (npr. konjih), je količina virusa v krvi prenizka, da bi bil učinkovit vir okužbe za komarje in bi se tako vzdrževal nadaljnji prenos bolezni. Blagih oblik bolezni ni treba zdraviti in se spontano razrešijo, hude oblike pa navadno zahtevajo sprejem v bolnišnico. Učinkovitih protivirusnih zdravil ni, zdravljenje je simptomatsko ter podporno. Preprečevanje okužbe Cepiva, ki bi preprečilo okužbo s tem virusom pri ljudeh, ni. Najučinkovitejši ukrep za zmanjšanje tveganja okužbe na območju, kjer kroži virus Zahodnega Nila, je preprečevanje pikov komarjev. Z upoštevanjem naslednjih ukrepov lahko zmanjšamo tveganje za okužbo, in sicer nosimo svetla oblačila, ki pokrivajo čim večji del telesa, izogibajmo se zadrževanju na prostem, ko je aktivnost komarjev največja (zjutraj in pozno popoldan), uporabljajmo sredstva (repelente) za zaščito pred komarji. Dosledno sledimo navodilom proizvajalca za učinkovito in varno rabo. Preprečujmo vstop komarjev v notranje prostore z uporabo mrež proti komarjem, skrbimo za okolico in odpravljajmo vire za razmnoževanje komarjev (zastala voda v vazah, podstavkih za rože, zamašeni žlebovi). Priporočljivo je, da se poginulih ptic ne dotikamo. Ptice, ki jih opazimo poginule na vrtovih, dvoriščih, v bližini bivališč, na balkonih ali terasah, odstranimo varno: na roko si nadenemo plastično ali gumijasto rokavico in poginulo ptico odložimo v plastično vrečko, ki jo skupaj z rokavico odvržemo med splošne odpadke. Če primernih rokavic nimamo, lahko uporabimo plastično vrečko kot zaščito in ptico odvržemo v smeti skupaj z vrečko. Po tem si skrbno umijemo roke z milom in toplo vodo. Avtorica: Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine
language
slv
published at
2026-09-11T13:41:39
source
Kmečki Glas
title
Virus Zahodnega Nila
url
https://vlastakunej.kmeckiglas.com/virus-zahodnega-nila/

source scope

analyzed source count

omitted articles

omitted source count

total source count