MedVrsticami

Von der Leyen predlaga Kanadi pridruženo članstvo v EU in poziva k enotnosti 13.9.2026

Analiziranih 10 virov Slovenščina

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v letnem nagovoru o stanju v EU pred Evropskim parlamentom v Strasbourgu predlagala, da bi Kanada postala prva pridružena članica Evropske unije. Ob tem je države članice pozvala, naj se zoperstavijo ultranacionalističnim in evroskeptičnim silam ter okrepijo evropsko varnost in odpornost. V nagovoru, ki se ga je udeležil kanadski premier Mark Carney, je izpostavila potrebo po novem evropskem varnostnem svetu ter tesnejšem sodelovanju s partnericami, kot so Kanada, Združeno kraljestvo, Norveška in Ukrajina.

Analiza trditev

Trditev	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	24ur	Mladina	N1	Dnevnik	Tednik Demokracija	Žurnal24	Svet24	primorske.si
EU se je odločila za boj proti strupenemu vplivu Rusije in podporo Ukrajini.	Nekateri viri potrjujejo, drugi ne omenjajo ali le delno.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Potrjeno v besedilu kot odločitev unije.	Da: Von der Leyen je to potrdila v svojem govoru.	Da: Izrecno navedeno v predzadnjem odstavku članka.	Ni omenjeno	Da: Von der Leyen je to potrdila v svojem govoru.	Delno: Omenjen je boj proti ruskemu vmešavanju, podpora Ukrajini ni omenjena.	Delno: Članek omenja zmanjševanje odvisnosti od Rusije po invaziji na Ukrajino.	Delno: Članek omenja stališče glede Ukrajine, ne pa boja proti vplivu Rusije.
Von der Leyen je predlagala, da Kanada postane prva pridružena članica EU.	Nekateri viri trditev potrjujejo, drugi jo zanikajo ali ne omenjajo.	Ni omenjeno	Ne: Članek navaja, da je o tem poročal WSJ, ne von der Leyen.	Da: Predlagala je preučitev možnosti za status pridružene članice.	Ni omenjeno	Da: To je izrecno navedeno v naslovu in vsebini članka.	Ne: Članek navaja, da možnost preučuje kanadski premier Carney.	Ni omenjeno	Da: Predlagala je preučitev možnosti, da Kanada postane pridružena članica.	Da: Članek navaja, da je von der Leyen ponudila Kanadi status pridružene članice.	Da: Predsednica je v članku izrecno predlagala status pridružene članice.
Kanadski premier Mark Carney je dejal, da si Kanada želi edinstveno zavezništvo z EU, ne pa članstva.	Večina virov trditve ne omenja; RTV in Svet24 jo potrjujeta, Dnevnik delno.	Ni omenjeno	Da: Carney je izjavil, da ne želijo članstva, temveč edinstveno zavezništvo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Delno: Članek omenja preučevanje pridruženega članstva, ne polnopravnega.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje, da Carney ne išče polnopravnega članstva.	Ni omenjeno
Kanada in EU naj bi razpravljali o skupnih projektih na področju energetike, umetne inteligence, obrambe in kritičnih mineralov.	Večina virov trditev podpira, nekateri jo delno omenjajo, drugi ignorirajo.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da preučujejo povezovanje na teh področjih.	Da: Članek navaja sodelovanje na teh področjih.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek navaja prav ta področja sodelovanja.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Delno: Članek omenja surovine, energijo in obrambo, ne pa eksplicitno umetne inteligence.	Da: Članek navaja sodelovanje na teh področjih.
Kanada si prizadeva zmanjšati gospodarsko odvisnost od ZDA, saj je leta 2025 71,7 odstotka njenega izvoza končalo v ZDA.	Samo Svet24 navaja podatek; ostali ga omenjajo brez statistike.	Ni omenjeno	Delno: Omenja napetosti z ZDA, a ne navaja specifičnega odstotka izvoza.	Delno: Omenjeno je iskanje novih partnerjev, a brez navedenih podatkov.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Delno: Članek omenja prizadevanja za tesnejše vezi z EU zaradi napetosti z ZDA, a ne navaja teh podatkov.	Ni omenjeno	Delno: Omenjeno je iskanje novih partnerjev, a brez navedenih statističnih podatkov.	Da: Članek navaja ta podatek in prizadevanja za zmanjšanje odvisnosti.	Delno: Članek omenja iskanje novih partnerjev, a ne navaja teh podatkov.
Ursula von der Leyen je pozvala države članice, naj se uprejo ultranacionalistom in nasprotnikom Evrope.	Večina virov poroča, Demokracija in Mladina poudarjata.	Da: Članek v naslovu in uvodu neposredno navaja ta poziv.	Ni omenjeno	Da: Opozorila je na ultranacionaliste in nasprotnike Evrope.	Da: Predsednica EK je v govoru pozvala k uporu proti tem skupinam.	Da: V članku je neposredno naveden ta poziv predsednice komisije.	Ni omenjeno	Da: Predsednica je v govoru pozvala k uporu proti tem skupinam.	Da: Pozvala je k uporu proti ultranacionalistom in nasprotnikom Evrope.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Kanada je v trgovinski vojni z ZDA zaradi carin Donalda Trumpa.	Večina virov trditev potrjuje, nekateri jo izpustijo.	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje stopnjevanje trgovinske vojne s carinami.	Da: Članek navaja, da je Kanada vpletena v trgovinsko vojno z ZDA.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje trgovinski spor in uvedbo visokih carin.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da je Kanada vpletena v trgovinsko vojno z ZDA.	Da: Članek potrjuje zaostrene odnose in trgovinsko vojno z administracijo Trumpa.	Da: Članek navaja, da je Kanada vpletena v trgovinsko vojno z ZDA.
Von der Leyen je opozorila na rusko vmešavanje in dezinformacije kot grožnje evropski enotnosti.	Več virov potrjuje, nekateri molčijo; Demokracija izpostavlja.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Izrecno jih je navedla kot grožnje enotnosti.	Da: Izrecno jih je navedla kot grožnje evropski enotnosti.	Da: Navedeno v citatu predsednice v drugem odstavku.	Ni omenjeno	Da: Izrecno jih je navedla kot grožnje evropski enotnosti.	Da: Opozorila je na rusko vmešavanje in dezinformacije kot grožnjo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Status pridružene članice EU trenutno ne obstaja v evropskih pogodbah.	Trije viri potrjujejo, šest ne omenja.	Ni omenjeno	Da: Članek izrecno navaja, da ta status trenutno ne obstaja.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek izrecno navaja, da takšen status v EU trenutno ne obstaja.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek izrecno navaja, da evropske pogodbe takšnega statusa ne poznajo.	Ni omenjeno
Von der Leyen je napovedala pripravo evropske varnostne strategije in izrednega varnostnega protokola po vzoru 4. člena Nata.	Večina virov trditve ne omenja; trije jo potrjujejo, a se razlikujejo v podrobnostih.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Napovedala je strategijo in protokol po zgledu 4. člena Nata.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Oboje je izrecno napovedala v svojem nagovoru.	Da: Napovedala je protokol za izredne varnostne razmere.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Avgustovski napad z dronom na letališče v Leipzigu je bil napad na celotno EU, ne le na Nemčijo.	Le Mladina in Demokracija navajata trditev, ostali viri je ne omenjajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Von der Leyen je izjavila, da je šlo za napad na celotno unijo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Von der Leyen je dejala, da je šlo za napad na celotno unijo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Von der Leyen je obsodila izraelski projekt naselij E1 kot nesprejemljivega.	Edini vir, ki trditev omenja, je Žurnal24.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Označila je projekt naselij E1 za nesprejemljivega.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Slovenija je blokirala skupno izjavo EU o obsodbi izraelskih naselij E1.	Samo Žurnal24 poroča o blokadi; ostali molčijo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da je Janševa vlada blokirala to izjavo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno

claims

EU se je odločila za boj proti strupenemu vplivu Rusije in podporo Ukrajini.
Von der Leyen je predlagala, da Kanada postane prva pridružena članica EU.
Kanadski premier Mark Carney je dejal, da si Kanada želi edinstveno zavezništvo z EU, ne pa članstva.
Kanada in EU naj bi razpravljali o skupnih projektih na področju energetike, umetne inteligence, obrambe in kritičnih mineralov.
Kanada si prizadeva zmanjšati gospodarsko odvisnost od ZDA, saj je leta 2025 71,7 odstotka njenega izvoza končalo v ZDA.
Ursula von der Leyen je pozvala države članice, naj se uprejo ultranacionalistom in nasprotnikom Evrope.
Kanada je v trgovinski vojni z ZDA zaradi carin Donalda Trumpa.
Von der Leyen je opozorila na rusko vmešavanje in dezinformacije kot grožnje evropski enotnosti.
Status pridružene članice EU trenutno ne obstaja v evropskih pogodbah.
Von der Leyen je napovedala pripravo evropske varnostne strategije in izrednega varnostnega protokola po vzoru 4. člena Nata.
Avgustovski napad z dronom na letališče v Leipzigu je bil napad na celotno EU, ne le na Nemčijo.
Von der Leyen je obsodila izraelski projekt naselij E1 kot nesprejemljivega.
Slovenija je blokirala skupno izjavo EU o obsodbi izraelskih naselij E1.

key differences

Avgustovski napad z dronom na letališče v Leipzigu je bil napad na celotno EU, ne le na Nemčijo.: Le Mladina in Demokracija navajata trditev, ostali viri je ne omenjajo.
EU se je odločila za boj proti strupenemu vplivu Rusije in podporo Ukrajini.: Nekateri viri potrjujejo, drugi ne omenjajo ali le delno.
Kanada in EU naj bi razpravljali o skupnih projektih na področju energetike, umetne inteligence, obrambe in kritičnih mineralov.: Večina virov trditev podpira, nekateri jo delno omenjajo, drugi ignorirajo.
Kanada je v trgovinski vojni z ZDA zaradi carin Donalda Trumpa.: Večina virov trditev potrjuje, nekateri jo izpustijo.
Kanada si prizadeva zmanjšati gospodarsko odvisnost od ZDA, saj je leta 2025 71,7 odstotka njenega izvoza končalo v ZDA.: Samo Svet24 navaja podatek; ostali ga omenjajo brez statistike.
Kanadski premier Mark Carney je dejal, da si Kanada želi edinstveno zavezništvo z EU, ne pa članstva.: Večina virov trditve ne omenja; RTV in Svet24 jo potrjujeta, Dnevnik delno.
Slovenija je blokirala skupno izjavo EU o obsodbi izraelskih naselij E1.: Samo Žurnal24 poroča o blokadi; ostali molčijo.
Status pridružene članice EU trenutno ne obstaja v evropskih pogodbah.: Trije viri potrjujejo, šest ne omenja.
Ursula von der Leyen je pozvala države članice, naj se uprejo ultranacionalistom in nasprotnikom Evrope.: Večina virov poroča, Demokracija in Mladina poudarjata.
Von der Leyen je napovedala pripravo evropske varnostne strategije in izrednega varnostnega protokola po vzoru 4. člena Nata.: Večina virov trditve ne omenja; trije jo potrjujejo, a se razlikujejo v podrobnostih.
Von der Leyen je obsodila izraelski projekt naselij E1 kot nesprejemljivega.: Edini vir, ki trditev omenja, je Žurnal24.
Von der Leyen je opozorila na rusko vmešavanje in dezinformacije kot grožnje evropski enotnosti.: Več virov potrjuje, nekateri molčijo; Demokracija izpostavlja.
Von der Leyen je predlagala, da Kanada postane prva pridružena članica EU.: Nekateri viri trditev potrjujejo, drugi jo zanikajo ali ne omenjajo.

source analyses

24ur

Avgustovski napad z dronom na letališče v Leipzigu je bil napad na celotno EU, ne le na Nemčijo.: Ni omenjeno
EU se je odločila za boj proti strupenemu vplivu Rusije in podporo Ukrajini.: Da: Potrjeno v besedilu kot odločitev unije.
Kanada in EU naj bi razpravljali o skupnih projektih na področju energetike, umetne inteligence, obrambe in kritičnih mineralov.: Da: Članek navaja sodelovanje na teh področjih.
Kanada je v trgovinski vojni z ZDA zaradi carin Donalda Trumpa.: Da: Članek navaja, da je Kanada vpletena v trgovinsko vojno z ZDA.
Kanada si prizadeva zmanjšati gospodarsko odvisnost od ZDA, saj je leta 2025 71,7 odstotka njenega izvoza končalo v ZDA.: Delno: Omenjeno je iskanje novih partnerjev, a brez navedenih podatkov.
Kanadski premier Mark Carney je dejal, da si Kanada želi edinstveno zavezništvo z EU, ne pa članstva.: Ni omenjeno
Slovenija je blokirala skupno izjavo EU o obsodbi izraelskih naselij E1.: Ni omenjeno
Status pridružene članice EU trenutno ne obstaja v evropskih pogodbah.: Ni omenjeno
Ursula von der Leyen je pozvala države članice, naj se uprejo ultranacionalistom in nasprotnikom Evrope.: Da: Opozorila je na ultranacionaliste in nasprotnike Evrope.
Von der Leyen je napovedala pripravo evropske varnostne strategije in izrednega varnostnega protokola po vzoru 4. člena Nata.: Ni omenjeno
Von der Leyen je obsodila izraelski projekt naselij E1 kot nesprejemljivega.: Ni omenjeno
Von der Leyen je opozorila na rusko vmešavanje in dezinformacije kot grožnje evropski enotnosti.: Da: Izrecno jih je navedla kot grožnje enotnosti.
Von der Leyen je predlagala, da Kanada postane prva pridružena članica EU.: Da: Predlagala je preučitev možnosti za status pridružene članice.

Dnevnik

Avgustovski napad z dronom na letališče v Leipzigu je bil napad na celotno EU, ne le na Nemčijo.: Ni omenjeno
EU se je odločila za boj proti strupenemu vplivu Rusije in podporo Ukrajini.: Ni omenjeno
Kanada in EU naj bi razpravljali o skupnih projektih na področju energetike, umetne inteligence, obrambe in kritičnih mineralov.: Da: Članek navaja prav ta področja sodelovanja.
Kanada je v trgovinski vojni z ZDA zaradi carin Donalda Trumpa.: Da: Članek potrjuje trgovinski spor in uvedbo visokih carin.
Kanada si prizadeva zmanjšati gospodarsko odvisnost od ZDA, saj je leta 2025 71,7 odstotka njenega izvoza končalo v ZDA.: Delno: Članek omenja prizadevanja za tesnejše vezi z EU zaradi napetosti z ZDA, a ne navaja teh podatkov.
Kanadski premier Mark Carney je dejal, da si Kanada želi edinstveno zavezništvo z EU, ne pa članstva.: Delno: Članek omenja preučevanje pridruženega članstva, ne polnopravnega.
Slovenija je blokirala skupno izjavo EU o obsodbi izraelskih naselij E1.: Ni omenjeno
Status pridružene članice EU trenutno ne obstaja v evropskih pogodbah.: Da: Članek izrecno navaja, da takšen status v EU trenutno ne obstaja.
Ursula von der Leyen je pozvala države članice, naj se uprejo ultranacionalistom in nasprotnikom Evrope.: Ni omenjeno
Von der Leyen je napovedala pripravo evropske varnostne strategije in izrednega varnostnega protokola po vzoru 4. člena Nata.: Ni omenjeno
Von der Leyen je obsodila izraelski projekt naselij E1 kot nesprejemljivega.: Ni omenjeno
Von der Leyen je opozorila na rusko vmešavanje in dezinformacije kot grožnje evropski enotnosti.: Ni omenjeno
Von der Leyen je predlagala, da Kanada postane prva pridružena članica EU.: Ne: Članek navaja, da možnost preučuje kanadski premier Carney.

Mladina

Avgustovski napad z dronom na letališče v Leipzigu je bil napad na celotno EU, ne le na Nemčijo.: Da: Von der Leyen je izjavila, da je šlo za napad na celotno unijo.
EU se je odločila za boj proti strupenemu vplivu Rusije in podporo Ukrajini.: Da: Von der Leyen je to potrdila v svojem govoru.
Kanada in EU naj bi razpravljali o skupnih projektih na področju energetike, umetne inteligence, obrambe in kritičnih mineralov.: Ni omenjeno
Kanada je v trgovinski vojni z ZDA zaradi carin Donalda Trumpa.: Ni omenjeno
Kanada si prizadeva zmanjšati gospodarsko odvisnost od ZDA, saj je leta 2025 71,7 odstotka njenega izvoza končalo v ZDA.: Ni omenjeno
Kanadski premier Mark Carney je dejal, da si Kanada želi edinstveno zavezništvo z EU, ne pa članstva.: Ni omenjeno
Slovenija je blokirala skupno izjavo EU o obsodbi izraelskih naselij E1.: Ni omenjeno
Status pridružene članice EU trenutno ne obstaja v evropskih pogodbah.: Ni omenjeno
Ursula von der Leyen je pozvala države članice, naj se uprejo ultranacionalistom in nasprotnikom Evrope.: Da: Predsednica EK je v govoru pozvala k uporu proti tem skupinam.
Von der Leyen je napovedala pripravo evropske varnostne strategije in izrednega varnostnega protokola po vzoru 4. člena Nata.: Da: Napovedala je strategijo in protokol po zgledu 4. člena Nata.
Von der Leyen je obsodila izraelski projekt naselij E1 kot nesprejemljivega.: Ni omenjeno
Von der Leyen je opozorila na rusko vmešavanje in dezinformacije kot grožnje evropski enotnosti.: Da: Izrecno jih je navedla kot grožnje evropski enotnosti.
Von der Leyen je predlagala, da Kanada postane prva pridružena članica EU.: Ni omenjeno

N1

Avgustovski napad z dronom na letališče v Leipzigu je bil napad na celotno EU, ne le na Nemčijo.: Ni omenjeno
EU se je odločila za boj proti strupenemu vplivu Rusije in podporo Ukrajini.: Da: Izrecno navedeno v predzadnjem odstavku članka.
Kanada in EU naj bi razpravljali o skupnih projektih na področju energetike, umetne inteligence, obrambe in kritičnih mineralov.: Ni omenjeno
Kanada je v trgovinski vojni z ZDA zaradi carin Donalda Trumpa.: Ni omenjeno
Kanada si prizadeva zmanjšati gospodarsko odvisnost od ZDA, saj je leta 2025 71,7 odstotka njenega izvoza končalo v ZDA.: Ni omenjeno
Kanadski premier Mark Carney je dejal, da si Kanada želi edinstveno zavezništvo z EU, ne pa članstva.: Ni omenjeno
Slovenija je blokirala skupno izjavo EU o obsodbi izraelskih naselij E1.: Ni omenjeno
Status pridružene članice EU trenutno ne obstaja v evropskih pogodbah.: Ni omenjeno
Ursula von der Leyen je pozvala države članice, naj se uprejo ultranacionalistom in nasprotnikom Evrope.: Da: V članku je neposredno naveden ta poziv predsednice komisije.
Von der Leyen je napovedala pripravo evropske varnostne strategije in izrednega varnostnega protokola po vzoru 4. člena Nata.: Ni omenjeno
Von der Leyen je obsodila izraelski projekt naselij E1 kot nesprejemljivega.: Ni omenjeno
Von der Leyen je opozorila na rusko vmešavanje in dezinformacije kot grožnje evropski enotnosti.: Da: Navedeno v citatu predsednice v drugem odstavku.
Von der Leyen je predlagala, da Kanada postane prva pridružena članica EU.: Da: To je izrecno navedeno v naslovu in vsebini članka.

RTV Slovenija

Avgustovski napad z dronom na letališče v Leipzigu je bil napad na celotno EU, ne le na Nemčijo.: Ni omenjeno
EU se je odločila za boj proti strupenemu vplivu Rusije in podporo Ukrajini.: Ni omenjeno
Kanada in EU naj bi razpravljali o skupnih projektih na področju energetike, umetne inteligence, obrambe in kritičnih mineralov.: Da: Članek navaja, da preučujejo povezovanje na teh področjih.
Kanada je v trgovinski vojni z ZDA zaradi carin Donalda Trumpa.: Da: Članek potrjuje stopnjevanje trgovinske vojne s carinami.
Kanada si prizadeva zmanjšati gospodarsko odvisnost od ZDA, saj je leta 2025 71,7 odstotka njenega izvoza končalo v ZDA.: Delno: Omenja napetosti z ZDA, a ne navaja specifičnega odstotka izvoza.
Kanadski premier Mark Carney je dejal, da si Kanada želi edinstveno zavezništvo z EU, ne pa članstva.: Da: Carney je izjavil, da ne želijo članstva, temveč edinstveno zavezništvo.
Slovenija je blokirala skupno izjavo EU o obsodbi izraelskih naselij E1.: Ni omenjeno
Status pridružene članice EU trenutno ne obstaja v evropskih pogodbah.: Da: Članek izrecno navaja, da ta status trenutno ne obstaja.
Ursula von der Leyen je pozvala države članice, naj se uprejo ultranacionalistom in nasprotnikom Evrope.: Ni omenjeno
Von der Leyen je napovedala pripravo evropske varnostne strategije in izrednega varnostnega protokola po vzoru 4. člena Nata.: Ni omenjeno
Von der Leyen je obsodila izraelski projekt naselij E1 kot nesprejemljivega.: Ni omenjeno
Von der Leyen je opozorila na rusko vmešavanje in dezinformacije kot grožnje evropski enotnosti.: Ni omenjeno
Von der Leyen je predlagala, da Kanada postane prva pridružena članica EU.: Ne: Članek navaja, da je o tem poročal WSJ, ne von der Leyen.

STA

Avgustovski napad z dronom na letališče v Leipzigu je bil napad na celotno EU, ne le na Nemčijo.: Ni omenjeno
EU se je odločila za boj proti strupenemu vplivu Rusije in podporo Ukrajini.: Ni omenjeno
Kanada in EU naj bi razpravljali o skupnih projektih na področju energetike, umetne inteligence, obrambe in kritičnih mineralov.: Ni omenjeno
Kanada je v trgovinski vojni z ZDA zaradi carin Donalda Trumpa.: Ni omenjeno
Kanada si prizadeva zmanjšati gospodarsko odvisnost od ZDA, saj je leta 2025 71,7 odstotka njenega izvoza končalo v ZDA.: Ni omenjeno
Kanadski premier Mark Carney je dejal, da si Kanada želi edinstveno zavezništvo z EU, ne pa članstva.: Ni omenjeno
Slovenija je blokirala skupno izjavo EU o obsodbi izraelskih naselij E1.: Ni omenjeno
Status pridružene članice EU trenutno ne obstaja v evropskih pogodbah.: Ni omenjeno
Ursula von der Leyen je pozvala države članice, naj se uprejo ultranacionalistom in nasprotnikom Evrope.: Da: Članek v naslovu in uvodu neposredno navaja ta poziv.
Von der Leyen je napovedala pripravo evropske varnostne strategije in izrednega varnostnega protokola po vzoru 4. člena Nata.: Ni omenjeno
Von der Leyen je obsodila izraelski projekt naselij E1 kot nesprejemljivega.: Ni omenjeno
Von der Leyen je opozorila na rusko vmešavanje in dezinformacije kot grožnje evropski enotnosti.: Ni omenjeno
Von der Leyen je predlagala, da Kanada postane prva pridružena članica EU.: Ni omenjeno

Svet24

Avgustovski napad z dronom na letališče v Leipzigu je bil napad na celotno EU, ne le na Nemčijo.: Ni omenjeno
EU se je odločila za boj proti strupenemu vplivu Rusije in podporo Ukrajini.: Delno: Članek omenja zmanjševanje odvisnosti od Rusije po invaziji na Ukrajino.
Kanada in EU naj bi razpravljali o skupnih projektih na področju energetike, umetne inteligence, obrambe in kritičnih mineralov.: Delno: Članek omenja surovine, energijo in obrambo, ne pa eksplicitno umetne inteligence.
Kanada je v trgovinski vojni z ZDA zaradi carin Donalda Trumpa.: Da: Članek potrjuje zaostrene odnose in trgovinsko vojno z administracijo Trumpa.
Kanada si prizadeva zmanjšati gospodarsko odvisnost od ZDA, saj je leta 2025 71,7 odstotka njenega izvoza končalo v ZDA.: Da: Članek navaja ta podatek in prizadevanja za zmanjšanje odvisnosti.
Kanadski premier Mark Carney je dejal, da si Kanada želi edinstveno zavezništvo z EU, ne pa članstva.: Da: Članek potrjuje, da Carney ne išče polnopravnega članstva.
Slovenija je blokirala skupno izjavo EU o obsodbi izraelskih naselij E1.: Ni omenjeno
Status pridružene članice EU trenutno ne obstaja v evropskih pogodbah.: Da: Članek izrecno navaja, da evropske pogodbe takšnega statusa ne poznajo.
Ursula von der Leyen je pozvala države članice, naj se uprejo ultranacionalistom in nasprotnikom Evrope.: Ni omenjeno
Von der Leyen je napovedala pripravo evropske varnostne strategije in izrednega varnostnega protokola po vzoru 4. člena Nata.: Ni omenjeno
Von der Leyen je obsodila izraelski projekt naselij E1 kot nesprejemljivega.: Ni omenjeno
Von der Leyen je opozorila na rusko vmešavanje in dezinformacije kot grožnje evropski enotnosti.: Ni omenjeno
Von der Leyen je predlagala, da Kanada postane prva pridružena članica EU.: Da: Članek navaja, da je von der Leyen ponudila Kanadi status pridružene članice.

Tednik Demokracija

Avgustovski napad z dronom na letališče v Leipzigu je bil napad na celotno EU, ne le na Nemčijo.: Da: Von der Leyen je dejala, da je šlo za napad na celotno unijo.
EU se je odločila za boj proti strupenemu vplivu Rusije in podporo Ukrajini.: Da: Von der Leyen je to potrdila v svojem govoru.
Kanada in EU naj bi razpravljali o skupnih projektih na področju energetike, umetne inteligence, obrambe in kritičnih mineralov.: Ni omenjeno
Kanada je v trgovinski vojni z ZDA zaradi carin Donalda Trumpa.: Ni omenjeno
Kanada si prizadeva zmanjšati gospodarsko odvisnost od ZDA, saj je leta 2025 71,7 odstotka njenega izvoza končalo v ZDA.: Ni omenjeno
Kanadski premier Mark Carney je dejal, da si Kanada želi edinstveno zavezništvo z EU, ne pa članstva.: Ni omenjeno
Slovenija je blokirala skupno izjavo EU o obsodbi izraelskih naselij E1.: Ni omenjeno
Status pridružene članice EU trenutno ne obstaja v evropskih pogodbah.: Ni omenjeno
Ursula von der Leyen je pozvala države članice, naj se uprejo ultranacionalistom in nasprotnikom Evrope.: Da: Predsednica je v govoru pozvala k uporu proti tem skupinam.
Von der Leyen je napovedala pripravo evropske varnostne strategije in izrednega varnostnega protokola po vzoru 4. člena Nata.: Da: Oboje je izrecno napovedala v svojem nagovoru.
Von der Leyen je obsodila izraelski projekt naselij E1 kot nesprejemljivega.: Ni omenjeno
Von der Leyen je opozorila na rusko vmešavanje in dezinformacije kot grožnje evropski enotnosti.: Da: Izrecno jih je navedla kot grožnje evropski enotnosti.
Von der Leyen je predlagala, da Kanada postane prva pridružena članica EU.: Ni omenjeno

primorske.si

Avgustovski napad z dronom na letališče v Leipzigu je bil napad na celotno EU, ne le na Nemčijo.: Ni omenjeno
EU se je odločila za boj proti strupenemu vplivu Rusije in podporo Ukrajini.: Delno: Članek omenja stališče glede Ukrajine, ne pa boja proti vplivu Rusije.
Kanada in EU naj bi razpravljali o skupnih projektih na področju energetike, umetne inteligence, obrambe in kritičnih mineralov.: Da: Članek navaja sodelovanje na teh področjih.
Kanada je v trgovinski vojni z ZDA zaradi carin Donalda Trumpa.: Da: Članek navaja, da je Kanada vpletena v trgovinsko vojno z ZDA.
Kanada si prizadeva zmanjšati gospodarsko odvisnost od ZDA, saj je leta 2025 71,7 odstotka njenega izvoza končalo v ZDA.: Delno: Članek omenja iskanje novih partnerjev, a ne navaja teh podatkov.
Kanadski premier Mark Carney je dejal, da si Kanada želi edinstveno zavezništvo z EU, ne pa članstva.: Ni omenjeno
Slovenija je blokirala skupno izjavo EU o obsodbi izraelskih naselij E1.: Ni omenjeno
Status pridružene članice EU trenutno ne obstaja v evropskih pogodbah.: Ni omenjeno
Ursula von der Leyen je pozvala države članice, naj se uprejo ultranacionalistom in nasprotnikom Evrope.: Ni omenjeno
Von der Leyen je napovedala pripravo evropske varnostne strategije in izrednega varnostnega protokola po vzoru 4. člena Nata.: Ni omenjeno
Von der Leyen je obsodila izraelski projekt naselij E1 kot nesprejemljivega.: Ni omenjeno
Von der Leyen je opozorila na rusko vmešavanje in dezinformacije kot grožnje evropski enotnosti.: Ni omenjeno
Von der Leyen je predlagala, da Kanada postane prva pridružena članica EU.: Da: Predsednica je v članku izrecno predlagala status pridružene članice.

Žurnal24

Avgustovski napad z dronom na letališče v Leipzigu je bil napad na celotno EU, ne le na Nemčijo.: Ni omenjeno
EU se je odločila za boj proti strupenemu vplivu Rusije in podporo Ukrajini.: Delno: Omenjen je boj proti ruskemu vmešavanju, podpora Ukrajini ni omenjena.
Kanada in EU naj bi razpravljali o skupnih projektih na področju energetike, umetne inteligence, obrambe in kritičnih mineralov.: Ni omenjeno
Kanada je v trgovinski vojni z ZDA zaradi carin Donalda Trumpa.: Da: Članek navaja, da je Kanada vpletena v trgovinsko vojno z ZDA.
Kanada si prizadeva zmanjšati gospodarsko odvisnost od ZDA, saj je leta 2025 71,7 odstotka njenega izvoza končalo v ZDA.: Delno: Omenjeno je iskanje novih partnerjev, a brez navedenih statističnih podatkov.
Kanadski premier Mark Carney je dejal, da si Kanada želi edinstveno zavezništvo z EU, ne pa članstva.: Ni omenjeno
Slovenija je blokirala skupno izjavo EU o obsodbi izraelskih naselij E1.: Da: Članek navaja, da je Janševa vlada blokirala to izjavo.
Status pridružene članice EU trenutno ne obstaja v evropskih pogodbah.: Ni omenjeno
Ursula von der Leyen je pozvala države članice, naj se uprejo ultranacionalistom in nasprotnikom Evrope.: Da: Pozvala je k uporu proti ultranacionalistom in nasprotnikom Evrope.
Von der Leyen je napovedala pripravo evropske varnostne strategije in izrednega varnostnega protokola po vzoru 4. člena Nata.: Da: Napovedala je protokol za izredne varnostne razmere.
Von der Leyen je obsodila izraelski projekt naselij E1 kot nesprejemljivega.: Da: Označila je projekt naselij E1 za nesprejemljivega.
Von der Leyen je opozorila na rusko vmešavanje in dezinformacije kot grožnje evropski enotnosti.: Da: Opozorila je na rusko vmešavanje in dezinformacije kot grožnjo.
Von der Leyen je predlagala, da Kanada postane prva pridružena članica EU.: Da: Predlagala je preučitev možnosti, da Kanada postane pridružena članica.

Analiza sentimenta

Entiteta	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	24ur	Mladina	N1	Dnevnik	Tednik Demokracija	Žurnal24	Svet24	primorske.si
Evropska unija	Večina virov je nevtralnih, trije pa izrazito pozitivni (24ur, Mladina, Demokracija).	Nevtralno: omenjena kot subjekt, ki ga želijo spodkopati nasprotniki, brez vrednotenja.	Nevtralno: omenjena kot partner v pogovorih; ni vrednotenja.	Pozitivno: opisana kot močna in samostojna, z jasnimi cilji, kar je odobravanje.	Pozitivno: opisana kot močna in neodvisna	Nevtralno: opisana kot močna, a brez izrecnega vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot subjekt, s katerim Kanada išče tesnejše sodelovanje.	Pozitivno: opisana kot močnejša, z jasno izbiro	Nevtralno: omenjena kot okvir govora, brez izrecnega vrednotenja	Nevtralno: predstavljena kot partnerica, ki ponuja status, brez pohval ali kritik.	Pozitivno: predstavljena kot partnerica, ki gradi skupno prihodnost in poudarja demokracijo, kar je izrecno pozitivno.
Kanada	Nekateri viri Kanado hvalijo, drugi so nevtralni.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot subjekt, ki si želi zavezništva; ni izrecnega vrednotenja.	Pozitivno: opisana kot partnerica z enakimi vrednotami in cilji, kar je pohvala.	Nevtralno: omenjena kot partnerska država	Nevtralno: omenjena kot predlog za pridruženo članico	Nevtralno: opisana kot država v trgovinskem sporu z ZDA, ki išče tesnejše vezi z EU.	Nevtralno: omenjena kot partnerska država	Pozitivno: izražena želja po dvigu odnosov na najvišjo raven	Nevtralno: opisana kot država, ki išče nove gospodarske priložnosti, brez izrecnega vrednotenja.	Pozitivno: opisana kot država, ki si deli iste vrednote in je zanesljiva partnerica, kar je izrecno pozitivno vrednotenje.
Ursula von der Leyen	Večina virov nevtralna, 24ur in primorske.si rahlo pozitivna.	Nevtralno: kot govorka le poziva k boju proti ultranacionalistom, brez meta-vrednotenja nje same.	Nevtralno: omenjena kot predsednica Evropske komisije, ki bo imela nagovor; ni meta-vrednotenja.	Pozitivno: avtorica poročila jo predstavi kot nosilko pobud, brez izrecne pohvale; govor je podan nevtralno.	Nevtralno: citirana kot govorka brez meta-vrednotenja	Nevtralno: citirana kot govorka brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno	Nevtralno: govorka, citirana brez meta-vrednotenja	Nevtralno: citirana kot govornica, brez meta-vrednotenja avtorja	Nevtralno: omenjena kot predsednica, ki je dala ponudbo, brez meta-vrednotenja.	Pozitivno: avtorica članka jo predstavi kot pobudnico, ki poudarja skupne vrednote in partnerstvo, brez izrecne pohvale ali kritike.
Ukrajina	Prevladuje pozitiven sentiment, le Dnevnik in Primorske sta nevtralna.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Pozitivno: opisana kot vredna podpore in z duhom upora, kar je pohvala.	Pozitivno: podprta v boju za prihodnost in varnost	Pozitivno: podprta v njenem boju za prihodnost	Nevtralno: omenjena kot prvotni namen modela 'pridruženega člana'.	Pozitivno: podprta v njenem boju za prihodnost	Ni omenjeno	Not Mentioned	Nevtralno: omenjena kot primer skupnega stališča, brez vrednotenja.
Slovenija	Večina virov ne omenja; Žurnal24 negativno, Svet24 nevtralno.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Negativno: omenjena kot blokator skupne izjave EU	Nevtralno: omenjena kot članica EU, brez vrednotenja.	Ni omenjeno
CETA	Večina virov nevtralna, le primorske.si izpostavlja pozitivne učinke.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot trgovinski sporazum, ki ni bil ratificiran; ni vrednotenja.	Nevtralno: omenjen kot trgovinski sporazum, brez vrednotenja.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot obstoječi sporazum, brez vrednotenja.	Pozitivno: omenjen kot trgovinski sporazum, ki je privedel do povečanja trgovine, kar je izrecno pozitivno.
Grenlandija	Večina virov poroča nevtralno, Demokracija izstopa s podporo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot prejemnik podpore, brez vrednotenja.	Nevtralno: omenjena kot prejemnica podpore	Nevtralno: omenjena kot prejemnica podpore	Nevtralno: omenjena na Trumpovem zemljevidu, brez vrednotenja.	Pozitivno: izražena podpora	Ni omenjeno	Not Mentioned	Ni omenjeno
Rusija	Nekateri viri jo označujejo negativno, drugi nevtralno ali je ne omenjajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Negativno: opisana kot vir strupenega vpliva in vmešavanja, kar je kritika.	Negativno: označena kot vir strupenega vpliva in napadov	Negativno: označena kot strupen vpliv	Ni omenjeno	Negativno: omenjena kot vir vmešavanja in napadov	Negativno: omenjena kot vir vmešavanja in dezinformacij	Nevtralno: omenjena kot vir energetske odvisnosti, brez vrednotenja.	Ni omenjeno
Evropska komisija	Vsi viri so nevtralni; edina razlika je izpostavitev predsednice.	Nevtralno: omenjena kot institucija, ki jo vodi von der Leyen, brez vrednotenja.	Nevtralno: omenjena v kontekstu nagovora predsednice; ni vrednotenja.	Nevtralno: omenjena kot institucija, ki pripravlja predloge in okvire, brez vrednotenja.	Nevtralno: omenjena kot institucija, ki pripravlja predloge	Nevtralno: omenjena le preko predsednice, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot institucija, ki ni odgovorila na vprašanja časnika.	Nevtralno: omenjena kot institucija, ki predlaga ukrepe	Nevtralno: omenjena kot institucija, ki predlaga ukrepe	Not Mentioned	Nevtralno: omenjena kot institucija, ki jo vodi von der Leyen, brez meta-vrednotenja.
Evropski parlament	Vsi viri entiteto obravnavajo nevtralno, brez razlik.	Nevtralno: naveden kot kraj govora, brez vrednotenja.	Nevtralno: omenjen kot kraj nagovora; ni vrednotenja.	Nevtralno: omenjen kot prizorišče govora, brez vrednotenja.	Nevtralno: omenjen kot prizorišče govora	Nevtralno: omenjen kot prizorišče govora	Nevtralno: omenjen kot prizorišče Carneyjevega nagovora.	Nevtralno: kraj govora, ni vrednoten	Nevtralno: omenjen kot prostor nagovora, brez vrednotenja	Not Mentioned	Nevtralno: omenjen kot kraj, kjer bo govoril Carney, brez vrednotenja.
Mark Carney	Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v poudarkih.	Ni omenjeno	Nevtralno: kot govorec citiran brez meta-vrednotenja; njegove izjave niso ocenjene.	Nevtralno: omenjen kot kanadski premier in gost, brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: omenjen kot udeleženec nagovora	Ni omenjeno	Nevtralno: opisan kot kanadski premier, ki preučuje možnosti; ni meta-vrednotenja.	Nevtralno: omenjen kot udeleženec, ni vrednoten	Nevtralno: omenjen kot udeleženec, brez vrednotenja	Nevtralno: citiran kot premier, ki je odgovoril na ponudbo, brez vrednotenja.	Nevtralno: omenjen kot kanadski premier, ki bo nagovoril poslance, brez meta-vrednotenja.
Združene države Amerike	Vsi viri so nevtralni; razlika je le v kontekstu (trgovina, partnerstvo).	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjene kot nasprotnica v trgovinski vojni; ni izrecnega vrednotenja.	Nevtralno: omenjene kot nasprotnica Kanade v trgovinski vojni, brez vrednotenja.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjene kot vir trgovinskih napetosti in geopolitičnih pritiskov.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjene v kontekstu trgovinske vojne s Kanado	Nevtralno: omenjene kot trgovinski partner, brez izrecnega vrednotenja.	Nevtralno: omenjene kot nasprotnica v trgovinski vojni, brez meta-vrednotenja.
Francija	Viri omenjajo Francijo nevtralno; ni razlik v sentimentu.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot cilj obiska; ni vrednotenja.	Nevtralno: omenjena prek Ceute kot del EU, brez vrednotenja.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: opisana kot država s skupnimi vrednotami s Kanado; ni meta-vrednotenja.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot članica EU, brez vrednotenja.	Ni omenjeno
NATO	Večina virov ne omenja; redki nevtralno, kot protokol.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot zgled za varnostni protokol	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot zgled za protokol	Nevtralno: omenjen v kontekstu dopolnjevanja 4. člena	Not Mentioned	Ni omenjeno
Donald Trump	Večina virov ga ne omenja; RTV in Dnevnik negativno.	Ni omenjeno	Negativno: omenjen v kontekstu napetih odnosov in trgovinske vojne, kar implicira kritiko njegovih politik.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Negativno: njegove izjave o ozemljih zaveznic opisane kot 'vse bolj kontroverzne'.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Not Mentioned	Ni omenjeno
Emmanuel Macron	Viri ga omenjajo le nevtralno, brez kritike ali pohvale.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot sogovornik v pogovorih; ni vrednotenja.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot francoski predsednik, ki bo z Carneyjem obiskal ozemlje.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Not Mentioned	Ni omenjeno
Janez Janša	Večina virov ne omenja, Žurnal24 poroča negativno.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Negativno: njegova vlada blokirala izjavo EU	Not Mentioned	Ni omenjeno
Izrael	Večina virov molči, Žurnal24 negativno o naseljih.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Negativno: označen kot nezakonit projekt naselij E1	Not Mentioned	Ni omenjeno
Nemčija	Večina virov Nemčije ne omenja; edini Svet24 jo navaja nevtralno kot članico EU.	Not Mentioned	Not Mentioned	Not Mentioned	Not Mentioned	Not Mentioned	Not Mentioned	Not Mentioned	Not Mentioned	Nevtralno: omenjena kot članica EU, brez vrednotenja.	Not Mentioned
Kitajska	Le Svet24 omenja Kitajsko kot nevtralen vir surovin.	Not Mentioned	Not Mentioned	Not Mentioned	Not Mentioned	Not Mentioned	Not Mentioned	Not Mentioned	Not Mentioned	Nevtralno: omenjena kot vir odvisnosti pri surovinah, brez vrednotenja.	Not Mentioned
SAFE	Večina virov entitete ne omenja; edini Svet24 jo navaja nevtralno.	Not Mentioned	Not Mentioned	Not Mentioned	Not Mentioned	Not Mentioned	Not Mentioned	Not Mentioned	Not Mentioned	Nevtralno: omenjen kot obrambni instrument, brez vrednotenja.	Not Mentioned
Reuters	Večina virov entitete ne omenja; edino Svet24 jo navaja nevtralno.	Not Mentioned	Not Mentioned	Not Mentioned	Not Mentioned	Not Mentioned	Not Mentioned	Not Mentioned	Not Mentioned	Nevtralno: omenjen kot vir informacij, brez vrednotenja.	Not Mentioned

entities

Evropska unija
Kanada
Ursula von der Leyen
Ukrajina
Slovenija
CETA
Grenlandija
Rusija
Evropska komisija
Evropski parlament
Mark Carney
Združene države Amerike
Francija
NATO
Donald Trump
Emmanuel Macron
Janez Janša
Izrael
Nemčija
Kitajska
SAFE
Reuters

key differences

CETA: Večina virov nevtralna, le primorske.si izpostavlja pozitivne učinke.
Donald Trump: Večina virov ga ne omenja; RTV in Dnevnik negativno.
Emmanuel Macron: Viri ga omenjajo le nevtralno, brez kritike ali pohvale.
Evropska komisija: Vsi viri so nevtralni; edina razlika je izpostavitev predsednice.
Evropska unija: Večina virov je nevtralnih, trije pa izrazito pozitivni (24ur, Mladina, Demokracija).
Evropski parlament: Vsi viri entiteto obravnavajo nevtralno, brez razlik.
Francija: Viri omenjajo Francijo nevtralno; ni razlik v sentimentu.
Grenlandija: Večina virov poroča nevtralno, Demokracija izstopa s podporo.
Izrael: Večina virov molči, Žurnal24 negativno o naseljih.
Janez Janša: Večina virov ne omenja, Žurnal24 poroča negativno.
Kanada: Nekateri viri Kanado hvalijo, drugi so nevtralni.
Kitajska: Le Svet24 omenja Kitajsko kot nevtralen vir surovin.
Mark Carney: Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v poudarkih.
NATO: Večina virov ne omenja; redki nevtralno, kot protokol.
Nemčija: Večina virov Nemčije ne omenja; edini Svet24 jo navaja nevtralno kot članico EU.
Reuters: Večina virov entitete ne omenja; edino Svet24 jo navaja nevtralno.
Rusija: Nekateri viri jo označujejo negativno, drugi nevtralno ali je ne omenjajo.
SAFE: Večina virov entitete ne omenja; edini Svet24 jo navaja nevtralno.
Slovenija: Večina virov ne omenja; Žurnal24 negativno, Svet24 nevtralno.
Ukrajina: Prevladuje pozitiven sentiment, le Dnevnik in Primorske sta nevtralna.
Ursula von der Leyen: Večina virov nevtralna, 24ur in primorske.si rahlo pozitivna.
Združene države Amerike: Vsi viri so nevtralni; razlika je le v kontekstu (trgovina, partnerstvo).

source analyses

24ur

CETA: Nevtralno: omenjen kot trgovinski sporazum, brez vrednotenja.
Donald Trump: Ni omenjeno
Emmanuel Macron: Ni omenjeno
Evropska komisija: Nevtralno: omenjena kot institucija, ki pripravlja predloge in okvire, brez vrednotenja.
Evropska unija: Pozitivno: opisana kot močna in samostojna, z jasnimi cilji, kar je odobravanje.
Evropski parlament: Nevtralno: omenjen kot prizorišče govora, brez vrednotenja.
Francija: Nevtralno: omenjena prek Ceute kot del EU, brez vrednotenja.
Grenlandija: Nevtralno: omenjena kot prejemnik podpore, brez vrednotenja.
Izrael: Ni omenjeno
Janez Janša: Ni omenjeno
Kanada: Pozitivno: opisana kot partnerica z enakimi vrednotami in cilji, kar je pohvala.
Mark Carney: Nevtralno: omenjen kot kanadski premier in gost, brez meta-vrednotenja.
NATO: Ni omenjeno
Rusija: Negativno: opisana kot vir strupenega vpliva in vmešavanja, kar je kritika.
Slovenija: Ni omenjeno
Ukrajina: Pozitivno: opisana kot vredna podpore in z duhom upora, kar je pohvala.
Ursula von der Leyen: Pozitivno: avtorica poročila jo predstavi kot nosilko pobud, brez izrecne pohvale; govor je podan nevtralno.
Združene države Amerike: Nevtralno: omenjene kot nasprotnica Kanade v trgovinski vojni, brez vrednotenja.

Dnevnik

CETA: Ni omenjeno
Donald Trump: Negativno: njegove izjave o ozemljih zaveznic opisane kot 'vse bolj kontroverzne'.
Emmanuel Macron: Nevtralno: omenjen kot francoski predsednik, ki bo z Carneyjem obiskal ozemlje.
Evropska komisija: Nevtralno: omenjena kot institucija, ki ni odgovorila na vprašanja časnika.
Evropska unija: Nevtralno: omenjena kot subjekt, s katerim Kanada išče tesnejše sodelovanje.
Evropski parlament: Nevtralno: omenjen kot prizorišče Carneyjevega nagovora.
Francija: Nevtralno: opisana kot država s skupnimi vrednotami s Kanado; ni meta-vrednotenja.
Grenlandija: Nevtralno: omenjena na Trumpovem zemljevidu, brez vrednotenja.
Izrael: Ni omenjeno
Janez Janša: Ni omenjeno
Kanada: Nevtralno: opisana kot država v trgovinskem sporu z ZDA, ki išče tesnejše vezi z EU.
Mark Carney: Nevtralno: opisan kot kanadski premier, ki preučuje možnosti; ni meta-vrednotenja.
NATO: Ni omenjeno
Rusija: Ni omenjeno
Slovenija: Ni omenjeno
Ukrajina: Nevtralno: omenjena kot prvotni namen modela 'pridruženega člana'.
Ursula von der Leyen: Ni omenjeno
Združene države Amerike: Nevtralno: omenjene kot vir trgovinskih napetosti in geopolitičnih pritiskov.

Mladina

CETA: Ni omenjeno
Donald Trump: Ni omenjeno
Emmanuel Macron: Ni omenjeno
Evropska komisija: Nevtralno: omenjena kot institucija, ki pripravlja predloge
Evropska unija: Pozitivno: opisana kot močna in neodvisna
Evropski parlament: Nevtralno: omenjen kot prizorišče govora
Francija: Ni omenjeno
Grenlandija: Nevtralno: omenjena kot prejemnica podpore
Izrael: Ni omenjeno
Janez Janša: Ni omenjeno
Kanada: Nevtralno: omenjena kot partnerska država
Mark Carney: Nevtralno: omenjen kot udeleženec nagovora
NATO: Nevtralno: omenjen kot zgled za varnostni protokol
Rusija: Negativno: označena kot vir strupenega vpliva in napadov
Slovenija: Ni omenjeno
Ukrajina: Pozitivno: podprta v boju za prihodnost in varnost
Ursula von der Leyen: Nevtralno: citirana kot govorka brez meta-vrednotenja
Združene države Amerike: Ni omenjeno

N1

CETA: Ni omenjeno
Donald Trump: Ni omenjeno
Emmanuel Macron: Ni omenjeno
Evropska komisija: Nevtralno: omenjena le preko predsednice, brez vrednotenja
Evropska unija: Nevtralno: opisana kot močna, a brez izrecnega vrednotenja
Evropski parlament: Nevtralno: omenjen kot prizorišče govora
Francija: Ni omenjeno
Grenlandija: Nevtralno: omenjena kot prejemnica podpore
Izrael: Ni omenjeno
Janez Janša: Ni omenjeno
Kanada: Nevtralno: omenjena kot predlog za pridruženo članico
Mark Carney: Ni omenjeno
NATO: Ni omenjeno
Rusija: Negativno: označena kot strupen vpliv
Slovenija: Ni omenjeno
Ukrajina: Pozitivno: podprta v njenem boju za prihodnost
Ursula von der Leyen: Nevtralno: citirana kot govorka brez meta-vrednotenja
Združene države Amerike: Ni omenjeno

RTV Slovenija

CETA: Nevtralno: omenjen kot trgovinski sporazum, ki ni bil ratificiran; ni vrednotenja.
Donald Trump: Negativno: omenjen v kontekstu napetih odnosov in trgovinske vojne, kar implicira kritiko njegovih politik.
Emmanuel Macron: Nevtralno: omenjen kot sogovornik v pogovorih; ni vrednotenja.
Evropska komisija: Nevtralno: omenjena v kontekstu nagovora predsednice; ni vrednotenja.
Evropska unija: Nevtralno: omenjena kot partner v pogovorih; ni vrednotenja.
Evropski parlament: Nevtralno: omenjen kot kraj nagovora; ni vrednotenja.
Francija: Nevtralno: omenjena kot cilj obiska; ni vrednotenja.
Grenlandija: Ni omenjeno
Izrael: Ni omenjeno
Janez Janša: Ni omenjeno
Kanada: Nevtralno: omenjena kot subjekt, ki si želi zavezništva; ni izrecnega vrednotenja.
Mark Carney: Nevtralno: kot govorec citiran brez meta-vrednotenja; njegove izjave niso ocenjene.
NATO: Ni omenjeno
Rusija: Ni omenjeno
Slovenija: Ni omenjeno
Ukrajina: Ni omenjeno
Ursula von der Leyen: Nevtralno: omenjena kot predsednica Evropske komisije, ki bo imela nagovor; ni meta-vrednotenja.
Združene države Amerike: Nevtralno: omenjene kot nasprotnica v trgovinski vojni; ni izrecnega vrednotenja.

STA

CETA: Ni omenjeno
Donald Trump: Ni omenjeno
Emmanuel Macron: Ni omenjeno
Evropska komisija: Nevtralno: omenjena kot institucija, ki jo vodi von der Leyen, brez vrednotenja.
Evropska unija: Nevtralno: omenjena kot subjekt, ki ga želijo spodkopati nasprotniki, brez vrednotenja.
Evropski parlament: Nevtralno: naveden kot kraj govora, brez vrednotenja.
Francija: Ni omenjeno
Grenlandija: Ni omenjeno
Izrael: Ni omenjeno
Janez Janša: Ni omenjeno
Kanada: Ni omenjeno
Mark Carney: Ni omenjeno
NATO: Ni omenjeno
Rusija: Ni omenjeno
Slovenija: Ni omenjeno
Ukrajina: Ni omenjeno
Ursula von der Leyen: Nevtralno: kot govorka le poziva k boju proti ultranacionalistom, brez meta-vrednotenja nje same.
Združene države Amerike: Ni omenjeno

Svet24

CETA: Nevtralno: omenjen kot obstoječi sporazum, brez vrednotenja.
Evropska unija: Nevtralno: predstavljena kot partnerica, ki ponuja status, brez pohval ali kritik.
Francija: Nevtralno: omenjena kot članica EU, brez vrednotenja.
Kanada: Nevtralno: opisana kot država, ki išče nove gospodarske priložnosti, brez izrecnega vrednotenja.
Kitajska: Nevtralno: omenjena kot vir odvisnosti pri surovinah, brez vrednotenja.
Mark Carney: Nevtralno: citiran kot premier, ki je odgovoril na ponudbo, brez vrednotenja.
Nemčija: Nevtralno: omenjena kot članica EU, brez vrednotenja.
Reuters: Nevtralno: omenjen kot vir informacij, brez vrednotenja.
Rusija: Nevtralno: omenjena kot vir energetske odvisnosti, brez vrednotenja.
SAFE: Nevtralno: omenjen kot obrambni instrument, brez vrednotenja.
Slovenija: Nevtralno: omenjena kot članica EU, brez vrednotenja.
Ursula von der Leyen: Nevtralno: omenjena kot predsednica, ki je dala ponudbo, brez meta-vrednotenja.
Združene države Amerike: Nevtralno: omenjene kot trgovinski partner, brez izrecnega vrednotenja.

Tednik Demokracija

CETA: Ni omenjeno
Donald Trump: Ni omenjeno
Emmanuel Macron: Ni omenjeno
Evropska komisija: Nevtralno: omenjena kot institucija, ki predlaga ukrepe
Evropska unija: Pozitivno: opisana kot močnejša, z jasno izbiro
Evropski parlament: Nevtralno: kraj govora, ni vrednoten
Francija: Ni omenjeno
Grenlandija: Pozitivno: izražena podpora
Izrael: Ni omenjeno
Janez Janša: Ni omenjeno
Kanada: Nevtralno: omenjena kot partnerska država
Mark Carney: Nevtralno: omenjen kot udeleženec, ni vrednoten
NATO: Nevtralno: omenjen kot zgled za protokol
Rusija: Negativno: omenjena kot vir vmešavanja in napadov
Slovenija: Ni omenjeno
Ukrajina: Pozitivno: podprta v njenem boju za prihodnost
Ursula von der Leyen: Nevtralno: govorka, citirana brez meta-vrednotenja
Združene države Amerike: Ni omenjeno

primorske.si

CETA: Pozitivno: omenjen kot trgovinski sporazum, ki je privedel do povečanja trgovine, kar je izrecno pozitivno.
Donald Trump: Ni omenjeno
Emmanuel Macron: Ni omenjeno
Evropska komisija: Nevtralno: omenjena kot institucija, ki jo vodi von der Leyen, brez meta-vrednotenja.
Evropska unija: Pozitivno: predstavljena kot partnerica, ki gradi skupno prihodnost in poudarja demokracijo, kar je izrecno pozitivno.
Evropski parlament: Nevtralno: omenjen kot kraj, kjer bo govoril Carney, brez vrednotenja.
Francija: Ni omenjeno
Grenlandija: Ni omenjeno
Izrael: Ni omenjeno
Janez Janša: Ni omenjeno
Kanada: Pozitivno: opisana kot država, ki si deli iste vrednote in je zanesljiva partnerica, kar je izrecno pozitivno vrednotenje.
Mark Carney: Nevtralno: omenjen kot kanadski premier, ki bo nagovoril poslance, brez meta-vrednotenja.
NATO: Ni omenjeno
Rusija: Ni omenjeno
Slovenija: Ni omenjeno
Ukrajina: Nevtralno: omenjena kot primer skupnega stališča, brez vrednotenja.
Ursula von der Leyen: Pozitivno: avtorica članka jo predstavi kot pobudnico, ki poudarja skupne vrednote in partnerstvo, brez izrecne pohvale ali kritike.
Združene države Amerike: Nevtralno: omenjene kot nasprotnica v trgovinski vojni, brez meta-vrednotenja.

Žurnal24

CETA: Ni omenjeno
Donald Trump: Ni omenjeno
Emmanuel Macron: Ni omenjeno
Evropska komisija: Nevtralno: omenjena kot institucija, ki predlaga ukrepe
Evropska unija: Nevtralno: omenjena kot okvir govora, brez izrecnega vrednotenja
Evropski parlament: Nevtralno: omenjen kot prostor nagovora, brez vrednotenja
Francija: Ni omenjeno
Grenlandija: Ni omenjeno
Izrael: Negativno: označen kot nezakonit projekt naselij E1
Janez Janša: Negativno: njegova vlada blokirala izjavo EU
Kanada: Pozitivno: izražena želja po dvigu odnosov na najvišjo raven
Mark Carney: Nevtralno: omenjen kot udeleženec, brez vrednotenja
NATO: Nevtralno: omenjen v kontekstu dopolnjevanja 4. člena
Rusija: Negativno: omenjena kot vir vmešavanja in dezinformacij
Slovenija: Negativno: omenjena kot blokator skupne izjave EU
Ukrajina: Ni omenjeno
Ursula von der Leyen: Nevtralno: citirana kot govornica, brez meta-vrednotenja avtorja
Združene države Amerike: Nevtralno: omenjene v kontekstu trgovinske vojne s Kanado

Scenariji

scenarios

description
EU in Kanada v kratkem formalizirata pridruženo članstvo z osredotočenostjo na trgovino, energijo in tehnologijo. To zmanjša kanadsko odvisnost od ZDA in okrepi evropske dobavne verige, kar koristi obema gospodarstvoma.
plausibility
realistic
time horizon
mid
title
Kanada in EU poglobita gospodarsko sodelovanje
valence
positive
description
EU začne pogajanja o novem statusu pridružene članice, vendar se sooči s pravnimi ovirami in nasprotovanjem držav članic, kot je Francija, ki zahtevajo jasna pravila. Proces se zavleče, kar povzroči začasno negotovost.
plausibility
realistic
time horizon
mid
title
Pridruženo članstvo Kanade sproži institucionalne razprave
valence
neutral
description
ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa uvedejo nove carine na kanadsko blago kot odgovor na približevanje Kanade EU. Kanada utrpi kratkoročno gospodarsko škodo, saj 71,7 % izvoza še vedno gre v ZDA.
plausibility
realistic
time horizon
short
title
Trumpova administracija zaostri sankcije proti Kanadi
valence
negative
description
EU in Kanada pod vodstvom Ursule von der Leyen in Marka Carneyja vzpostavita skupno arktično pobudo za boj proti podnebnim spremembam in kibernetskim grožnjam. To okrepi njuno geopolitično težo in privabi naložbe.
plausibility
plausible
time horizon
long
title
Skupni arktični projekt okrepi varnost in podnebje
valence
positive
description
Ultranacionalistične stranke v Evropskem parlamentu, ki jih je von der Leyen kritizirala, izkoristijo pridruženo članstvo za propagando proti EU. Pogajanja zamrznejo, Kanada pa ostane v nejasnem statusu.
plausibility
plausible
time horizon
mid
title
Ultranacionalisti v EU blokirajo širitev pravic Kanade
valence
neutral
description
Rusija okrepi kibernetske napade in dezinformacijske kampanje proti EU in Kanadi, potem ko von der Leyen napove evropski varnostni svet. Napadi na letališča in infrastrukturo postanejo pogostejši.
plausibility
plausible
time horizon
short
title
Rusija poveča hibridne napade kot odgovor na povezovanje
valence
negative
description
Uspešno pridruženo članstvo Kanade spodbudi EU, da podoben status ponudi Ukrajini. To pospeši ukrajinsko integracijo in okrepi varnost vzhodne Evrope, kar von der Leyen podpira.
plausibility
speculative
time horizon
long
title
Kanada postane model za pridruženo članstvo Ukrajine
valence
positive
description
Slovenska vlada, omenjena v članku zaradi blokade izjave o Izraelu, uporabi podobno taktiko pri kanadskem statusu. To poglobi razkol v EU, vendar ne prepreči dogovora.
plausibility
speculative
time horizon
mid
title
Slovenija blokira kanadski status zaradi notranjepolitičnih razlogov
valence
neutral
description
Tesno zavezništvo med EU in Kanado brez ZDA povzroči napetosti v Natu. Trump izkoristi razkol za umik ameriških sil iz Evrope, kar oslabi skupno obrambo pred Rusijo.
plausibility
speculative
time horizon
long
title
EU- Kanada zavezništvo razdre NATO in oslabi Zahod
valence
negative

Viri

articles

article order
14
body
Strasbourg, 16. septembra (STA) - Nagovor predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen o stanju v uniji je letos zaznamoval poziv k skupnemu ukrepanju članic pri soočanju z različnimi izzivi, od umetne inteligence, varnosti in migracij do podnebnih sprememb. Zavzela se je še za krepitev ...
language
slv
published at
2026-09-16T15:58:19
source
STA
title
Govor von der Leyen v znamenju potrebe po skupnem ukrepanju (zbirno)
url
https://www.sta.si/3599492/
article order
10
body
Carney se je tako odzval na pisanje ameriškega časnika Wall Street Journal, da se predstavniki EU-ja strinjajo s predlogom kanadskega premierja, da bi Kanada postala "pridružena članica" Unije. Carney je po navedbah časnika, ki se sklicuje na vire v Kanadi in EU-ju, svojemu posebnemu odposlancu v Evropi naročil, naj "preuči najbolj ambiciozne možnosti razen polnopravnega članstva". Med drugim naj bi preučevali, kako bi bilo mogoče Kanado povezati z evropskim notranjim trgom, na primer na področjih energetike, umetne inteligence, obrambe in kritičnih mineralov, je v nedeljo še poročal Wall Street Journal. Kanada in EU naj bi razpravljali o polaganju podvodnih kablov, skupni izgradnji podatkovnih centrov in novi mreži satelitov ter infrastrukturi za prevoz kanadskih energentov v EU, piše Wall Street Journal. Carney naj bi se s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom pogovarjal o možnosti, da bi lahko kanadski državljani v EU-ju živeli in delali brez vizumov. Carney: Delimo iste vrednote "Ne želimo postati članica Evropske unije," je novinarjem na Mednarodnem filmskem festivalu v Torontu dejal Carney. "Razmišljamo pa in začenjamo razpravo o edinstvenem zavezništvu med Kanado in Evropsko unijo," je dodal. "Delimo iste vrednote. Imamo iste prednostne naloge in naše prednosti se zelo dobro dopolnjujejo," je pojasnil. Kot je še dejal, sta EU in Kanada skupaj močnejša. "To še zlasti velja v času, ko je svet nevarnejši in bolj razdeljen, in v takšnih časih morajo prijatelji držati skupaj," je poudaril. Wall Street Journal poroča, da EU v preteklosti ni bila fleksibilna glede pravil za članstvo, a da je odprta za dodelitev statusa "pridružene članice" Kanadi. Ta status sicer še ne obstaja. Kanadski časnik The Globe and Mail je medtem poročal, da je EU, ne Carney, omenil možnost statusa pridružene članice, pri čemer se je skliceval na anonimni vir, ki je dejal, da je prezgodaj za razpravo o oznaki odnosa. Obisk Evrope Iz Carneyjevega urada so v soboto potrdili, da bo kanadski premier ta teden odpotoval v Francijo in Združeno kraljestvo. Nagovoril bo Evropski parlament v Strasbourgu in se udeležil nagovora predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen o stanju EU-ja. Projekt tesnejših vezi med Kanadom in EU-jem pa bo verjetno naletel na izzive. Pretekla prizadevanja za sklenitev trgovinskega sporazuma so bila deležna ostrega nasprotovanja v EU-ju. Več kot desetletje po sklenitvi sporazuma in devet let po njegovi začasni uveljavitvi, več članic EU-ja sporazuma še ni ratificiralo. Kanada se približuje EU-ju v času napetih odnosov z ZDA zaradi trgovinskih politik ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Odnosi med Kanado in ZDA so od začetka drugega mandata ameriškega predsednika Donalda Trumpa precej napeti. Po prekinitvi trgovinskih pogajanj med državama konec avgusta se trgovinska vojna med stranema stopnjuje z uvedbo novih carin in povračilnih ukrepov. Strokovnjaki po poročanju nemške tiskovne agencije DPA ocenjujejo, da posledice trgovinske vojne občutita obe strani, a Kanada, ki je znatno manjše gospodarstvo kot ZDA, precej bolj.
language
slv
published at
2026-09-14T08:20:33
source
RTV Slovenija
title
Kanadski premier dejal, da si Kanada želi "edinstveno zavezništvo" z EU-jem, ne pa tudi članstva
url
https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/kanadski-premier-dejal-da-si-kanada-zeli-edinstveno-zaveznistvo-z-eu-jem-ne-pa-tudi-clanstva/793674
article order
9
body
EU mora za krepitev odpornosti in demokracije na novo opredeliti svoja partnerstva in oblikovati globalne koalicije, je v Strasbourgu v letnem nagovoru dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. V govoru, ki ga je v Evropskem parlamentu kot častni gost spremljal kanadski premier Mark Carney, se je zavzela, da Kanada postana prva pridružena članica EU. Von der Leyen se je v govoru dotaknila tudi hitrega razvoja tehnologije in umetne inteligence ter okoljske in varnostne problematike v Evropi. "Odnose s Kanado želimo dvigniti na najvišjo možno raven. (...) Zato bi rada z vami preučila možnost, da bi Kanada postala prva pridružena članica EU," je dejala. Evropa in Kanada si delita "isti ocean, iste vrednote in enak pogled na svet", zdaj bosta gradili tudi skupno prihodnost, je dejala in poudarila, da to partnerstvo ne bo uperjeno proti nikomur. Kanada in EU sta že gospodarski partnerici po zaslugi trgovinskega sporazuma, ki je po besedah von der Leynove v manj kot desetletju privedel do več kot 75-odstotnega povečanja trgovinske menjave. Vendar pa obstaja "nujna potreba po prenovi naših partnerstev," je dodala in se zavzela za status pridružene članice za Kanado. "Svet vidiva z enakimi očmi: od umetne inteligence do podnebnih sprememb, od Arktike do geopolitike. In stali smo drug ob drugem: glede Ukrajine, obrambe, surovin in dobavnih verig. Predvsem pa, dragi Mark, Evropa in Kanada verjameta v demokracijo," je predsednica komisije nagovorila kanadskega premierja. "Moč ne pripada najmočnejšim, najbogatejšim in najglasnejšim, temveč vsem nam. Demokracije imajo svobodo izbire, s kom bodo sodelovale," je poudarila. Tehnološko zavezništvo Kot je dejala, bosta EU in Kanada ustvarili skupen prostor blaginje in gospodarske varnosti. "Sodelovali bomo na področju pametne proizvodnje. Vzpostavili bomo tehnološko zavezništvo. Povezali bomo obrambno-industrijske baze. Arktiko bomo spremenili v vodilni skupni projekt. Sodelovali bomo na področju energetike, kritičnih surovin in baterij, pa tudi na področju umetne inteligence, kvantnih tehnologij ter kibernetske in gospodarske varnosti," je med drugim naštela. Kanada, ki je vpletena v trgovinsko vojno z ZDA, išče nove partnerje in si prizadeva za tesnejše vezi z Evropo. Carney, prvi tuji predsednik vlade, ki se je udeležil letnega govora predsednice o stanju v EU, bo evropske poslance v Strasbourgu nagovoril v četrtek Boj proti ultranacionalistom "Naj gre za ultranacionaliste ali nasprotnike Evrope, za rusko vmešavanje ali dezinformacije - imena so morda različna, a cilj je enak - prezirajo naše vrednote in želijo razbiti našo evropsko enotnost," je opozorila von der Leynova. Izpostavila je izjemne izzive in grožnje, s katerimi se sooča Evropa. Po njenih besedah je EU močnejša kot kdaj koli prej, a hkrati so razmere tudi bolj negotove kot kadar koli prej, unija pa se je v teh zapletenih časih odločila ubrati lastno pot. EU se sooča z obdobjem velikih možnosti, a obenem tudi nevarnosti, skozi katere skušajo krmariti vse države članice. "Vrtoglava hitrost sprememb in tehnološkega razvoja vpliva na naša delovna mesta, naše preživetje in našo družbo. Prav tako pa globoko vpliva na našo demokracijo in našo javno razpravo," je dejala. "Naša izbira je torej jasna. Ali si želimo močno in neodvisno Evropo, ki v tem svetu zagovarja svoje vrednote? (...) Ali pa bomo dopustili, da naše demokracije spodkopavajo podaljšane roke in marionete avtoritarnih vladarjev," je vprašala in pozvala k skupnim prizadevanjem v boju za evropsko idejo. EU se je odločila za boj proti strupenemu vplivu Rusije, za podporo Ukrajini v njenem boju za prihodnost in evropsko varnost ter za podporo Grenlandiji, je med drugim izpostavila in poudarila, da lahko varnost Evropejcev zagotovi le Evropa. Ekstremni vremenski pojavi Izpostavila je tudi ekstremne vremenske pojave: poplave, suše, požare in vročinske valove, ki so zaznamovali letošnje poletje in uničili ogromne površine zemlje. "Znanost je jasna, Evropa se segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. Seveda bo prehod kompleksen, tako da se bomo morali sproti prilagajati in učiti. Vendar pa ni dvoma: Evropa lahko, mora in bo ostala zvesta svojim podnebnim ciljem," je poudarila. "Kar se tiče podnebnih sprememb, je bilo letošnje poletje poletje resnice. Nobenemu delu naše celine ni bilo prizaneseno," je dejala von der Leynova. Po njenem mnenju mora EU hkrati blažiti posledice podnebnih sprememb in se nanje prilagajati. EU mora bistveno okrepiti prizadevanja na področju pripravljenosti, je dejala. Med drugim bo Evropska komisija prihodnji mesec predstavila nov evropski okvir za podnebno odpornost, v okviru katerega bodo identificirali 100 najbolj ranljivih območij v Evropi. Kot je pojasnila von der Leynova, bodo za ta območja ocenili tveganja, povezana s podnebnimi spremembami, in odločili, na kateri ravni jih je treba upravljati. Opozorila je še na nizko stopnjo zasebnih zavarovanj pred škodo, ki nastane zaradi naravnih katastrof. Zato bo komisija vzpostavila zavezništvo za podnebno zavarovanje, je napovedala. Varnost Von der Leynova je bila jasna tudi glede varnosti. "Ni prostora za kakršen koli dvom: Evropa bo branila vsak kvadratni meter svojega ozemlja." Von der Leynova je po govoru v angleščini del govora v nemščini namenila Ukrajini. "Prihajajoča zima bo za Ukrajino težka," je povedala in dodala, da nič ne more zlomiti "ukrajinskega duha upora". "Naša naloga je in bo ostala, da Ukrajino čim bolj podpiramo." Zagotovila je, da bo EU "Ukrajini v najtežji zimi vojne nudila najmočnejšo podporo doslej". Migracije Von der Leynova se je dotaknila tudi migracijske krize v Ceuti. "Ranljive ljudi izkoriščajo brezčutni trgovci z ljudmi, tihotapci, naši nasprotniki." Špancem je dejala: "Meja Ceute je evropska meja, ker je Ceuta Španija in Ceuta Evropa - in Evropa bo tam za vas." Priznala je, da EU potrebuje nova pravila za izredne razmere, "zlasti v primerih, ko so množični premiki vnaprej načrtovani in služijo kot orožje". "Ljudje pričakujejo, da jih Unija podpira, jim zagotovi konkurenčnost in varnost, da si lahko privoščijo dom in so to, kar si želijo. Želijo si Evropo, ki je samostojna," je še pred govorom predsednice povedala predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola. Von der Leynova je napovedala tudi, da bo evropska komisijapredlagala prepoved dostopa do družbenih omrežij za otroke do 13. leta starosti v EU. Preberi še Omejitev družbenih omrežij: do 13. leta prepoved, do 18. le ena ura na dan
language
slv
published at
2026-09-16T10:25:59
source
24ur
title
Kanada prva pridružena članica EU?
url
https://www.24ur.com/novice/tujina/kanada-eu.html
article order
4
body
Predsednica Evropske komisije Ursula Von der Leyen pozvala k boju proti ultranacionalistom Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je danes v Evropskem parlamentu pozvala države članice, naj se uprejo ultranacionalistom in nasprotnikom Evrope, ki jo želijo spodkopati. V govoru v Strasbourgu je opozorila na izjemne izzive in grožnje, s katerimi se sooča Evropa, in se zavzela za vzpostavitev evropskega varnostnega sveta. "Naj gre za ultranacionaliste ali nasprotnike Evrope, za rusko vmešavanje ali dezinformacije - imena so morda različna, a cilj je enak - prezirajo naše vrednote in želijo razbiti našo evropsko enotnost," je opozorila von der Leyen. Izpostavila je izjemne izzive in grožnje, s katerimi se sooča Evropa. Po njenih besedah je EU močnejša kot kdajkoli prej, a hkrati so razmere tudi bolj negotove kot kadarkoli prej, unija pa se je v teh zapletenih časih odločila ubrati lastno pot. EU se sooča z obdobjem velikih možnosti, a obenem tudi nevarnosti, skozi katere skušajo krmariti vse države članice. "Vrtoglava hitrost sprememb in tehnološkega razvoja vpliva na naša delovna mesta, naše preživetje in našo družbo. Prav tako pa globoko vpliva na našo demokracijo in našo javno razpravo," je dejala. "Naša izbira je torej jasna. Ali si želimo močno in neodvisno Evropo, ki v tem svetu zagovarja svoje vrednote? (...) Ali pa bomo dopustili, da naše demokracije spodkopavajo podaljšane roke in marionete avtoritarnih vladarjev," je vprašala. Pozvala je k skupnim prizadevanjem v boju za evropsko idejo in napovedala sklic novega evropskega kongresa, v okviru katerega bo skupina modrecev razpravljala o prihodnosti Evrope. "Naša izbira je torej jasna. Ali si želimo močno in neodvisno Evropo, ki v tem svetu zagovarja svoje vrednote? Ali pa bomo dopustili, da naše demokracije spodkopavajo podaljšane roke in marionete avtoritarnih vladarjev." EU se je po njenih besedah odločila za boj proti strupenemu vplivu Rusije, za podporo Ukrajini v njenem boju za prihodnost in evropsko varnost ter za podporo Grenlandiji. Poudarila je, da lahko varnost Evropejcev zagotovi le Evropa. Predsednica komisije je ob tem opozorila na vse več kibernetskih napadov, sabotaž in vdorov dronov, s katerimi se soočajo članice EU. Izpostavila je avgustovski napad z dronom na letališču v nemškem Leipzigu, odgovornost za katerega je Berlin pripisal Rusiji. "To ni bil napad na samo eno članico, ampak na celotno unijo," je dejala. S tem ko se krepijo grožnje, pa mora EU krepiti tudi svojo pripravljenost, je poudarila von der Leyen in napovedala pripravo evropske varnostne strategije. Obenem mora EU po mnenju predsednice preučiti, ali njeni sistemi za odzivanje na izredne razmere še služijo svojemu namenu. Zavzela se je za pripravo izrednega varnostnega protokola po zgledu 4. člena Severnoatlantske pogodbe. Članica bi ga lahko sprožila v primeru nevojaškega incidenta, ki bi ogrožal nacionalno varnost, je pojasnila in dodala, da bi nato skupaj s preostalimi članicami uskladili evropski odziv na incident. "Sporočilo iz Evrope je jasno: vedno bomo upoštevali svoje vrednote in temeljne pravice. Vendar pa ne bomo nikoli sprejemali kompromisov pri zaščiti meja. Evropejci bomo odločali o tem, kdo pride v našo unijo in pod kakšnimi pogoji, ne pa tihotapci in trgovci z ljudmi." "Mislim pa, da bi morali še dlje," je povedala in se zavzela za oblikovanje evropskega varnostnega sveta. V njem bi poleg EU sodelovale še partnerske države, kot so Združeno kraljestvo, Norveška, Ukrajina in Kanada, katere premier Mark Carney se je danes udeležil nagovora predsednice komisije. Evropa mora skupaj ukrepati tudi na področju varovanja zunanjih meja, je von der Leyen povedala v luči množičnega prihoda migrantov iz Maroka v špansko eksklavo Ceuta sredi poletja. Tako bo komisija predlagala evropski okvir za odzivanje na izredne razmere na področju migracij, ki bo pod strogo določenimi pogoji omogočil omejeno odstopanje od standardnih postopkov. "Sporočilo iz Evrope je jasno: vedno bomo upoštevali svoje vrednote in temeljne pravice. Vendar pa ne bomo nikoli sprejemali kompromisov pri zaščiti meja. Evropejci bomo odločali o tem, kdo pride v našo unijo in pod kakšnimi pogoji, ne pa tihotapci in trgovci z ljudmi," je poudarila.
language
slv
published at
2026-09-16T10:41:38
source
Mladina
title
"To ni bil le napad na eno državo, ampak na Evropo"
url
https://www.mladina.si/251021/to-ni-bil-le-napad-na-eno-drzavo-ampak-na-evropo/
article order
1
body
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v Evropskem parlamentu pozvala države članice Unije, da naj se uprejo ultranacionalistom in nasprotnikom Evrope, ki jo želijo spodkopati. V svojem govoru v Strasbourgu je opozorila tudi na velike izzive in grožnje, s katerimi se sooča Evropa, ter pozvala k skupnemu boju za evropsko idejo in vrednote. Poudarila je tudi, da bo Evropa sledila svojim podnebnim ciljem, predlagala pa je tudi, da Kanada postane prva pridružena članica EU. "Naj gre za ultranacionaliste ali nasprotnike Evrope, za rusko vmešavanje ali dezinformacije - imena so morda različna, a cilj je enak - prezirajo naše vrednote in želijo razbiti našo evropsko enotnost," je opozorila von der Leyen. Izpostavila je tudi velike izzive in grožnje, s katerimi se sooča Evropa. Po njenih besedah je EU močnejša kot kdajkoli prej, a so razmere hkrati tudi bolj negotove kot kadarkoli prej, Unija pa da se je v teh zapletenih časih odločila ubrati lastno pot. Predsednica Evropske komisije: Naša izbira je jasna EU se po njenih besedah sooča z obdobjem velikih možnosti, obenem pa tudi nevarnosti, skozi katere skušajo krmariti vse države članice. "Vrtoglava hitrost sprememb in tehnološkega razvoja vpliva na naša delovna mesta, naše preživetje in našo družbo. Prav tako pa globoko vpliva na našo demokracijo in našo javno razpravo," je povedala von der Leyen. "Naša izbira je torej jasna. Ali si želimo močno in neodvisno Evropo, ki v tem svetu zagovarja svoje vrednote ali pa bomo dopustili, da naše demokracije spodkopavajo podaljšane roke in marionete avtoritarnih vladarjev," je dejala predsednica Evropske komisije. Ob tem je pozvala k skupnim prizadevanjem v boju za evropsko idejo. EU se je odločila za boj proti strupenemu vplivu Rusije, za podporo Ukrajini v njenem boju za prihodnost in evropsko varnost ter za podporo Grenlandiji, je izpostavila von der Leyen in poudarila, da lahko varnost Evropejcev zagotovi le Evropa. Predlagala je tudi, da Kanada postane prva pridružena članica EU ter napovedala, da bo Evropa sledila svojim podnebnim ciljem.
language
slv
published at
2026-09-16T08:47:10
source
N1
title
Von der Leyen pozvala k boju proti ultranacionalistom in predlagala, da Kanada postane prva pridružena članica EU
url
https://n1info.si/novice/svet/von-der-leyen-pozvala-k-boju-proti-ultranacionalistom-in-predlagala-da-kanada-postane-prva-pridruzena-clanica-eu/
article order
15
body
Kanadski premier Mark Carney naj bi preučeval možnost tesnejšega povezovanja z Evropsko unijo, tudi obliko "pridruženega članstva", ki sicer trenutno ne obstaja. V ozadju so vse slabši odnosi z ZDA in trgovinska vojna z administracijo Donalda Trumpa. Kanadski premier Mark Carney preučuje možnosti za tesnejše odnose med Kanado in Evropsko unijo, med drugim tudi možnost oblikovanja posebnega statusa "pridruženega člana" EU, poroča Wall Street Journal, ki se sklicuje na neimenovane evropske in kanadske uradnike. Takšen status v EU trenutno ne obstaja, vendar bi bila Evropska unija po navedbah časnika lahko pripravljena razmisliti o posebni obliki povezovanja. Evropska komisija na vprašanja časnika ni odgovorila. Poročilo prihaja pred Carneyjevim nagovorom v Evropskem parlamentu v Strasbourgu prihodnji četrtek, kjer naj bi predstavil svojo vizijo prihodnjih odnosov med Kanado in EU, piše Euronews. Kanada se zaradi Trumpa obrača proti Evropi Ottawa je trenutno v zgodovinsko zaostrenem trgovinskem sporu z Washingtonom. ZDA so uvedle visoke carine, za zdaj pa ni znakov, da bi se napetosti pomembneje umirjale. Kanada in EU naj bi si zato prizadevali še bolj povezati gospodarstvi, predvsem na področjih energije, umetne inteligence, obrambe in kritičnih surovin. Govor naj bi bil tudi o velikih skupnih projektih, med drugim podmorskih kablih, podatkovnih centrih, infrastrukturi v oblaku in satelitskih omrežjih. Kanada si želi poleg tega povečati izvoz energije v Evropo. Kljub temu bi bilo oblikovanje kakršnegakoli "pridruženega članstva" zahtevno. EU ima stroga pravila glede članstva, spremembe obstoječih ureditev pa zahtevajo dolgotrajne postopke. Model, ki bi lahko povezoval Kanado in EU K bolj prilagodljivemu pristopu bi lahko prispevale tudi vse večje geopolitične napetosti med ZDA in njihovimi tradicionalnimi zavezniki. Nemški kancler Friedrich Merz je letos predstavil zamisel o statusu "pridruženega člana" EU, ki je bila sprva zamišljena predvsem za Ukrajino. Takšen model bi državi omogočil bistveno tesnejše sodelovanje z EU, ne da bi postala polnopravna članica. Kanadski predlog bi tako lahko odprl vprašanje nove oblike odnosov med EU in državami, ki si želijo tesnejšega povezovanja z evropskim blokom, vendar ne morejo ali ne želijo postati njegove polnopravne članice. Macron in Carney skupaj na Saint-Pierru in Miquelonu Napetosti z ZDA se kažejo tudi v vse tesnejših odnosih med Kanado in Francijo. Francoski predsednik Emmanuel Macron in Carney bosta prihodnji teden obiskala francosko čezmorsko ozemlje Saint-Pierre-et-Miquelon, ki leži približno 20 kilometrov od atlantske obale Kanade. Pariz je obisk označil kot izraz podpore tesnim odnosom med državama v času napetosti z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Obisk naj bi poudaril skupne vrednote Francije in Kanade, med njimi svobodo, demokracijo, vladavino prava in spoštovanje suverenosti držav. "V svetu, ki ga zaznamujejo vrnitev politike moči, geopolitične napetosti in nove oblike odvisnosti, Francija in Kanada delita skupno ambicijo," so sporočili iz Elizejske palače. Za Carneyja bo to prvi obisk Saint-Pierru in Miquelonu v vlogi kanadskega premierja. Trump objavil zemljevid z ozemlji zaveznic Obisk prihaja tudi v kontekstu Trumpovih vse bolj kontroverznih izjav o ozemljih tradicionalnih ameriških zaveznic. Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil zemljevid Severne Amerike, na katerem je bila ameriška zastava prikazana tudi nad nekaterimi francoskimi čezmorskimi ozemlji, med njimi Saint-Pierru in Miquelonu, Guadeloupu in Martiniku. Na zemljevidu so bili med drugim tudi Islandija, Grenlandija, Mehika, Kanada ter velik del Srednje Amerike in Karibov.
language
slv
published at
2026-09-13T19:49:24
source
Dnevnik
title
Zaradi Trumpa tesneje z Evropo: Kanada kot "pridružena članica" EU
url
https://www.dnevnik.si/novice/svet/zaradi-trumpa-tesneje-z-evropo-kanada-razmislja-o-pridruzenem-clanstvu-v-eu-2827222/
article order
0
body
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je danes v Evropskem parlamentu pozvala države članice, naj se uprejo ultranacionalistom in nasprotnikom Evrope, ki jo želijo spodkopati. V govoru v Strasbourgu je opozorila na izjemne izzive in grožnje, s katerimi se sooča Evropa, in se zavzela za vzpostavitev evropskega varnostnega sveta. "Naj gre za ultranacionaliste ali nasprotnike Evrope, za rusko vmešavanje ali dezinformacije - imena so morda različna, a cilj je enak - prezirajo naše vrednote in želijo razbiti našo evropsko enotnost," je opozorila von der Leyen. Izpostavila je izjemne izzive in grožnje, s katerimi se sooča Evropa. Po njenih besedah je EU močnejša kot kdajkoli prej, a hkrati so razmere tudi bolj negotove kot kadarkoli prej, unija pa se je v teh zapletenih časih odločila ubrati lastno pot. EU se sooča z obdobjem velikih možnosti, a obenem tudi nevarnosti, skozi katere skušajo krmariti vse države članice. "Vrtoglava hitrost sprememb in tehnološkega razvoja vpliva na naša delovna mesta, naše preživetje in našo družbo. Prav tako pa globoko vpliva na našo demokracijo in našo javno razpravo," je dejala. "Naša izbira je torej jasna. Ali si želimo močno in neodvisno Evropo, ki v tem svetu zagovarja svoje vrednote? (...) Ali pa bomo dopustili, da naše demokracije spodkopavajo podaljšane roke in marionete avtoritarnih vladarjev," je vprašala. Pozvala je k skupnim prizadevanjem v boju za evropsko idejo in napovedala sklic novega evropskega kongresa, v okviru katerega bo skupina modrecev razpravljala o prihodnosti Evrope. EU se je po njenih besedah odločila za boj proti strupenemu vplivu Rusije, za podporo Ukrajini v njenem boju za prihodnost in evropsko varnost ter za podporo Grenlandiji. Poudarila je, da lahko varnost Evropejcev zagotovi le Evropa. Predsednica komisije je ob tem opozorila na vse več kibernetskih napadov, sabotaž in vdorov dronov, s katerimi se soočajo članice EU. Izpostavila je avgustovski napad z dronom na letališču v nemškem Leipzigu, odgovornost za katerega je Berlin pripisal Rusiji. "To ni bil napad na samo eno članico, ampak na celotno unijo," je dejala. S tem ko se krepijo grožnje, pa mora EU krepiti tudi svojo pripravljenost, je poudarila von der Leyen in napovedala pripravo evropske varnostne strategije. Obenem mora EU po mnenju predsednice preučiti, ali njeni sistemi za odzivanje na izredne razmere še služijo svojemu namenu. Zavzela se je za pripravo izrednega varnostnega protokola po zgledu 4. člena Severnoatlantske pogodbe. Članica bi ga lahko sprožila v primeru nevojaškega incidenta, ki bi ogrožal nacionalno varnost, je pojasnila in dodala, da bi nato skupaj s preostalimi članicami uskladili evropski odziv na incident. "Mislim pa, da bi morali še dlje," je povedala in se zavzela za oblikovanje evropskega varnostnega sveta. V njem bi poleg EU sodelovale še partnerske države, kot so Združeno kraljestvo, Norveška, Ukrajina in Kanada, katere premier Mark Carney se je danes udeležil nagovora predsednice komisije. Evropa mora skupaj ukrepati tudi na področju varovanja zunanjih meja, je von der Leyen povedala v luči množičnega prihoda migrantov iz Maroka v špansko eksklavo Ceuta sredi poletja. Tako bo komisija predlagala evropski okvir za odzivanje na izredne razmere na področju migracij, ki bo pod strogo določenimi pogoji omogočil omejeno odstopanje od standardnih postopkov. "Sporočilo iz Evrope je jasno: vedno bomo upoštevali svoje vrednote in temeljne pravice. Vendar pa ne bomo nikoli sprejemali kompromisov pri zaščiti meja. Evropejci bomo odločali o tem, kdo pride v našo unijo in pod kakšnimi pogoji, ne pa tihotapci in trgovci z ljudmi," je poudarila.
language
slv
published at
2026-09-16T12:26:09
source
Tednik Demokracija
title
Predsednica Evropske komisije nagovorila evropske poslance. Tema? Grožnje od umetne inteligence do ultranacionalistov
url
https://demokracija.si/tujina/predsednica-evropske-komisije-nagovorila-evropske-poslance-tema-groznje-od-umetne-inteligence-do-ultranacionalistov/
article order
17
body
Ključni poudarki nagovora predsednice Evropske komisije. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v svojem najpomembnejšem govoru, letnem govoru o stanju v Evropski uniji in prihodnjih usmeritvah, spregovorila tudi o dogajanju v Gazi in na Zahodnem bregu. "Za številne Evropejce je boleče, da državam članicam ni uspelo zbrati potrebne večine za enoten odziv," je dejala. "Odločitev izraelske vlade za nadaljevanje nezakonitega projekta naselij E1 je nesprejemljiva," je dejala in spomnila, da je že lani pozvala Evropo k ukrepanju. Evropska unija je nedavno skušala sprejeti izjavo, v kateri bi EU obsodila načrte Izraela za gradnjo domov za izraelske naseljence na okupiranem Zahodnem bregu, ki jo je vlada Janeza Janše blokirala. "Ko je Evropa razdeljena, ne more spremeniti poteka dogodkov," je dejala von der Leyen. "V teh besedah se je morala prepoznati tudi Slovenija" Slovenije neposredno ni omenila, se pa lahko v tej izjavi prepoznamo, meni evropski poslanec Matjaž Nemec. "Glede Izraela je predsednica opozorila na nedopustne razmere v Gazi kot tudi na nadaljevanje širjenja nezakonitih naselbin, razlog za neukrepanje pa je pripisala neenotnosti Evrope. V teh besedah se je morala prepoznati tudi Slovenija, ko je nazadnje Janševa vlada blokirala skupno izjavo EU glede obsodbe izraelskih dejanj v zvezi s projektom E1," pravi Nemec. Proti ultranacionalistom in nasprotnikom Evrope Von der Leyen je države članice pozvala, naj se uprejo ultranacionalistom in nasprotnikom Evrope, ki jo želijo spodkopati. "Naj gre za ultranacionaliste ali nasprotnike Evrope, za rusko vmešavanje ali dezinformacije - imena so morda različna, a cilj je enak - prezirajo naše vrednote in želijo razbiti našo evropsko enotnost," je opozorila. Poudarila je, da ima Evropa izbiro med dvema možnostima, močno in neodvisno Evropo, ki brani svoje vrednote, ali pa Evropo, ki dopušča, da njene delitve in odvisnosti spodkopavajo demokracijo. "Potrebujemo tudi mehanizem, ki bo dopolnjeval 4. člen Nata" Von der Leyen je v začetku govora pozornost namenila nadaljnji krepitvi evropske obrambne industrije, skupnih zmogljivosti in sodelovanja držav članic. "Evropa potrebuje lasten načrt za boj proti hibridnim grožnjam. Nujno potrebujemo soglasje o tem, kako se odzvati na določene incidente - na incidente, ki ne dosegajo praga oboroženega napada, vendar očitno ogrožajo našo nacionalno varnost. Potrebujemo tudi mehanizem, ki bo dopolnjeval 4. člen Nata," je dejala. 4. člen Nata sicer omogoča, da članice zahtevajo posvetovanje, kadar menijo, da so ogrožene njihova ozemeljska celovitost, politična neodvisnost ali varnost. "Protokol za izredne varnostne razmere bi sprožila ena država članica, bi se zbrale vse države članice. Da bi uskladile evropski odziv. Da bi preprečile nadaljnjo eskalacijo in ublažile posledice," je pojasnila. "Ko govorimo o širitvi, moramo govoriti tudi o evropskih vrednotah!" Von der Leyen je poudarila, da mora širitev EU naprej temeljiti na izpolnjevanju pogojev, pri čemer je spoštovanje evropskih vrednot neizpogajljivo. Pri Srbiji je posebej izpostavila odzive na pogreb obsojenega vojnega zločinca Ratka Mladića v Beogradu in dejala, da poveličevanje vojnih zločincev nima mesta v Evropski uniji. "Ko govorimo o širitvi, moramo govoriti tudi o evropskih vrednotah. Srbija mora pokazati, da je zavezana evropski poti. To pomeni tudi soočenje s preteklostjo. Slike velike udeležbe na pogrebu obsojenega vojnega zločinca Ratka Mladića so bile šokantne. Poveličevanje vojnih zločinov nima mesta v Evropski uniji," je dejala Ursula von der Leyen. "Letošnje poletje je bilo poletje resnice!" "Kar se tiče podnebnih sprememb, je bilo letošnje poletje poletje resnice. Nobenemu delu naše celine ni bilo prizanešeno," je dejala. "Znanost je jasna. Evropa se segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja," je bila jasna predsednica Evropske komisije, medtem, ko so mnogi poslanci, tudi iz njene politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP), skeptični glede vzrokov vremenskih sprememb. "Vendar pa ni dvoma: Evropa lahko, mora in bo ostala zvesta svojim podnebnim ciljem." Evropska komisija bo prihodnji mesec predstavila nov evropski okvir za podnebno odpornost, v okviru katerega bodo identificirali sto najbolj ranljivih območij v Evropi. Za ta območja bodo ocenili tveganja, povezana s podnebnimi spremembami, in odločili, na kateri ravni jih je treba upravljati. Zaradi nizke stopnje zasebnih zavarovanj pred škodo, ki nastane zaradi naravnih katastrof, bo komisija vzpostavila zavezništvo za podnebno zavarovanje. Evropska unija naj bi podvojila prizadevanja za cenovno dostopno in domačo čisto energijo. "Naj gre za obnovljive vire energije in jedrsko energijo. Ali za biometan in druge vire. Tehnološko nevtralno. A ti viri nam morajo zagotoviti neodvisnost. Za to neodvisnost moramo elektrificirati Evropo. Naš cilj je do leta 2040 podvojiti delež električne energije." "Odnose s Kanado želimo dvigniti na najvišjo možno raven. (...) Zato bi rada z vami preučila možnost, da bi Kanada postala prva pridružena članica EU," je dejala.Kanada, ki je vpletena v trgovinsko vojno z ZDA, išče nove partnerje in si prizadeva za tesnejše vezi z Evropo. Carney, prvi tuji predsednik vlade, ki se je udeležil letnega govora predsednice o stanju v EU, bo evropske poslance v Strasbourgu nagovoril v četrtek. Mlajši od 13 let ne bodo mogli več dostopati do družbenih omrežij Evropska komisija bo v četrtek predlagala prepoved dostopa do družbenih omrežij za otroke do 13. leta starosti, je potrdila von der Leyen. "Pristop bo postopen in prilagojen. Vsaka starostna skupina ima svoje posebnosti, tako da bo tudi vsaka imela prilagojeno raven zaščite," pojasnjuje predsedica Evropske komisije. Mlajši od 13 let dostopa do družbenih omrežij glede na predlog ne bod imeli, za stare med 13 in 15 let pa bodo lahko račun na družbenih omrežjih odprli starši, ki ga bodo tudi nadzirali, računi pa bomo imeli omejene funkcije in časovne omejitve. "Poslušati Ursulo von der Leyen, kako obljublja hitre rešitve za vse težave Evrope: od vročinskih valov do umetne inteligence, je popolna iluzija. Lahko je dajati prazne obljube, a ne pozabimo: na oblasti je že od leta 2019. Če bi imela prave rešitve, jih ne bi poslušali šele danes, ampak bi jih že živeli. Čas je za odgovornost, ne za nove politične pravljice," je glede njenega govora kritičen evroposlanec Vlasdimir Prebilič, Zeleni. Odgovornost bodo morale prevzeti tudi platforme. "Platforme bodo morale dokazati, da so varne. Ker ne gre za dostop naših mladoletnikov do družbenih omrežij, ampak za to, kdaj in kako dovolimo, da družbena omrežja dostopajo do mladoletnih." Nekatere države članice so medtem že same uvedle nadzor nad mladoletnimi na internetu, o tem je razmišljala tudi Slovenija.
language
slv
published at
2026-09-16T10:30:50
source
Žurnal24
title
Ursula von der Leyen v najpomembnejšem govoru prst usmerila tudi v Slovenijo
url
https://www.zurnal24.si/slovenija/ursula-von-der-leyen-v-svojem-najpomembnejsem-govoru-prst-usmerila-tudi-v-slovenijo-465214
article order
16
body
Kanada v Evropsko unijo najverjetneje ne bo vstopila kot 28. članica. Ne bo dobila svojega komisarja, poslancev v Evropskem parlamentu ali glasu, s katerim bi skupaj s Slovenijo, Nemčijo in Francijo odločala o evropskih zakonih. Lahko pa dobi nekaj, česar EU doslej ni ponudila še nobeni državi. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je kanadskemu premierju Marku Carneyju v sredo ponudila možnost, da Kanada postane prva pridružena članica Evropske unije. Izraz za zdaj nima pravne vsebine. Evropske pogodbe takšnega statusa ne poznajo, Carney pa je že povedal, da Kanada ne išče polnopravnega članstva. V ozadju nenavadne ponudbe pa je precej konkretna računica. Kanada želi zmanjšati gospodarsko odvisnost od Združenih držav, Evropa pa potrebuje zanesljive dobavitelje surovin, energije in obrambne opreme. Kar se na prvi pogled sliši kot politična gesta, je zato predvsem poskus, da bi se dve gospodarstvi tesneje povezali v trenutku, ko oba iščeta varnejše alternative svojim dosedanjim odvisnostim. Ko skoraj tri četrtine izvoza končajo v eni državi Največjo težavo Kanade pokaže ena sama številka. Leta 2025 je 71,7 odstotka vsega kanadskega blagovnega izvoza končalo v ZDA. Leto prej je bil delež še 75,9 odstotka. Kanada je torej začela trgovino preusmerjati drugam, vendar je ameriški trg zanjo še vedno daleč najpomembnejši. Takšna povezanost je bila desetletja velika prednost. Kanada in ZDA imata skupne proizvodne verige, industrijo in infrastrukturo, podjetjem pa je največji svetovni potrošniški trg praktično pred vrati. Trgovinska politika ameriškega predsednika Donalda Trumpa je pokazala tudi drugo stran takšne povezanosti. Trgovinski odnosi med državama so se v zadnjem obdobju močno zaostrili. Washington je uvajal nove omejitve in carine, Kanada pa je odgovorila s povračilnimi dajatvami na približno 20 milijard dolarjev ameriškega blaga. Reuters Carneyjevo sedanjo evropsko turnejo neposredno povezuje s poslabševanjem trgovinske vojne z administracijo Donalda Trumpa. Kanada zaradi tega ne zapušča ameriškega trga. To bi bilo gospodarsko skoraj nemogoče. Poskuša pa doseči, da politična odločitev v Washingtonu ne bi mogla tako hitro prizadeti tako velikega dela njenega gospodarstva. Carneyjeva vlada želi zato v desetih letih podvojiti trgovino z državami zunaj ZDA. Evropa je pri tem najpomembnejša realna alternativa. Evropa je že drugi najpomembnejši kanadski trg Povezovanje se ne začenja iz nič. EU je za ZDA že zdaj druga največja trgovinska partnerica Kanade. Leta 2025 je trgovina z blagom med Kanado in EU dosegla 81,5 milijarde evrov, kar je 76 odstotkov več kot pred začetkom začasne uporabe sporazuma CETA leta 2017. Trgovina s storitvami je dosegla še dodatnih 49 milijard evrov. Toda CETA predvsem odstranjuje trgovinske ovire. Kanade ne vključuje v evropski enotni trg. Prav tu se začne razlika med sedanjim odnosom in tem, kar bi lahko pomenila pridružena članica. Kanadsko podjetje lahko danes zaradi CETA številne izdelke v Evropo izvozi brez carine. To še ne pomeni, da posluje pod enakimi pogoji kot podjetje iz Slovenije ali Nemčije. Še vedno obstajajo različni standardi, dovoljenja, certifikati in drugi postopki. Globlja povezava bi lahko nekatere od teh ovir zmanjšala. Kanada bi s tem dobila nekaj, kar je v sedanjem položaju zanjo bistveno pomembnejše od političnega naziva. Dobila bi lažjo pot do 450 milijonov evropskih potrošnikov. Obramba že kaže, kako bi novi odnos lahko deloval Najbolj konkreten primer prihodnjega odnosa že obstaja. Kanada je junija postala prva neevropska država, vključena v evropski obrambni instrument SAFE. Program državam EU omogoča dostop do 150 milijard evrov posojil za skupna obrambna naročila, kanadski sporazum pa pod določenimi pogoji odpira ta naročila tudi kanadskim podjetjem in proizvodom. Kanada tako ni postala članica EU, njena obrambna industrija pa je dobila dostop do dela sistema, ki je bil ustvarjen predvsem za krepitev evropske proizvodnje. To je morda najboljši praktični prikaz tega, kaj bi lahko pomenila pridružena članica. Na področjih, kjer imata obe strani skupen interes, bi Kanada lahko dobila skoraj notranji položaj. Na drugih področjih bi ostala zunanja država. Za kanadske proizvajalce je korist jasna. Evropa v prihodnjih letih močno povečuje obrambne izdatke, zato dostop do evropskih naročil pomeni nove kupce in dolgoročnejša naročila. Korist ima tudi Evropa. Namesto da bi bila njena obrambna industrija omejena predvsem na proizvodne zmogljivosti znotraj Unije, lahko v dobavne verige vključi še kanadske tovarne, tehnologijo in surovine. Evropa od Kanade želi predvsem tisto, česar sama nima dovolj Največji evropski interes pa verjetno niso kanadski potrošniki. So kanadske surovine. Kanada je med petimi največjimi proizvajalkami enajstih kritičnih mineralov. Je največja svetovna proizvajalka kalijeve soli, druga največja proizvajalka urana ter pomembna proizvajalka niklja, kobalta, aluminija, paladija in drugih surovin. To so materiali, brez katerih ni baterij, električnih omrežij, avtomobilov, elektronike, orožja in številnih drugih tehnologij. Za Evropo je njihovo poreklo postalo strateško vprašanje. EU želi zmanjšati odvisnost od Kitajske pri kritičnih surovinah, podobno kot je po ruski invaziji na Ukrajino zmanjševala energetsko odvisnost od Rusije. Kanada je pri tem skoraj idealen partner. Ima ogromne zaloge surovin, razvito rudarsko industrijo in tesne politične odnose z evropskimi državami. Dober primer je uran. Kanada je druga največja proizvajalka urana na svetu, njene znane zaloge pa ob sedanji proizvodnji zadostujejo za najmanj pet desetletij. Približno 90 odstotkov proizvodnje izvozi. Leta 2024 je 39 odstotkov kanadskega izvoza urana končalo v Evropi. Ko Evropska komisija govori o večji vlogi jedrske energije in zmanjševanju nevarnih zunanjih odvisnosti, Kanada zato ni samo še ena trgovinska partnerica. Je možen odgovor na del evropskega problema. Kanada bi lahko dobila dostop, ne pa glasovalne pravice Novi status pa Kanade najverjetneje ne bi postavil ob bok Sloveniji ali drugim članicam. Po sedanji evropski ureditvi Svet EU sestavljajo predstavniki držav članic, ki imajo glasovalne pravice. Evropski parlament pa zastopa državljane Unije in sedeže deli med članice. Brez spremembe pogodb Kanada zato ne bi dobila svojega glasu v Svetu ali poslancev v Evropskem parlamentu. Tudi polnopravno članstvo po veljavnih pravilih ni preprosta možnost. 49. člen Pogodbe o Evropski uniji določa, da lahko za članstvo zaprosi evropska država. Kanada tega pogoja ne izpolnjuje. To pa ne pomeni, da ji EU ne more ponuditi zelo širokega sporazuma. Evropske pogodbe že omogočajo posebne pridružitvene sporazume s tretjimi državami, ki lahko vključujejo medsebojne pravice, obveznosti, skupne ukrepe in posebne postopke. Prav tako bi lahko EU in Kanada ustanovili skupne organe, v katerih bi odločali o področjih, ki bi jih zajemal njun sporazum. Razlika bi bila pomembna. Kanada bi lahko soodločala o skupnem kanadsko evropskem obrambnem ali raziskovalnem programu, ne bi pa odločala o zakonu, ki ga mora nato izvajati Slovenija. Več Evrope bi za Kanado pomenilo tudi več evropskih pravil V tem je tudi največji možni zaplet. Če Kanada želi več dostopa do evropskega trga, bo EU v zameno zahtevala več spoštovanja evropskih pravil. To za državo, katere gospodarstvo je desetletja prilagojeno ZDA, ni majhna stvar. Kanadska in ameriška avtomobilska industrija sta denimo tako prepleteni, da lahko sestavni deli med proizvodnjo večkrat prečkajo mejo. Če bi Kanada začela na posameznih področjih prevzemati evropske standarde, bi morala paziti, da si hkrati ne oteži trgovine z državo, kamor še vedno odide več kot sedem desetin njenega izvoza. Reuters med možnimi ovirami za globlje povezovanje izpostavlja tudi področja, ki jih Kanada tradicionalno močno varuje, med drugim mlečno industrijo in telekomunikacije. Zato novi odnos skoraj gotovo ne bo kopija norveškega modela. Norveška je vključena v večino evropskega enotnega trga in v zameno prevzema velik del evropske zakonodaje. Kanada želi bolj selektiven odnos. Zelo blizu EU pri obrambi, surovinah, raziskavah in tehnologiji, precej bolj samostojna pa tam, kjer bi vključevanje zahtevalo večji poseg v njena domača pravila. Obe strani iščeta isto stvar na različnih koncih sveta Prav tu se pokaže, zakaj je predlog precej več kot diplomatska gesta. Kanada je ugotovila, da je nevarno, če skoraj tri četrtine izvoza končajo v eni državi. Evropska unija je v zadnjih letih ugotovila nekaj podobnega. Prevelika odvisnost od Rusije pri energiji je postala varnostni problem. Odvisnost od Kitajske pri kritičnih surovinah je postala industrijsko tveganje. Pri obrambi in delu napredne tehnologije želi Evropa zmanjšati tudi svojo odvisnost od ZDA. Kanada ima veliko tega, kar Evropa išče. Surovine, energijo, obrambno industrijo, kapital in politično stabilnega partnerja. Evropa pa ima tisto, kar trenutno potrebuje Kanada. Velik trg, ki ji lahko pomaga zmanjšati preveliko izpostavljenost ameriškemu gospodarstvu. Zato je pomembneje od vprašanja, kako se bo novi status imenoval, kaj bo Kanada z njim dejansko dobila. Če bo dobila lažji dostop do evropskih naročil, raziskav, tehnologije in posameznih delov enotnega trga, bo lahko del gospodarstva preusmerila čez Atlantik, ne da bi se morala gospodarsko ločiti od ZDA. Če bo Evropa v zameno dobila zanesljivejši dostop do kanadskih mineralov, energije in industrijskih zmogljivosti, bo zmanjšala nekatere odvisnosti, ki jih danes sama označuje za nevarne. Pridruženo članstvo bi tako lahko postalo predvsem dogovor med dvema stranema, ki sta iz različnih razlogov prišli do podobnega sklepa. V svetu trgovinskih vojn in vse ostrejše tekme za surovine je lahko prevelika odvisnost od enega partnerja dražja od tesnejšega povezovanja z novim.
language
slv
published at
2026-09-16T09:44:13
source
Svet24
title
Kanada pred vrati EU: dobila bi poseben status, ki ga nima še nobena država
url
https://svet24.si/novice/politika/kanada-evropska-unija-mark-carney-1926773
article order
13
body
LJUBLJANA, STRASBOURG * "Odnose s Kanado želimo dvigniti na najvišjo možno raven. (...) Zato bi rada z vami preučila možnost, da bi Kanada postala prva pridružena članica EU," je dejala Ursula von der Leyen. Evropa in Kanada si delita "isti ocean, iste vrednote in enak pogled na svet", zdaj bosta gradili tudi skupno prihodnost, je dejala in poudarila, da to partnerstvo ne bo uperjeno proti nikomur. Kanada in EU sta že gospodarski partnerici po zaslugi trgovinskega sporazuma, ki je po besedah von der Leynove v manj kot desetletju privedel do več kot 75-odstotnega povečanja trgovinske menjave. Vendar pa obstaja "nujna potreba po prenovi naših partnerstev," je dodala in se zavzela za status pridružene članice za Kanado. "Svet vidiva z enakimi očmi: od umetne inteligence do podnebnih sprememb, od Arktike do geopolitike. In stali smo drug ob drugem: glede Ukrajine, obrambe, surovin in dobavnih verig. Predvsem pa, dragi Mark, Evropa in Kanada verjameta v demokracijo," je predsednica komisije nagovorila kanadskega premierja. "Moč ne pripada najmočnejšim, najbogatejšim in najglasnejšim, temveč vsem nam. Demokracije imajo svobodo izbire, s kom bodo sodelovale," je poudarila. Kot je dejala, bosta EU in Kanada ustvarili skupen prostor blaginje in gospodarske varnosti. "Sodelovali bomo na področju pametne proizvodnje. Vzpostavili bomo tehnološko zavezništvo. Povezali bomo obrambno-industrijske baze. Arktiko bomo spremenili v vodilni skupni projekt. Sodelovali bomo na področju energetike, kritičnih surovin in baterij, pa tudi na področju umetne inteligence, kvantnih tehnologij ter kibernetske in gospodarske varnosti," je naštela. Kanada, ki je vpletena v trgovinsko vojno z ZDA, išče nove partnerje in si prizadeva za tesnejše vezi z Evropo. Mark Carney, prvi tuji predsednik vlade, ki se je udeležil letnega govora predsednice o stanju v EU, bo evropske poslance v Strasbourgu nagovoril v četrtek.
language
slv
published at
2026-09-16T09:20:40
source
primorske.si
title
Von der Leyen predlaga, da Kanada postane prva pridružena članica EU
url
https://primorske.si/svet/von-der-leyen-predlaga-da-kanada-postane-prva-pridruzena-clanica-eu/

source scope

analyzed source count

omitted articles

omitted source count

total source count