MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• CDU je na deželnih volitvah v Mecklenburgu-Predpomorjanskem prvič v zgodovini izpadla iz deželnega parlamenta.
• AfD se kljub morebitni zmagi v Mecklenburgu-Predpomorjanskem verjetno ne bo zavihtela na oblast, saj druge stranke zavračajo sodelovanje z njo (požarni zid).
• Tradicionalne stranke CDU in SPD izgubljajo volivce, politični prostor v Nemčiji pa postaja vse bolj razdrobljen in polariziran.
• Merz je rezultat v Mecklenburgu-Predpomorjanskem označil za katastrofo, a poudaril, da je prava oseba za vodenje stranke in države.
• SPD je v Mecklenburgu-Predpomorjanskem dobila 35,5 odstotka glasov, a izgubila absolutno večino.
• Pohod skrajnih strank na levi in desni kaže, da tradicionalne stranke niso dojele, da se volivci zavestno obračajo stran od njih.
• Merz ne namerava odstopiti in bo nadaljeval reforme, ki so 'protistrup za avtoritarno zastrupljanje'.
• Nemški kancler Friedrich Merz je obljubil ohranitev vladajoče koalicije za demokratično prihodnost Nemčije.
• AfD je v Berlinu povečala podporo z 9 na 16 odstotkov glasov, kar kaže, da je stranka podeželja, ne velikih mest.
• Levica je v Berlinu z 22,7 odstotka glasov prvič zmagala na volitvah v lokalni parlament.
• AfD je v Mecklenburgu-Predpomorjanskem zmagala s 37,2 odstotka glasov, kar je več kot podvojila svoj rezultat.
• Nezadovoljstvo z Merzem v CDU je precejšnje, pozivi k njegovemu odstopu se množijo.
• Merz je sklical krizni sestanek vodstva CDU po prvih izidih volitev.
• Vse stranke v Mecklenburgu-Predpomorjanskem so izgubile glasove, edina z več glasovi je bila AfD.
• Volilna udeležba v Berlinu je do poldneva znašala 27,9 odstotka, kar je 4,5 odstotne točke več kot leta 2023.
• Nezadovoljstvo z Merzem v CDU je precejšnje, pozivi k njegovem odstopu se množijo.

key differences

AfD je v Berlinu povečala podporo z 9 na 16 odstotkov glasov, kar kaže, da je stranka podeželja, ne velikih mest.

Večina virov navaja številke, a le Dnevnik potrjuje tezo o "podeželju".

AfD je v Mecklenburgu-Predpomorjanskem zmagala s 37,2 odstotka glasov, kar je več kot podvojila svoj rezultat.

Večina virov trditev omenja le delno, predvsem z različnimi odstotki (37–38 %), podvojitev pa izpostavljata le 24ur in STA

AfD se kljub morebitni zmagi v Mecklenburgu-Predpomorjanskem verjetno ne bo zavihtela na oblast, saj druge stranke zavračajo sodelovanje z njo (požarni zid).

Večina virov potrjuje požarni zid, Domovina ga pripisuje levici.

CDU je na deželnih volitvah v Mecklenburgu-Predpomorjanskem prvič v zgodovini izpadla iz deželnega parlamenta.

Večina potrjuje izpad, Delo in Nova24TV ga zanikata z višjimi deleži.

Levica je v Berlinu z 22,7 odstotka glasov prvič zmagala na volitvah v lokalni parlament.

Vsi viri potrjujejo zmago, a navajajo različne odstotke (22,7–26).

Merz je rezultat v Mecklenburgu-Predpomorjanskem označil za katastrofo, a poudaril, da je prava oseba za vodenje stranke in države.

Le Večer potrjuje dobesedno, drugi viri izpustijo del o "pravi osebi za državo".

Merz je sklical krizni sestanek vodstva CDU po prvih izidih volitev.

Večina virov trditve ne omenja; Delo, N1, Dnevnik, Večer jo delno potrjujejo.

Merz ne namerava odstopiti in bo nadaljeval reforme, ki so 'protistrup za avtoritarno zastrupljanje'.

N1/Dnevnik potrjujeta, Domovina zahteva odstop.

Nemški kancler Friedrich Merz je obljubil ohranitev vladajoče koalicije za demokratično prihodnost Nemčije.

STA trditev potrjuje, N1 delno, Domovina jo zanika, ostali je ne omenjajo.

Nezadovoljstvo z Merzem v CDU je precejšnje, pozivi k njegovem odstopu se množijo.

Le N1 poroča o trditvi, ostali viri je ne omenjajo.

Nezadovoljstvo z Merzem v CDU je precejšnje, pozivi k njegovemu odstopu se množijo.

Večina virov trditve ne potrjuje; le redki omenjajo nezadovoljstvo, a ne množičnih pozivov.

Pohod skrajnih strank na levi in desni kaže, da tradicionalne stranke niso dojele, da se volivci zavestno obračajo stran od njih.

Večina virov trditev podpira, Domovina jo dobesedno navaja, RTV in Delo je ne omenjata.

SPD je v Mecklenburgu-Predpomorjanskem dobila 35,5 odstotka glasov, a izgubila absolutno večino.

Večer edini potrjuje izgubo večine; drugi omenjajo le % glasov.

Tradicionalne stranke CDU in SPD izgubljajo volivce, politični prostor v Nemčiji pa postaja vse bolj razdrobljen in polariziran.

Večina virov trditev potrjuje, a le 24ur in Večer jo poudarjata kot dramatično.

Volilna udeležba v Berlinu je do poldneva znašala 27,9 odstotka, kar je 4,5 odstotne točke več kot leta 2023.

Samo Delo potrjuje podatek; ostali ga ne omenjajo.

Vse stranke v Mecklenburgu-Predpomorjanskem so izgubile glasove, edina z več glasovi je bila AfD.

Domovina potrjuje, ostali ne omenjajo.

source analyses

24ur

AfD je v Berlinu povečala podporo z 9 na 16 odstotkov glasov, kar kaže, da je stranka podeželja, ne velikih mest.

Delno: AfD je v Berlinu dobila 16,3 %, a članek ne trdi, da je stranka le podeželja.

AfD je v Mecklenburgu-Predpomorjanskem zmagala s 37,2 odstotka glasov, kar je več kot podvojila svoj rezultat.

Delno: AfD je zmagala in podvojila rezultat, a z 38,2 %, ne 37,2 %.

AfD se kljub morebitni zmagi v Mecklenburgu-Predpomorjanskem verjetno ne bo zavihtela na oblast, saj druge stranke zavračajo sodelovanje z njo (požarni zid).

Da: Članek potrjuje obstoj 'požarnega zidu' in zavračanje sodelovanja z AfD.

CDU je na deželnih volitvah v Mecklenburgu-Predpomorjanskem prvič v zgodovini izpadla iz deželnega parlamenta.

Da: Članek potrjuje, da je CDU s 4,9 % prvič izpadla iz deželnega parlamenta.

Levica je v Berlinu z 22,7 odstotka glasov prvič zmagala na volitvah v lokalni parlament.

Delno: Levica je zmagala v Berlinu, a z 25,7 %, ne 22,7 %.

Merz je rezultat v Mecklenburgu-Predpomorjanskem označil za katastrofo, a poudaril, da je prava oseba za vodenje stranke in države.

Delno: Merz je rezultat označil za katastrofo in ne odstopa, a ne trdi, da je kancler.

Merz je sklical krizni sestanek vodstva CDU po prvih izidih volitev.

Ni omenjeno

Merz ne namerava odstopiti in bo nadaljeval reforme, ki so 'protistrup za avtoritarno zastrupljanje'.

Delno: Merz ne odstopa in nadaljuje reforme, a citat ni omenjen v besedilu.

Nemški kancler Friedrich Merz je obljubil ohranitev vladajoče koalicije za demokratično prihodnost Nemčije.

Ni omenjeno

Nezadovoljstvo z Merzem v CDU je precejšnje, pozivi k njegovemu odstopu se množijo.

Delno: Članek omenja razočaranje nad Merzem, a ne poroča o množičnih pozivih k odstopu.

Pohod skrajnih strank na levi in desni kaže, da tradicionalne stranke niso dojele, da se volivci zavestno obračajo stran od njih.

Da: Članek navaja, da sredina ni dojela razlogov za izgubo podpore.

SPD je v Mecklenburgu-Predpomorjanskem dobila 35,5 odstotka glasov, a izgubila absolutno večino.

Delno: SPD je dobila 35,5 %, a članek ne omenja, da je imela prej absolutno večino.

Tradicionalne stranke CDU in SPD izgubljajo volivce, politični prostor v Nemčiji pa postaja vse bolj razdrobljen in polariziran.

Da: Članek izrecno navaja ta trend kot dramatičen in viden že dlje časa.

Volilna udeležba v Berlinu je do poldneva znašala 27,9 odstotka, kar je 4,5 odstotne točke več kot leta 2023.

Ni omenjeno

Vse stranke v Mecklenburgu-Predpomorjanskem so izgubile glasove, edina z več glasovi je bila AfD.

Ni omenjeno

Delo

AfD je v Berlinu povečala podporo z 9 na 16 odstotkov glasov, kar kaže, da je stranka podeželja, ne velikih mest.

Delno: Članek omenja 17-odstotno podporo AfD v Berlinu, ne pa primerjave.

AfD je v Mecklenburgu-Predpomorjanskem zmagala s 37,2 odstotka glasov, kar je več kot podvojila svoj rezultat.

Ni omenjeno

AfD se kljub morebitni zmagi v Mecklenburgu-Predpomorjanskem verjetno ne bo zavihtela na oblast, saj druge stranke zavračajo sodelovanje z njo (požarni zid).

Delno: Članek navaja, da je malo verjetno, da bi se AfD približala oblasti.

CDU je na deželnih volitvah v Mecklenburgu-Predpomorjanskem prvič v zgodovini izpadla iz deželnega parlamenta.

Ne: Članek navaja, da ankete CDU napovedujejo 6 odstotkov, kar je nad pragom.

Levica je v Berlinu z 22,7 odstotka glasov prvič zmagala na volitvah v lokalni parlament.

Delno: Članek navaja, da naj bi v Berlinu slavila Levica (anketa 23 %).

Merz je rezultat v Mecklenburgu-Predpomorjanskem označil za katastrofo, a poudaril, da je prava oseba za vodenje stranke in države.

Ni omenjeno

Merz je sklical krizni sestanek vodstva CDU po prvih izidih volitev.

Delno: Merz je sklical sestanek, a članek ne potrjuje, da po izidih.

Merz ne namerava odstopiti in bo nadaljeval reforme, ki so 'protistrup za avtoritarno zastrupljanje'.

Ni omenjeno

Nemški kancler Friedrich Merz je obljubil ohranitev vladajoče koalicije za demokratično prihodnost Nemčije.

Ni omenjeno

Nezadovoljstvo z Merzem v CDU je precejšnje, pozivi k njegovemu odstopu se množijo.

Delno: Članek omenja ugibanja, da se podpora Merzu znotraj CDU maje.

Pohod skrajnih strank na levi in desni kaže, da tradicionalne stranke niso dojele, da se volivci zavestno obračajo stran od njih.

Ni omenjeno

SPD je v Mecklenburgu-Predpomorjanskem dobila 35,5 odstotka glasov, a izgubila absolutno večino.

Ni omenjeno

Tradicionalne stranke CDU in SPD izgubljajo volivce, politični prostor v Nemčiji pa postaja vse bolj razdrobljen in polariziran.

Ni omenjeno

Volilna udeležba v Berlinu je do poldneva znašala 27,9 odstotka, kar je 4,5 odstotne točke več kot leta 2023.

Da: Podatek je naveden v članku.

Vse stranke v Mecklenburgu-Predpomorjanskem so izgubile glasove, edina z več glasovi je bila AfD.

Ni omenjeno

Dnevnik

AfD je v Berlinu povečala podporo z 9 na 16 odstotkov glasov, kar kaže, da je stranka podeželja, ne velikih mest.

Da: Članek potrjuje te številke in sklep o stranki podeželja.

AfD je v Mecklenburgu-Predpomorjanskem zmagala s 37,2 odstotka glasov, kar je več kot podvojila svoj rezultat.

Delno: Članek navaja zmago AfD z 38 odstotki, ne 37,2.

AfD se kljub morebitni zmagi v Mecklenburgu-Predpomorjanskem verjetno ne bo zavihtela na oblast, saj druge stranke zavračajo sodelovanje z njo (požarni zid).

Ni omenjeno

CDU je na deželnih volitvah v Mecklenburgu-Predpomorjanskem prvič v zgodovini izpadla iz deželnega parlamenta.

Da: Članek navaja, da CDU ni dosegla praga in ne bo imela poslancev.

Levica je v Berlinu z 22,7 odstotka glasov prvič zmagala na volitvah v lokalni parlament.

Delno: Članek navaja zmago Levice v Berlinu s 26 odstotki.

Merz je rezultat v Mecklenburgu-Predpomorjanskem označil za katastrofo, a poudaril, da je prava oseba za vodenje stranke in države.

Delno: Članek navaja katastrofalen poraz in da Merz ne namerava odstopiti.

Merz je sklical krizni sestanek vodstva CDU po prvih izidih volitev.

Delno: Članek navaja, da se je posvetoval z vodstvom CDU.

Merz ne namerava odstopiti in bo nadaljeval reforme, ki so 'protistrup za avtoritarno zastrupljanje'.

Da: Članek dobesedno navaja to izjavo kanclerja Merza.

Nemški kancler Friedrich Merz je obljubil ohranitev vladajoče koalicije za demokratično prihodnost Nemčije.

Ni omenjeno

Nezadovoljstvo z Merzem v CDU je precejšnje, pozivi k njegovemu odstopu se množijo.

Delno: Članek omenja, da redki verjamejo v njegov obstanek na čelu.

Pohod skrajnih strank na levi in desni kaže, da tradicionalne stranke niso dojele, da se volivci zavestno obračajo stran od njih.

Delno: Članek omenja poraze tradicionalnih strank in vzpon skrajnih.

SPD je v Mecklenburgu-Predpomorjanskem dobila 35,5 odstotka glasov, a izgubila absolutno večino.

Delno: Članek navaja 35,5 odstotka, a ne omenja izgube absolutne večine.

Tradicionalne stranke CDU in SPD izgubljajo volivce, politični prostor v Nemčiji pa postaja vse bolj razdrobljen in polariziran.

Delno: Članek omenja poraze CDU in padec podpore, a ne eksplicitno polarizacije.

Volilna udeležba v Berlinu je do poldneva znašala 27,9 odstotka, kar je 4,5 odstotne točke več kot leta 2023.

Ni omenjeno

Vse stranke v Mecklenburgu-Predpomorjanskem so izgubile glasove, edina z več glasovi je bila AfD.

Ni omenjeno

Domovina

AfD je v Berlinu povečala podporo z 9 na 16 odstotkov glasov, kar kaže, da je stranka podeželja, ne velikih mest.

Delno: Članek navaja 16,3 % v Berlinu, a ne potrjuje teze o podeželju.

AfD je v Mecklenburgu-Predpomorjanskem zmagala s 37,2 odstotka glasov, kar je več kot podvojila svoj rezultat.

Ni omenjeno

AfD se kljub morebitni zmagi v Mecklenburgu-Predpomorjanskem verjetno ne bo zavihtela na oblast, saj druge stranke zavračajo sodelovanje z njo (požarni zid).

Delno: Članek navaja, da bo težko dobila vodenje vlade zaradi levice.

CDU je na deželnih volitvah v Mecklenburgu-Predpomorjanskem prvič v zgodovini izpadla iz deželnega parlamenta.

Da: Članek navaja, da je CDU prvič ostala pred vrati parlamenta.

Levica je v Berlinu z 22,7 odstotka glasov prvič zmagala na volitvah v lokalni parlament.

Delno: Članek navaja zmago Die Linke v Berlinu, a z 25,7 odstotka glasov.

Merz je rezultat v Mecklenburgu-Predpomorjanskem označil za katastrofo, a poudaril, da je prava oseba za vodenje stranke in države.

Delno: Članek omenja Merzovo "posipanje s pepelom", a ne teh besed.

Merz je sklical krizni sestanek vodstva CDU po prvih izidih volitev.

Ni omenjeno

Merz ne namerava odstopiti in bo nadaljeval reforme, ki so 'protistrup za avtoritarno zastrupljanje'.

Ne: Članek nasprotno navaja, da mora Merz odstopiti.

Nemški kancler Friedrich Merz je obljubil ohranitev vladajoče koalicije za demokratično prihodnost Nemčije.

Ne: Članek Merza ne omenja kot kanclerja, temveč kot vodjo CDU.

Nezadovoljstvo z Merzem v CDU je precejšnje, pozivi k njegovemu odstopu se množijo.

Delno: Članek navaja, da mora Merz odstopiti, a ne omenja množičnih pozivov.

Pohod skrajnih strank na levi in desni kaže, da tradicionalne stranke niso dojele, da se volivci zavestno obračajo stran od njih.

Da: Članek dobesedno navaja to ugotovitev.

SPD je v Mecklenburgu-Predpomorjanskem dobila 35,5 odstotka glasov, a izgubila absolutno večino.

Da: Članek navaja 35,5 % za SPD in izgubo glasov.

Tradicionalne stranke CDU in SPD izgubljajo volivce, politični prostor v Nemčiji pa postaja vse bolj razdrobljen in polariziran.

Da: Članek potrjuje izgubo glasov tradicionalnih strank in vzpon skrajnih.

Volilna udeležba v Berlinu je do poldneva znašala 27,9 odstotka, kar je 4,5 odstotne točke več kot leta 2023.

Ni omenjeno

Vse stranke v Mecklenburgu-Predpomorjanskem so izgubile glasove, edina z več glasovi je bila AfD.

Delno: Članek navaja, da so vse izgubile, razen AfD in BSW.

N1

AfD je v Berlinu povečala podporo z 9 na 16 odstotkov glasov, kar kaže, da je stranka podeželja, ne velikih mest.

Ni omenjeno

AfD je v Mecklenburgu-Predpomorjanskem zmagala s 37,2 odstotka glasov, kar je več kot podvojila svoj rezultat.

Ni omenjeno

AfD se kljub morebitni zmagi v Mecklenburgu-Predpomorjanskem verjetno ne bo zavihtela na oblast, saj druge stranke zavračajo sodelovanje z njo (požarni zid).

Da: Članek potrjuje obstoj požarnega zidu in težave pri sestavi vlade.

CDU je na deželnih volitvah v Mecklenburgu-Predpomorjanskem prvič v zgodovini izpadla iz deželnega parlamenta.

Da: Članek potrjuje, da je CDU prvič ostala pred pragom parlamenta.

Levica je v Berlinu z 22,7 odstotka glasov prvič zmagala na volitvah v lokalni parlament.

Ni omenjeno

Merz je rezultat v Mecklenburgu-Predpomorjanskem označil za katastrofo, a poudaril, da je prava oseba za vodenje stranke in države.

Da: Merz je rezultat označil za katastrofo in vztraja na položaju.

Merz je sklical krizni sestanek vodstva CDU po prvih izidih volitev.

Delno: Članek omenja razprave na organih stranke, ne pa kriznega sestanka.

Merz ne namerava odstopiti in bo nadaljeval reforme, ki so 'protistrup za avtoritarno zastrupljanje'.

Da: Merz je potrdil vztrajanje in reforme označil za protistrup.

Nemški kancler Friedrich Merz je obljubil ohranitev vladajoče koalicije za demokratično prihodnost Nemčije.

Delno: Članek navaja, da koalicijska večina ostaja trdna, a ne omenja obljube.

Nezadovoljstvo z Merzem v CDU je precejšnje, pozivi k njegovem odstopu se množijo.

Da: Članek navaja, da je nezadovoljstvo precejšnje in pozivi se množijo.

Pohod skrajnih strank na levi in desni kaže, da tradicionalne stranke niso dojele, da se volivci zavestno obračajo stran od njih.

Delno: Članek omenja prebeg volivcev k AfD in nezadovoljstvo z CDU.

SPD je v Mecklenburgu-Predpomorjanskem dobila 35,5 odstotka glasov, a izgubila absolutno večino.

Ni omenjeno

Tradicionalne stranke CDU in SPD izgubljajo volivce, politični prostor v Nemčiji pa postaja vse bolj razdrobljen in polariziran.

Delno: Članek potrjuje izgubo volivcev CDU, polarizacija je implicitna.

Volilna udeležba v Berlinu je do poldneva znašala 27,9 odstotka, kar je 4,5 odstotne točke več kot leta 2023.

Ni omenjeno

Vse stranke v Mecklenburgu-Predpomorjanskem so izgubile glasove, edina z več glasovi je bila AfD.

Ni omenjeno

Nova24TV

AfD je v Berlinu povečala podporo z 9 na 16 odstotkov glasov, kar kaže, da je stranka podeželja, ne velikih mest.

Delno: Članek navaja 16 odstotkov za AfD v Berlinu, ostalo ni omenjeno.

AfD je v Mecklenburgu-Predpomorjanskem zmagala s 37,2 odstotka glasov, kar je več kot podvojila svoj rezultat.

Delno: Članek navaja zmago AfD s 37 odstotki, ne omenja podvojitve.

AfD se kljub morebitni zmagi v Mecklenburgu-Predpomorjanskem verjetno ne bo zavihtela na oblast, saj druge stranke zavračajo sodelovanje z njo (požarni zid).

Ni omenjeno

CDU je na deželnih volitvah v Mecklenburgu-Predpomorjanskem prvič v zgodovini izpadla iz deželnega parlamenta.

Ne: Članek navaja, da je CDU dosegla 5,5 odstotka glasov.

Levica je v Berlinu z 22,7 odstotka glasov prvič zmagala na volitvah v lokalni parlament.

Delno: Članek navaja zmago Levice v Berlinu, a z 24,5 odstotka.

Merz je rezultat v Mecklenburgu-Predpomorjanskem označil za katastrofo, a poudaril, da je prava oseba za vodenje stranke in države.

Ni omenjeno

Merz je sklical krizni sestanek vodstva CDU po prvih izidih volitev.

Ni omenjeno

Merz ne namerava odstopiti in bo nadaljeval reforme, ki so 'protistrup za avtoritarno zastrupljanje'.

Ni omenjeno

Nemški kancler Friedrich Merz je obljubil ohranitev vladajoče koalicije za demokratično prihodnost Nemčije.

Ni omenjeno

Nezadovoljstvo z Merzem v CDU je precejšnje, pozivi k njegovemu odstopu se množijo.

Ni omenjeno

Pohod skrajnih strank na levi in desni kaže, da tradicionalne stranke niso dojele, da se volivci zavestno obračajo stran od njih.

Ni omenjeno

SPD je v Mecklenburgu-Predpomorjanskem dobila 35,5 odstotka glasov, a izgubila absolutno večino.

Delno: Članek potrjuje 35,5 odstotka za SPD, o večini ne poroča.

Tradicionalne stranke CDU in SPD izgubljajo volivce, politični prostor v Nemčiji pa postaja vse bolj razdrobljen in polariziran.

Ni omenjeno

Volilna udeležba v Berlinu je do poldneva znašala 27,9 odstotka, kar je 4,5 odstotne točke več kot leta 2023.

Ni omenjeno

Vse stranke v Mecklenburgu-Predpomorjanskem so izgubile glasove, edina z več glasovi je bila AfD.

Ni omenjeno

RTV Slovenija

STA

AfD je v Berlinu povečala podporo z 9 na 16 odstotkov glasov, kar kaže, da je stranka podeželja, ne velikih mest.

Ni omenjeno

AfD je v Mecklenburgu-Predpomorjanskem zmagala s 37,2 odstotka glasov, kar je več kot podvojila svoj rezultat.

Ni omenjeno

AfD se kljub morebitni zmagi v Mecklenburgu-Predpomorjanskem verjetno ne bo zavihtela na oblast, saj druge stranke zavračajo sodelovanje z njo (požarni zid).

Ni omenjeno

CDU je na deželnih volitvah v Mecklenburgu-Predpomorjanskem prvič v zgodovini izpadla iz deželnega parlamenta.

Ni omenjeno

Levica je v Berlinu z 22,7 odstotka glasov prvič zmagala na volitvah v lokalni parlament.

Ni omenjeno

Merz je rezultat v Mecklenburgu-Predpomorjanskem označil za katastrofo, a poudaril, da je prava oseba za vodenje stranke in države.

Ni omenjeno

Merz je sklical krizni sestanek vodstva CDU po prvih izidih volitev.

Ni omenjeno

Merz ne namerava odstopiti in bo nadaljeval reforme, ki so 'protistrup za avtoritarno zastrupljanje'.

Ni omenjeno

Nemški kancler Friedrich Merz je obljubil ohranitev vladajoče koalicije za demokratično prihodnost Nemčije.

Da: Navedeno v naslovu in vsebini članka.

Nezadovoljstvo z Merzem v CDU je precejšnje, pozivi k njegovemu odstopu se množijo.

Ni omenjeno

Pohod skrajnih strank na levi in desni kaže, da tradicionalne stranke niso dojele, da se volivci zavestno obračajo stran od njih.

Ni omenjeno

SPD je v Mecklenburgu-Predpomorjanskem dobila 35,5 odstotka glasov, a izgubila absolutno večino.

Ni omenjeno

Tradicionalne stranke CDU in SPD izgubljajo volivce, politični prostor v Nemčiji pa postaja vse bolj razdrobljen in polariziran.

Ni omenjeno

Volilna udeležba v Berlinu je do poldneva znašala 27,9 odstotka, kar je 4,5 odstotne točke več kot leta 2023.

Ni omenjeno

Vse stranke v Mecklenburgu-Predpomorjanskem so izgubile glasove, edina z več glasovi je bila AfD.

Ni omenjeno

Slovenske Novice

AfD je v Berlinu povečala podporo z 9 na 16 odstotkov glasov, kar kaže, da je stranka podeželja, ne velikih mest.

Delno: Članek omenja izboljšanje rezultata v Berlinu na okoli 15 odstotkov.

AfD je v Mecklenburgu-Predpomorjanskem zmagala s 37,2 odstotka glasov, kar je več kot podvojila svoj rezultat.

Delno: Članek navaja zmago z okoli 37 ali 38 odstotki glasov.

AfD se kljub morebitni zmagi v Mecklenburgu-Predpomorjanskem verjetno ne bo zavihtela na oblast, saj druge stranke zavračajo sodelovanje z njo (požarni zid).

Da: Članek dobesedno potrjuje to trditev.

CDU je na deželnih volitvah v Mecklenburgu-Predpomorjanskem prvič v zgodovini izpadla iz deželnega parlamenta.

Delno: Članek navaja zgodovinsko slab rezultat, a ne potrjuje izpada.

Levica je v Berlinu z 22,7 odstotka glasov prvič zmagala na volitvah v lokalni parlament.

Delno: Članek navaja zmago Levice v Berlinu z okoli 25 odstotki.

Merz je rezultat v Mecklenburgu-Predpomorjanskem označil za katastrofo, a poudaril, da je prava oseba za vodenje stranke in države.

Ni omenjeno

Merz je sklical krizni sestanek vodstva CDU po prvih izidih volitev.

Ni omenjeno

Merz ne namerava odstopiti in bo nadaljeval reforme, ki so 'protistrup za avtoritarno zastrupljanje'.

Ni omenjeno

Nemški kancler Friedrich Merz je obljubil ohranitev vladajoče koalicije za demokratično prihodnost Nemčije.

Ni omenjeno

Nezadovoljstvo z Merzem v CDU je precejšnje, pozivi k njegovemu odstopu se množijo.

Ni omenjeno

Pohod skrajnih strank na levi in desni kaže, da tradicionalne stranke niso dojele, da se volivci zavestno obračajo stran od njih.

Ni omenjeno

SPD je v Mecklenburgu-Predpomorjanskem dobila 35,5 odstotka glasov, a izgubila absolutno večino.

Ni omenjeno

Tradicionalne stranke CDU in SPD izgubljajo volivce, politični prostor v Nemčiji pa postaja vse bolj razdrobljen in polariziran.

Ni omenjeno

Volilna udeležba v Berlinu je do poldneva znašala 27,9 odstotka, kar je 4,5 odstotne točke več kot leta 2023.

Ni omenjeno

Vse stranke v Mecklenburgu-Predpomorjanskem so izgubile glasove, edina z več glasovi je bila AfD.

Ni omenjeno

Večer

AfD je v Berlinu povečala podporo z 9 na 16 odstotkov glasov, kar kaže, da je stranka podeželja, ne velikih mest.

Ni omenjeno

AfD je v Mecklenburgu-Predpomorjanskem zmagala s 37,2 odstotka glasov, kar je več kot podvojila svoj rezultat.

Delno: AfD je zmagala, a z 38,2 odstotka glasov; podvojitev ni omenjena.

AfD se kljub morebitni zmagi v Mecklenburgu-Predpomorjanskem verjetno ne bo zavihtela na oblast, saj druge stranke zavračajo sodelovanje z njo (požarni zid).

Da: Članek potrjuje, da AfD ne bo vodila vlade zaradi zavračanja.

CDU je na deželnih volitvah v Mecklenburgu-Predpomorjanskem prvič v zgodovini izpadla iz deželnega parlamenta.

Da: Članek navaja, da je CDU ostala zunaj parlamenta.

Levica je v Berlinu z 22,7 odstotka glasov prvič zmagala na volitvah v lokalni parlament.

Delno: Članek navaja zmago Levice v Berlinu, a ne navaja odstotkov.

Merz je rezultat v Mecklenburgu-Predpomorjanskem označil za katastrofo, a poudaril, da je prava oseba za vodenje stranke in države.

Da: Besedilo dobesedno potrjuje to izjavo.

Merz je sklical krizni sestanek vodstva CDU po prvih izidih volitev.

Delno: Članek navaja, da vodstvo CDU že analizira stanje.

Merz ne namerava odstopiti in bo nadaljeval reforme, ki so 'protistrup za avtoritarno zastrupljanje'.

Delno: Merz ne namerava odstopiti, a citat ni omenjen.

Nemški kancler Friedrich Merz je obljubil ohranitev vladajoče koalicije za demokratično prihodnost Nemčije.

Ni omenjeno

Nezadovoljstvo z Merzem v CDU je precejšnje, pozivi k njegovemu odstopu se množijo.

Delno: Pozivi k odstopu prihajajo od vodij AfD, ne iz CDU.

Pohod skrajnih strank na levi in desni kaže, da tradicionalne stranke niso dojele, da se volivci zavestno obračajo stran od njih.

Da: Članek navaja, da so stranke izgubile ugled in volivce.

SPD je v Mecklenburgu-Predpomorjanskem dobila 35,5 odstotka glasov, a izgubila absolutno večino.

Da: Članek navaja 35,5 % za SPD in izgubo absolutne večine.

Tradicionalne stranke CDU in SPD izgubljajo volivce, politični prostor v Nemčiji pa postaja vse bolj razdrobljen in polariziran.

Da: Članek potrjuje krizo tradicionalnih strank in izgubo vpliva.

Volilna udeležba v Berlinu je do poldneva znašala 27,9 odstotka, kar je 4,5 odstotne točke več kot leta 2023.

Ni omenjeno

Vse stranke v Mecklenburgu-Predpomorjanskem so izgubile glasove, edina z več glasovi je bila AfD.

Ni omenjeno

Analiza sentimenta

entities

• CDU
• Friedrich Merz
• AfD
• Manuela Schwesig
• BSW
• SPD
• Levica
• Zeleni
• Mecklenburg-Predpomorjansko
• Berlin
• Nemčija
• Saška-Anhalt
• Steffan Krach
• Werner Graf
• Markus Söder
• Michael Kretschmer
• Elif Eralp
• Ulrich Siegmund
• Evropska komisija
• FDP
• Die Linke
• Merz
• Merkel
• Hamas
• Hezbolah
• Netanjahu
• Dahabflex
• Eralp
• Sartre
• Foucault

key differences

AfD

Večina virov nevtralna, Dnevnik in Slovenske novice negativno, Večer pozitivno.

BSW

Večer izpostavlja neuspeh (4,8 %), drugi ga omenjajo le kot možnega koalicijskega partnerja.

Berlin

Vsi viri nevtralni; le Dnevnik omenja stanovanjsko problematiko.

CDU

Nevtralni viri (STA, Delo) proti negativnim (RTV, 24ur, N1, Dnevnik).

Dahabflex

Edini vir, ki omenja entiteto, jo označi negativno.

Die Linke

Edini vir, ki omenja stranko, jo označi negativno kot ekstremistično.

Elif Eralp

Samo 24ur omenja, nevtralno.

Eralp

Domovina edina omenja, nevtralno.

Evropska komisija

Le 24ur omenja nevtralno statistiko; ostali viri je ne omenjajo.

FDP

Edini vir z omembo: Domovina, kritično.

Foucault

Domovina ga kritizira, drugi ga ne omenjajo.

Friedrich Merz

Nevtralni viri poročajo dejstva, negativni poudarjajo krizo in nepriljubljenost.

Hamas

Večina virov omenja nič; Domovina negativno povezuje z levico.

Hezbolah

Večina virov ne omenja; Domovina ga prikazuje negativno.

Levica

Večer izpostavlja pozitivno, drugi nevtralno.

Manuela Schwesig

Dnevnik pozitiven, 24ur negativen, ostali nevtralni.

Markus Söder

Samo 24ur ga omenja, nevtralno.

Mecklenburg-Predpomorjansko

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.

Merkel

Domovina: negativno; drugi viri je ne omenjajo.

Merz

Domovina: negativno; ostali viri: ne omenjajo.

Michael Kretschmer

Edini vir, ki omenja subjekt, je 24ur, in to nevtralno.

Nemčija

Vsi viri poročajo nevtralno, brez izrazitih razlik.

Netanjahu

Domovina edina omenja Netanjahuja, nevtralno.

SPD

Večinoma nevtralno; edino 24ur negativno poudarja izgubo.

Sartre

Domovina: negativno; drugi viri ga ne omenjajo.

Saška-Anhalt

Vsi viri so nevtralni; edina razlika je v omembi AfD.

Steffan Krach

Samo Delo ga omenja nevtralno, drugi viri ga ignorirajo.

Ulrich Siegmund

Edini vir, ki omenja entiteto, jo prikazuje negativno.

Werner Graf

Samo Delo ga omenja nevtralno kot predstavnika Zelenih.

Zeleni

Večina virov nevtralna, 24ur edini negativen.

source analyses

24ur

AfD

Nevtralno: Omenjena kot zmagovalka, a brez meta-vrednotenja; kritike se nanašajo na njeno retoriko, ne na entiteto.

CDU

Negativno: Zgodovinski poraz, izpad iz deželnega parlamenta, rezultat označen za 'katastrofo'.

Elif Eralp

Nevtralno: Omenjena kot vodja, ki je dosegla dober rezultat, a brez meta-vrednotenja.

Evropska komisija

Nevtralno: Omenjena v zvezi s statistiko vračanja, brez vrednotenja.

Friedrich Merz

Negativno: Rezultat CDU pod njegovim vodstvom označen za 'katastrofo', pritisk nanj narašča.

Levica

Nevtralno: Omenjena kot dobitnica glasov, brez izrecnega vrednotenja v članku.

Manuela Schwesig

Negativno: Izgubila prvo mesto, kar je za njeno stranko negativno, a brez izrecnega vrednotenja nje osebno.

Markus Söder

Nevtralno: Citiran glede 'požarnega zidu', brez meta-vrednotenja njegove vloge.

Michael Kretschmer

Nevtralno: Citiran kot zagovornik pogovora z vsemi strankami, brez vrednotenja.

SPD

Negativno: Izgubila prvo mesto, izguba podpore, omenjena kot del politične sredine v krizi.

Ulrich Siegmund

Negativno: Omenjen kot vir kritik zaradi spornih izjav, kar ga postavlja v negativno luč.

Zeleni

Negativno: Omenjeni kot del politične sredine, ki izgublja podporo in se sooča s problemi.

Delo

AfD

Nevtralno: omenjena kot stranka v volilnem boju, brez vrednotenja

BSW

Ni omenjeno

Berlin

Nevtralno: omenjen kot dežela z volitvami, brez vrednotenja

CDU

Nevtralno: omenjena kot vladajoča stranka, brez vrednotenja

Friedrich Merz

Nevtralno: omenjen kot kancler in vodja CDU, brez meta-vrednotenja

Levica

Nevtralno: omenjena kot stranka v volilnem boju, brez vrednotenja

Manuela Schwesig

Nevtralno: citirana kot kandidatka SPD, brez meta-vrednotenja

Mecklenburg-Predpomorjansko

Nevtralno: omenjena kot dežela z volitvami, brez vrednotenja

Nemčija

Nevtralno: omenjena kot država, brez vrednotenja

SPD

Nevtralno: omenjena kot stranka v volilnem boju, brez vrednotenja

Saška-Anhalt

Nevtralno: omenjena kot dežela prejšnjih volitev, brez vrednotenja

Steffan Krach

Nevtralno: omenjen kot predstavnik SPD, brez vrednotenja

Werner Graf

Nevtralno: omenjen kot predstavnik Zelenih, brez vrednotenja

Zeleni

Nevtralno: omenjeni kot stranka, brez vrednotenja

Dnevnik

AfD

Negativno: označena kot 'skrajna desnica', 'nacionalistična, ksenofobna in proruska'.

BSW

Ni omenjeno

Berlin

Nevtralno: mesto omenjeno kot prizorišče volitev in stanovanjske problematike; brez vrednotenja.

CDU

Negativno: avtor opisuje 'katastrofalen poraz' in 'boleč poraz' ter poudarja zgodovinski neuspeh.

Friedrich Merz

Nevtralno: omenjen kot kancler, ki ne odstopi in nadaljuje reforme; brez meta-vrednotenja.

Levica

Nevtralno: opisana kot 'radikalna levica' in zmagovalka, a brez izrecnega vrednotenja.

Manuela Schwesig

Pozitivno: opisana kot 'priljubljena' in ji pripisana zasluga za rezultat SPD.

Mecklenburg-Predpomorjansko

Nevtralno: dežela omenjena kot prizorišče volitev; brez vrednotenja.

Nemčija

Nevtralno: omenjena kot država z zveznimi volitvami in političnim okoljem; brez vrednotenja.

SPD

Nevtralno: omenjena kot koalicijska stranka z zaslugami Schwesig; brez meta-vrednotenja.

Saška-Anhalt

Nevtralno: omenjena kot dežela, kjer je AfD prejela 44 odstotkov; brez vrednotenja.

Steffan Krach

Ni omenjeno

Werner Graf

Ni omenjeno

Zeleni

Nevtralno: omenjeni kot potencialni koalicijski partner; brez meta-vrednotenja.

Domovina

AfD

Nevtralno: Omenjena kot stranka, ki pridobiva glasove, brez izrecnega vrednotenja.

CDU

Negativno: Kritizirana zaradi izgube glasov in nesposobnosti naslavljanja volivcev.

Dahabflex

Negativno: Opisan z 'antisemitskim programom', kar je negativno.

Die Linke

Negativno: Označena kot 'ekstremistična' in povezana s spornimi dejanji, kot je antisemitski nastop.

Eralp

Nevtralno: Omenjena kot govorka, ki obsaja dejanja, vendar ni meta-vrednotena.

FDP

Negativno: Opisana kot 'bleda senca prejšnjih uspehov', kar je kritika.

Foucault

Negativno: Omenjen kot primer podpore nedemokratičnim sistemom, kar je kritika.

Hamas

Negativno: Omenjen kot organizacija, ki jo podpirajo skrajni levičarji, kar je negativno.

Hezbolah

Negativno: Omenjen v kontekstu podpore s strani levice, kar je negativno.

Merkel

Negativno: Obtožena, da je 'uničila Nemčijo' s svojo dediščino.

Merz

Negativno: Kritiziran zaradi pomanjkanja poguma in neuspešnega vodenja CDU.

Netanjahu

Nevtralno: Omenjen v kontekstu morebitne aretacije, brez vrednotenja.

SPD

Nevtralno: Omenjena kot tradicionalna stranka, ki izgublja podporo, brez meta-vrednotenja.

Sartre

Negativno: Omenjen kot primer podpore nedemokratičnim sistemom, kar je kritika.

Zeleni

Nevtralno: Omenjeni kot ena od strank z volilnimi rezultati, brez vrednotenja.

N1

AfD

Nevtralno: AfD je omenjena kot prejemnik prebeglih volilcev in vir kritik, vendar ni meta-vrednotena.

BSW

Ni omenjeno

Berlin

Nevtralno: omenjen kot zvezna dežela z volilnimi rezultati, brez vrednotenja.

CDU

Negativno: članek opisuje zgodovinski poraz, izgubo glasov in notranje nezadovoljstvo, kar je negativno ovrednoteno.

Friedrich Merz

Negativno: avtor navaja nizko priljubljenost in kritike (npr. 'napačen kancler', 'pomanjkanje sočutja') brez pozitivnega vrednotenja.

Levica

Ni omenjeno

Manuela Schwesig

Ni omenjeno

Mecklenburg-Predpomorjansko

Nevtralno: dežela je omenjena kot prizorišče volitev, brez vrednotenja.

Nemčija

Nevtralno: omenjena kot država, brez vrednotenja.

SPD

Nevtralno: omenjena le kot prejemnica nekaterih glasov, brez vrednotenja.

Saška-Anhalt

Nevtralno: omenjena v kontekstu prejšnjih volitev, brez vrednotenja.

Steffan Krach

Ni omenjeno

Werner Graf

Ni omenjeno

Zeleni

Ni omenjeno

Nova24TV

AfD

Nevtralno: navedena kot vodilna stranka v Mecklenburgu, brez meta-vrednotenja

BSW

Nevtralno: omenjen z volilnim rezultatom, brez vrednotenja

Berlin

Nevtralno: mesto omenjeno kot prizorišče volitev, brez vrednotenja

CDU

Nevtralno: omenjena kot stranka z volilnim rezultatom, brez vrednotenja

Friedrich Merz

Ni omenjeno

Levica

Nevtralno: omenjena kot zmagovalka v Berlinu, brez vrednotenja

Manuela Schwesig

Ni omenjeno

Mecklenburg-Predpomorjansko

Nevtralno: dežela omenjena kot prizorišče volitev, brez vrednotenja

Nemčija

Nevtralno: omenjena kot država volitev, brez vrednotenja

SPD

Nevtralno: omenjena z volilnim rezultatom, brez vrednotenja

Saška-Anhalt

Ni omenjeno

Steffan Krach

Ni omenjeno

Werner Graf

Ni omenjeno

Zeleni

Nevtralno: omenjeni z volilnim rezultatom, brez vrednotenja

RTV Slovenija

AfD

Nevtralno: omenjena kot zmagovalka volitev, brez vrednotenja

BSW

Nevtralno: omenjen kot možni koalicijski partner

Berlin

Nevtralno: omenjen kot dežela z volilnimi rezultati

CDU

Negativno: izpad iz parlamenta, izguba podpore, kriza vodenja

Friedrich Merz

Negativno: označen kot simbol stagnacije, aroganten, nepriljubljen

Levica

Nevtralno: omenjena kot zmagovalka v Berlinu, brez vrednotenja

Manuela Schwesig

Ni omenjeno

Mecklenburg-Predpomorjansko

Nevtralno: omenjen kot dežela z volilnimi rezultati

Nemčija

Nevtralno: omenjena kot država v kontekstu volitev

SPD

Nevtralno: omenjena kot izgubljajoča podporo, brez vrednotenja

Saška-Anhalt

Nevtralno: omenjen kot dežela z volilnimi rezultati

Steffan Krach

Ni omenjeno

Werner Graf

Ni omenjeno

Zeleni

Nevtralno: omenjeni kot možni koalicijski partnerji

STA

AfD

Ni omenjeno

BSW

Ni omenjeno

Berlin

Nevtralno: omenjen kot lokacija volitev, brez vrednotenja.

CDU

Nevtralno: omenjena kot del koalicije, ki jo je treba ohraniti; ni vrednotenja.

Friedrich Merz

Nevtralno: kancler je naveden kot govorec, ki daje izjave; ni meta-vrednotenja.

Levica

Ni omenjeno

Manuela Schwesig

Ni omenjeno

Mecklenburg-Predpomorjansko

Nevtralno: omenjeno kot lokacija volitev, brez vrednotenja.

Nemčija

Nevtralno: omenjena v kontekstu demokratične prihodnosti, brez vrednotenja.

SPD

Ni omenjeno

Saška-Anhalt

Ni omenjeno

Steffan Krach

Ni omenjeno

Werner Graf

Ni omenjeno

Zeleni

Ni omenjeno

Slovenske Novice

AfD

Negativno: označena kot skrajno desna, kar je negativno vrednotenje.

BSW

Ni omenjeno

Berlin

Nevtralno: mesto omenjeno kot prizorišče volitev, brez vrednotenja.

CDU

Negativno: izrecno navedeno, da bo dosegla zgodovinsko najslabši rezultat.

Friedrich Merz

Negativno: omenjen kot kancler, a povezan z zgodovinsko najslabšim rezultatom CDU.

Levica

Nevtralno: omenjena kot zmagovalka v Berlinu, brez vrednotenja.

Manuela Schwesig

Ni omenjeno

Mecklenburg-Predpomorjansko

Nevtralno: dežela omenjena kot prizorišče volitev, brez vrednotenja.

Nemčija

Nevtralno: država omenjena v naslovu in kontekstu volitev, brez vrednotenja.

SPD

Nevtralno: omenjena kot udeleženka v tesnem boju, brez meta-vrednotenja.

Saška-Anhalt

Nevtralno: omenjena kot prejšnje volilno okolje, brez vrednotenja.

Steffan Krach

Ni omenjeno

Werner Graf

Ni omenjeno

Zeleni

Ni omenjeno

Večer

AfD

Pozitivno: članek navaja zmago z 38,2 % in pričakovan uspeh, brez kritike

BSW

Negativno: članek navaja, da ni zbralo dovolj podpore, z 4,8 %

Berlin

Nevtralno: omenjen kot lokacija volitev, brez vrednotenja

CDU

Negativno: članek opisuje hude izgube, najslabši rezultat v zgodovini dežele in krizo tradicionalnih strank

Friedrich Merz

Negativno: članek ga prikazuje v krizi, s katastrofalnim volilnim porazom in pozivi k odstopu

Levica

Pozitivno: članek poudarja zmago v Berlinu in podporo mladih, brez kritike

Manuela Schwesig

Nevtralno: omenjena kot premierka SPD, brez vrednotenja

Mecklenburg-Predpomorjansko

Nevtralno: omenjeno kot lokacija volitev, brez vrednotenja

Nemčija

Nevtralno: omenjena kot država, brez vrednotenja

SPD

Nevtralno: omenjena kot druga na volitvah, brez izrecnega vrednotenja

Saška-Anhalt

Ni omenjeno

Steffan Krach

Ni omenjeno

Werner Graf

Ni omenjeno

Zeleni

Nevtralno: omenjeni kot del koalicijskih možnosti, brez vrednotenja

Scenariji

scenarios

• description

  Friedrich Merz kljub porazom ohrani kanclerski položaj in z reformami zdravstva ter pokojnin postopoma umiri nezadovoljstvo. CDU okrepi notranjo disciplino, kar v srednjeročnem obdobju stabilizira vlado in zmanjša beg volivcev k AfD.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  mid

  title

  Merz preživi krizo z reformami

  valence

  positive

• description

  AfD pod vodstvom Tina Chrupalle in Alice Weidel ostane v opoziciji, a še naprej pridobiva glasove na račun CDU in SPD. Volilni uspehi krepijo njen vpliv v deželnih parlamentih, vendar ji požarni zid preprečuje vstop v vlado.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  mid

  title

  AfD okrepi opozicijsko vlogo

  valence

  neutral

• description

  Zaradi zaporednih porazov na deželnih volitvah in vse večjega nezadovoljstva v CDU Merz v nekaj mesecih odstopi s položaja kanclerja in predsednika stranke. Sledi notranji boj za nasledstvo, kar oslabi vlado in okrepi AfD.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  short

  title

  Merz izgubi podporo in odstopi

  valence

  negative

• description

  Manuela Schwesig po dobrem rezultatu v Mecklenburgu-Predpomorjanskem postane zvezna voditeljica SPD in vnese novo energijo v stranko. Z uspešno koalicijo z Zelenimi in Levico na deželni ravni pokaže model za okrepitev sredine.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  mid

  title

  Manuela Schwesig prevzame SPD

  valence

  positive

• description

  Elif Eralp z Levico, SPD in Zelenimi oblikuje berlinsko vlado, ki uvede razlastitve velikih nepremičninskih korporacij. Ukrepi znižajo najemnine, a povzročijo pravne spore in beg investitorjev, kar mešano vpliva na gospodarstvo.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  mid

  title

  Levičarska koalicija v Berlinu zaostri stanovanjsko politiko

  valence

  neutral

• description

  Zaradi težav pri sestavljanju koalicij v Mecklenburgu-Predpomorjanskem ali Saški-Anhaltu posamezne stranke prekinejo požarni zid in vstopijo v pogajanja z AfD. To povzroči politični šok in okrepi desni populizem na zvezni ravni.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  long

  title

  Požarni zid popusti v eni od dežel

  valence

  negative

• description

  Merz pod pritiskom reform spremeni fiskalno politiko in uvede davčne olajšave za nižji srednji razred, kar začasno pomiri nezadovoljstvo. S tem CDU in SPD pridobita nazaj del volivcev, ki so prebegnili k AfD in Levici.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  mid

  title

  Zvezna vlada uvede socialne olajšave

  valence

  positive

• description

  Prvič volilni 16- in 17-letniki v Berlinu ostanejo zvesti Levici in Zelenim, kar okrepi levičarske politike. Hkrati AfD med mladimi na vzhodu pridobiva, kar poglobi generacijsko in regionalno polarizacijo.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Mladi volivci preoblikujejo berlinsko politiko

  valence

  neutral

• description

  Zaradi nadaljnjega padca podpore CDU in nezmožnosti izvajanja reform Merzova koalicija razpade. Na predčasnih zveznih volitvah AfD doseže preko 30 %, a ne dobi večine, kar vodi v dolgotrajna pogajanja in politično nestabilnost.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Gospodarska kriza sproži predčasne zvezne volitve

  valence

  negative

Viri

articles

• article order

  34

  body

  Berlin, 21. septembra (STA) Nemški kancler Friedrich Merz je danes izjavil, da bodo njegovi krščanski demokrati CDU morali nasloviti temeljna vprašanja po porazih na deželnih volitvah v Mecklenburg-Predpomorjanskem in Berlinu. Obljubil je, da bo ohranil vladajočo koalicijo, saj da gre pri tem ...

  language

  slv

  published at

  2026-09-21T13:26:15

  source

  STA

  title

  Merz obljubil ohranitev vladajoče koalicije za demokratično prihodnost Nemčije

  url

  https://www.sta.si/3601228/

• article order

  33

  body

  Nemški kancler Friedrich Merz je po mnenju tokratnega gosta podkasta Ob osmih Aleksandra Jekića postal simbol stagnacije Nemčije. Proces, ki ga opažamo že dlje časa, da uveljavljene stranke z dolgo tradicijo izgubljajo podporo, je v Nemčiji prišel do roba, skoraj dobesedno. Alternativa za Nemčijo je najmočnejša stranka v dveh deželah. V tretji, Berlinu, je relativno zmago osvojila Levica. Zgodovinska zmaga AfD s skoraj 44 % v Saški - Anhaltu? Njen skoraj 38-odstotni rezultat v Mecklenburgu - Predpomorjanskem? Ali pa izpad CDU iz tamkajšnjega deželnega parlamenta? Kaj predstavlja tokratnemu gostu podkasta na Prvem Ob osmih, doktorskemu kandidatu evropskih študij na ljubljanskem FDV-ju Aleksandru Jekiću, največje presenečenje pri rezultatih septembrskih nemških deželnih volitvah? "Izpad CDU iz deželnega parlamenta v Mecklenburgu - Predpomorjanskem. CDU je namreč dojeta kot narodna stranka v Nemčiji, za katero naj bi glasovala širša množica volivcev. V zgodovini povojne Nemčije se nikoli ni zgodilo, da CDU ni bila v deželnem parlamentu. Tudi ankete tega niso nakazale." Kancler Friedrich Merz je na oblast prišel z obljubo, da bo Nemčiji vrnil gospodarsko moč in politično samozavest. Kako je mogoče, da sta njegova CDU in seveda tudi on sam v tako kratkem času izgubila toliko podpore? Kaj je šlo narobe? Mladi raziskovalec na Centru za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani odgovarja: "Velik dejavnik je ravno njegova osebnost, je zelo nepriljubljen. Komunikacija je po mojem mnenju tu največji problem, preprosto ima zelo arogantne nastope, ki žalijo velik del nemških volivcev z družino. Njegovi odgovori na vprašanje, zakaj nemškemu gospodarstvu ne gre dobro, se vedno glasijo, da Nemci ne delajo dovolj. Zaradi tega je postal simbol stagnacije Nemčije." Težava je tudi v tem, da je Merz preveč energije usmeril v evropsko in zunanjo politiko, premalo pa v vsakdanje gospodarske in socialne težave Nemcev. "To niso težave povprečnega prebivalca Slovenije. Niso teme, ki bi jih zanimale, s tem pa njegova stranka ne pridobiva priljubljenosti." Bolj kot to, da so rezultati deželnih volitev kazen za Merza in njegovo vlado, je to posledica globljih premikov v nemški družbi, ki bi se zgodili ne glede na to, kdo sedi v kanclerskem uradu, potrjuje Aleksandar Jekić: "Načeloma bi rekel, da obstaja splošen trend in da bi se to v drugem obsegu tudi zgodilo, če ne bi bilo Merza. Zaradi njega se je trend zgolj pospešil. Zvezna raven je vsekakor pomemben dejavnik na teh deželnih volitvah, vsaka dežela pa se srečuje s svojimii okoliščinami. Saška - Anhalt se slabše razvija in ima večje ekonomske težave kot preostali deli Nemčije. Pa tudi na primer v Mecklenburgu - Predpomorjanskem smo imeli dva bloka, ko so ljudje volili ali SPD ali AfD, tako da ni težava samo Merz." Razlog za tako močan vzpon AfD in hkratno izgubljanje podpore dvema največjima uveljavljenima strankama, CDU in SPD, je po mnenju Jekića mogoče iskati v občutku strahu ali tesnobe: "V strokovni literaturi se pogosto uporablja izraz 'german angst' (nemška tesnoba, op. a.) in tudi 'age of anxiety', čas tesnobe. Prebivalstvo ima preprosto občutek, da se je življenjski standard v Nemčiji v zadnjem desetletju bistveno znižal, na eni strani zaradi gospodarstva, na drugi pa so tu razprave o migracijah in notranji varnosti. Vse to je volivce spodbudilo h glasovanju za ekstremne alternative. Tradicionalne stranke pa tudi nimajo odgovora na ta čustva. Njihov prevladujoč odgovor je vedno: 'Vi to napačno razumete, ne razumete, kako poteka dinamika v Nemčiji.' In to enostavno ne gre več." Volivce je namreč težko v nedogled prepričevati, da tisto, kar občutijo sami, ni res. Pa lahko pogledamo skozi oči povprečnega volivca AfD, kaj ta stranka ponuja, česar volivci pri drugih strankah ne najdejo? Po mnenju Jekića težko govorimo o povprečnem volivcu AfD, namreč "ko ima stranka več kot 40 %, je to že zelo heterogena skupina. Po podatkih je zdaj tudi priljubljena med delavci, ki so tradicionalno volivci SPD, ki je levosredinska stranka. Najpomembnejša stvar pa je, da AfD ponuja smiselne odgovore na to, kar sem že opisal, na občutek, da je razvoj Nemčije negativen." Dodaja, da na koncu ni tako pomembno, kakšno je dejansko stanje, ampak kako ga ljudje dojemajo. In vtis je, da se gospodarstvo slabo razvija, da imajo probleme z notranjo varnostjo, da se ne želijo več sprehajati zunaj ob večerih in tudi, da elita ni priljubljena. Včasih se je za AfD govorilo, da je stranka vzhodne in ruralne Nemčije ... Se zdaj spreminja tudi geografski profil podpore? Nenazadnje je AfD celo v Berlinu dobila 16,3 % podpore, približno sedem odstotnih točk več kot leta 2021. "Rekel bi, da nikoli ni bila samo stranka vzhoda. AfD je bila v Nemčiji vedno v vzponu, samo v različnih hitrostih. V Vzhodni Nemčiji jim je šlo lažje in tu imate prav, a ne zaradi geografije, ampak zaradi tamkajšnjega gospodarstva." CDU izgublja na desni, SPD pa ne zna prevzeti tega nezadovoljstva na levem polu, zato je očitno, da v veliki meri te glasove pobira AfD. Pa je kljub temu - strukturno gledano - v Nemčiji prostor za novo politično konfiguracijo, tudi nova povezovanja? Omenjala se je možnost povezovanja AfD in BSW v Saški - Anhaltu; na to, ali je to združljivo ali ne, moramo še počakati, pravi Aleksandar Jekić: "Ampak imate prav, imamo neke nove povezave. Zame bi bilo trenutno najbolj zanimivo, če bi se vzpostavile leve vlade v Macklenburgu - Predpomorjanskem in v Berlinu, ker bi to prineslo neko novo dinamiko. Če bi SPD sodelovala z Levico in z Zelenimi, bi CDU nekako ostala osamljena in bi videli, kako bi se odzvala. Bi ona potem začela sodelovati z AfD ali ne? Ampak vidimo, da imamo dva dominantna bloka: v prvem je za zdaj samo AfD, v drugem pa preostale stranke." Če še ostane pri Berlinu in zmagi Levice: kako uspešni so lahko pri sestavi vlade, saj glede na stališča SPD ni nujno, da bodo šli z njimi v koalicijo. "SPD se mora odločiti, kako se vidi v prihodnosti in nato, ali gre v vlado z Levico ali s CDU, tako kot na zvezni ravni." Alternativa za Nemčijo dobiva vse več glasov, ampak za zdaj še ne more sestavljati deželnih vlad. Kako dolgo je mogoče vzdrževati politični požarni zid, t. i. cordon sanitaire, okoli stranke, ki ima v nekaterih deželah že 40 % podpore? Javnomnenjske raziskave napovedujejo visoko podporo tudi v deželah, v kateri volitve še bodo: v Brandenburgu, Saški in Turingiji. "Ali se bo obdržal ta požarni zid, 'brandmauer', bomo videli v Saški - Anhaltu. Za predsednika dežele se glasuje tajno v parlamentu in v tretjem krogu se lahko vzdržite. Če bi se tam en poslanec CDU vzdržal ter vsi iz BSW, imamo vlado AfD in padec tega požarnega zidu." Merz za zdaj ostaja kancler, tudi znotraj CDU ni bilo neposrednega izziva njegovemu položaju. Pismo podpore ministrskih predsednikov deželnih vlad je bilo sicer skopo, tako da ga niti niso osebno imenovali. Kaj se torej dogaja v CDU, vladajoči nemški stranki? Ta podpora in njegov obstanek na mestu kanclerja ne more biti znamenje zaupanja vanj, ampak očitno bolj to, da v CDU trenutno nihče ne vidi dovolj varne alternative. Kot že omenjeno, rezultat, da CDU izpade iz deželnega parlamenta, je zgodovinsko negativen. "Resno bi morali razmisliti o prihodnosti. Ta princip kanclerja je v Nemčiji in v nemški politični kulturi zelo pomemben. In da je v položaju, v katerem ga v pisni podpori niti ne omenjajo, za Nemčijo predstavlja velik izziv. Zdi pa se tudi, da preprosto nimajo drugega kandidata," pravi sogovornik in dodaja, da se je sicer veliko govorilo o Hendriku Wüstu in Markusu Söderju, "ki je omenjen v podpornem pismu, a tu imamo problem, ker prihaja iz CSU in iz Bavarske." Torej bo treba vztrajati, dokler bo šlo oziroma se ne bo podpora Merzu znižala pod 10 %? "Tako se zdi, ja," še odgovarja Jekič.

  language

  slv

  published at

  2026-09-23T09:03:27

  source

  RTV Slovenija

  title

  Aleksandar Jekić: Tradicionalne stranke nimajo odgovora na nemški 'angst'*

  url

  https://www.rtvslo.si/slovenija/ob-osmih/aleksandar-jekic-tradicionalne-stranke-nimajo-odgovora-na-nemski-angst/794601

• article order

  26

  body

  V Schwerinu slavi AfD, v Berlinu Levica. Če prištejemo še zmago AfD v Saški-Anhalt pred dvema tednoma, so tri zadnje pomembne deželne volitve v Nemčiji dobile stranke zunaj tradicionalne politične sredine. Nedeljski rezultati so najbolj dramatičen prikaz trenda, ki je viden že dlje časa: nekdaj dominantni CDU in SPD izgubljata volivce, politični prostor pa postaja vse bolj razdrobljen in polariziran. V Mecklenburg-Predpomorjanskem je AfD z 38,2 odstotka več kot podvojila rezultat, CDU pa je s 4,9 odstotka prvič v zgodovini izpadla iz katerega od nemških deželnih parlamentov. V Berlinu je medtem Levica z rekordnimi 25,7 odstotka prav tako več kot podvojila podporo in prvič zmagala na volitvah v lokalni parlament. Posledice presegajo obe deželi: oblikovanje stabilnih koalicij postaja težje, pritisk na kanclerja Friedricha Merza večji, tradicionalne stranke pa morajo odgovoriti na vprašanje, zakaj vse več volivcev političnega odgovora ne išče več pri njih. V nedeljo so volili v dveh zelo različnih delih države. Mecklenburg-Predpomorjansko je redko poseljena vzhodnonemška dežela z okoli 1,6 milijona prebivalcev, Berlin pa liberalna, mednarodna metropola z več kot 3,5 milijona prebivalcev. Zmagovalca sta prav tako na nasprotnih straneh političnega spektra. V Mecklenburg-Predpomorjanskem je po začasnem končnem izidu zmagala desna AfD z 38,2 odstotka glasov. SPD ministrske predsednice Manuele Schwesig je s 35,5 odstotka izgubila prvo mesto, ki ga je v deželi držala desetletja. CDU kanclerja Friedricha Merza pa je doživela zgodovinski poraz: dobila je 4,9 odstotka in prvič v zgodovini Zvezne republike Nemčije ostala zunaj katerega od deželnih parlamentov. V Berlinu je zmagala Levica. Pod vodstvom Elif Eralp je dobila 25,7 odstotka glasov, medtem ko jih je na prejšnjih volitvah leta 2023 osvojila 12,2 odstotka. Rezultat je več kot podvojila, dosegla najboljši rezultat v svoji berlinski zgodovini in prvič postala najmočnejša stranka v nemški prestolnici. AfD je tudi v Berlinu močno pridobila in dobila 16,3 odstotka glasov. Preberi še Zgodovinska polomija za Merza, AfD spet na vrhu Matematika Focus je analiziral sedem zveznih in deželnih volitev od leta 2025 ter ugotovil, da se je na vseh skupni delež AfD in Levice povečal glede na predhodne primerljive volitve. Podatki o prehajanju volivcev dobro pokažejo razsežnost premika. AfD v Mecklenburg-Predpomorjanskem ni pridobivala samo od ene stranke. Po oceni Infratest dimapa je imela v primerjavi z volitvami leta 2021 neto priliv približno 48.000 nekdanjih volivcev SPD, 32.000 CDU in 16.000 FDP. Še več - približno 66.000 glasov je neto pridobila med ljudmi, ki se prejšnjih volitev niso udeležili. SPD je medtem proti AfD izgubila približno 48.000 glasov, del izgube pa je nadomestila s približno 25.000 glasovi nekdanjih volivcev CDU in 15.000 nekdanjih volivcev Levice. V Berlinu je dinamika drugačna, rezultat pa podoben. Levica je po oceni Infratest dimapa neto pridobila približno 75.000 nekdanjih nevolivcev, 51.000 glasov od Zelenih, 36.000 od SPD in 14.000 od CDU. AfD je v prestolnici med drugim pridobila približno 56.000 nekdanjih volivcev CDU in 65.000 nekdanjih nevolivcev. Politična sredina torej izgublja na obe strani. Nova težava za sredino: bolj umirjeni obrazi političnih robov Ob številkah pa nedeljske volitve odpirajo še eno vprašanje: ali so se spremenile tudi stranke na političnih robovih - ali predvsem način, kako se predstavljajo volivcem? Ulrich Siegmund v Saški-Anhalt, Leif-Erik Holm in Enrico Schult v Mecklenburg-Predpomorjanskem ter Elif Eralp v Berlinu imajo nekaj skupnega - nastopajo precej drugače od stereotipne predstave radikalnega politika. So komunikacijsko spretni, dostopni in v javnosti pogosto poudarjajo konkretne vsakdanje težave volivcev. Odgovorni urednik Focus Online Florian Festl je pojav poimenoval kar vzpon "pametnih radikalcev" - kandidatov, ki po njegovih besedah delujejo prijazno, sprejemljivo in meščansko, čeprav so politična stališča njihovih strank lahko bistveno ostrejša. Pri AfD je takšno strategijo mogoče opazovati tudi v sami kampanji. Tagesschau ugotavlja, da je stranka v Mecklenburg-Predpomorjanskem vodila razmeroma umirjeno kampanjo, v kateri je obljubljala izboljšave in finančne razbremenitve, koristila pa ji je tudi velika stopnja nezadovoljstva z zvezno vlado. Leif-Erik Holm ima za takšno komunikacijo skoraj idealno politično biografijo. Dolgoletni politik AfD je bil pred vstopom v politiko radijski voditelj. Poznavalci ga opišejo kot prijaznega in stvarnega nekdanjega radijca, ki v javnem nastopu deluje bolj meščansko od nekaterih drugih vidnih predstavnikov stranke. Podoben pojav je bilo mogoče opazovati pri Ulrichu Siegmundu, ki je AfD pred dvema tednoma pripeljal do velike zmage v Saški-Anhalt. Prav njegov javni nastop je prepričal številne volivce, čeprav ostajajo vprašanja o njegovem odnosu do radikalnejših delov stranke. To ne pomeni, da so izginile politične vsebine, zaradi katerih je AfD predmet ostrih polemik. Siegmund je denimo po volitvah sprožil kritike z izjavo, v kateri je proizvodnjo vojaške opreme povezal z načrtovano "remigracijsko in deportacijsko ofenzivo". V Berlinu je politična vsebina povsem drugačna, komunikacijski učinek pa ima nekaj podobnosti. 45-letna pravnica Elif Eralp, hči turških priseljencev, je kampanjo Levice osredotočila predvsem na stanovanjsko krizo in dostopnost življenja v mestu. Posebej uspešna je bila pri mladih. Po podatkih Infratest dimapa je Levico izbralo 43 odstotkov volivcev, mlajših od 25 let, in kar 48 odstotkov starih med 25 in 34 let. Med mladimi ženskami do 25. leta je zanjo glasovala približno polovica. Volivci torej ne izbirajo nujno med glasnim radikalizmom in umirjeno sredino. Izbirajo lahko tudi kandidata z zelo umirjenim javnim nastopom, ki zastopa stranko z bistveno bolj ideološko profiliranim programom. Preberi še 'Požarni zidovi so brezpredmetni, pogasiti je treba ogenj' Problem tradicionalnih strank: demoniziranje očitno ni dovolj Za CDU, SPD in Zelene je iz teh rezultatov mogoče izpeljati še eno politično opozorilo. Strategija, pri kateri tekmeca predvsem označiš za nesprejemljivega ali radikalnega, sama po sebi očitno ne preprečuje njegove rasti. In tu postane problem za politično sredino precej zahtevnejši. Če volivec AfD ali Levice ne dojema več kot protestne ali obrobne izbire, ampak kot povsem legitimno možnost za reševanje konkretnega problema - migracij, stanovanj, življenjskih stroškov ali socialne neenakosti -, opozorilo, da gre za stranko na političnem robu, izgubi del svoje mobilizacijske moči. Sredina je opozorila preslišala. Zdaj plačuje račun Najlažja razlaga nemških volitev bi bila, da so se volivci radikalizirali. Veliko neprijetnejše vprašanje pa je, zakaj jih je politična sredina tako dolgo izgubljala in se kljub opozorilom oklepala politike, ki ji je odnašala podporo. Za rezultati so leta gospodarskega nezadovoljstva, občutka politične odtujenosti, sporov glede energije, vojne, življenjskih stroškov in - predvsem na desnici - migracij. Prav pri zadnjih je evropska politična sredina dolgo delala napako, katere posledice zdaj težko popravi: Razpravo je prepogosto vodila tako, kot da je že problematiziranje množičnih migracij predvsem moralno vprašanje odnosa do tujcev, ne pa legitimno vprašanje zmogljivosti države, integracije in nadzora meja. Toda volivci živijo v konkretnih krajih, ne v bruseljskih strategijah. Vidijo svoje šole, stanovanjski trg, čakalnice, soseske, javni prostor in lokalno kriminaliteto. Njihove izkušnje so lahko med kraji zelo različne in iz njih ni mogoče pošteno sklepati, da so priseljenci kot skupina vzrok vseh problemov. Toda če ljudje zaznavajo problem, politika ne more doseči njegovega izginotja tako, da spremeni besedišče, s katerim se o njem govori. Problem, ki ga politika noče poimenovati, ne preneha obstajati. Prenese se k stranki, ki ga je pripravljena poimenovati. AfD je ta prostor zasedala leta. Ironija je, da današnja nemška in evropska migracijska politika ni več politika iz leta 2015. Novi migracijski in azilni pakt se uporablja od junija letos. Predvideva obvezno registracijo nedovoljenih prihodov, preverjanje identitete in varnosti na zunanjih mejah ter hitrejše azilne postopke in vračanja. EU pripravlja tudi nov skupni sistem vračanja ljudi, ki nimajo pravice ostati. Toda nova uredba, sprejeta po letih opozoril, ne spremeni njegove soseske nazaj v stanje iz leta 2010. Ne spremeni sestave šolskega razreda. Ne odpravi prostorske segregacije, kjer ta obstaja. Ne nauči jezika ljudi, ki se niso uspešno integrirali. Ne odpravi že nastalih pritiskov na stanovanja ali javne storitve. In seveda ne pomeni niti, da bodo ljudje, ki bi morali oditi, takoj odšli. Nemčija je imela konec junija letos v centralnem registru tujcev 199.271 ljudi, katerih odhod je začasno odložen. Številka pokaže razkorak med odločitvijo, da nekdo nima trajne pravice ostati, in dejansko sposobnostjo države, da izvede njegov odhod. Za deportacijo ni dovolj napisati strožjega zakona. Oblasti morajo vedeti, kdo je človek in kje je. Ugotoviti morajo njegovo državljanstvo, pridobiti potrebne dokumente, premagati morebitne pravne ovire in zagotoviti, da ga bo država izvora sprejela. Evropska komisija sama priznava, da je bila leta 2025 stopnja dejanskih vrnitev ljudi brez pravice do bivanja le 28-odstotna. To je politično eksplozivna številka. Če država ne more izvršiti lastne odločitve, problem ni več samo migracijski. Postane vprašanje avtoritete države. In tu je politična sredina ujeta v past, ki jo je deloma ustvarila sama. Če je leta govorila, da so pomisleki pretirani, nato pa sprejme strožji nadzor meja, sama potrdi, da je problem obstajal. Če ukrepa, vendar volivec spremembe ne občuti, dobi odgovor: prepozno in premalo. Če začne uporabljati retoriko AfD, lahko volivec vpraša: zakaj bi izbral kopijo, če lahko izbere original? In če še naprej predvsem razlaga, zakaj je volivčeva percepcija napačna, tvega, da dokončno izgubi njegovo zaupanje. Berlin je zrcalna slika. Tudi tam je del volivcev presodil, da tradicionalne stranke njihovega osrednjega problema ne rešujejo. Le da problem niso predvsem migracije, temveč stanovanja, najemnine in življenjski stroški. Mehanizem je podoben- ko politična sredina dolgo upravlja problem, ne da bi ga rešila, začne volivec iskati nekoga, ki obljublja prelom namesto upravljanja. Na vzhodu ga najde pri AfD. V Berlinu pri Levici. Leta personalizirane resničnosti Na vse to se je nato nalepila še digitalna revolucija. Ljudje že več kot desetletje živimo z algoritmi, katerih osnovna funkcija je personalizacija. Sistem opazuje, kaj kliknemo, kaj gledamo, ob čem se ustavimo, kaj nas razjezi in s čim se strinjamo, nato pa nam ponuja več vsebin, za katere predvideva, da nas bodo zadržale. Rezultat so lahko informacijski mehurčki in odmevne komore. Toda dolgoročna politična posledica utegne biti še globlja: navadili smo se, da se svet prilagaja nam. Če nam nekdo na družbenem omrežju ni všeč, ga blokiramo. Če nas vsebina ne zanima, izgine. Če dovolj dolgo gledamo eno interpretacijo sveta, nam algoritem ponudi še deset podobnih. Demokracija je zgrajena na nasprotnem načelu. V njej moraš živeti z ljudmi, ki jih nisi izbral. Poslušati moraš argument, ki ti ni všeč. Tvoja stranka mora sklepati kompromise. Včasih izgubiš volitve. Včasih dobiš samo polovico tistega, kar želiš. In prav kompromis je bil nekoč temelj velikih ljudskih strank. Ko kompromis postane izdaja CDU in SPD sta bili desetletja uspešni prav zato, ker nista bili popolnoma prilagojeni enemu tipu volivca. Pod isto streho sta združevali delavca in uradnika, mesto in podeželje, konservativnejše in liberalnejše volivce. To zahteva kompromis. Toda v fragmentirani in algoritmično personalizirani družbi je politična ponudba vse bolj podobna digitalni: če ti široki paket ni všeč, obstaja nekdo, ki ti ponuja precej natančneje tisto, kar želiš. AfD pri migracijah in varnosti. Levica v Berlinu pri najemninah in socialni neenakosti. BSW pri odnosu do Rusije in delu socialno-ekonomskih vprašanj. Politika se namreč ne meri samo po sprejetem zakonu. Meri se po tem, ali državljan verjame, da država nadzoruje razmere. In ko se to zaupanje enkrat izgubi, ga bistveno težje povrneš, kot ga je bilo izgubiti. Morda je zato največja nevarnost za politično sredino prav napačna diagnoza lastnega poraza. Merz ostaja, požarni zid tudi - toda kdo je ostal na napačni strani? Friedrich Merz je volilni rezultat CDU v Mecklenburg-Predpomorjanskem sam označil za "katastrofo". Beseda ni pretirana. Toda Merz ne odstopa. Nasprotno: napovedal je, da ostaja kancler in predsednik CDU ter da bo nadaljeval začrtane reforme. "Reforme morajo priti," je dejal po volitvah. Formalno mu seveda ni treba nikamor. CDU ga za zdaj ni odstavila. Politično pa postaja vprašanje precej bolj neprijetno - koliko porazov mora predsednik stranke še doživeti, preden "katastrofa" preneha biti nekaj, kar se je zgodilo CDU, in postane nekaj, za kar mora odgovarjati njen predsednik? Podatki Infratest dimapa kažejo, da težave ni mogoče preprosto pripisati lokalni CDU. Kar 81 odstotkov vprašanih v Mecklenburg-Predpomorjanskem pravi, da so v Merza polagali veliko upanja, a so nad njim zelo razočarani. Med ljudmi, ki CDU niso volili, jih 28 odstotkov pravi, da bi si lahko predstavljali glas zanjo, če Merz ne bi bil kancler. Merz torej vztraja pri svojem položaju. Še bolj trmasto pa vztraja pri "požarnem zidu do AfD". CDU je formalno politiko nesodelovanja z AfD sprejela že leta 2018. Eden od namenov strogega distanciranja je bil omejiti njeno politično moč in preprečiti njen prihod na oblast. Osem let pozneje je rezultat težko predstaviti kot uspeh te strategije. To danes priznavajo tudi nekateri najvidnejši politiki konservativnega tabora. Predsednik CSU Markus Söder je že dejal, da je "koncept požarnega zidu propadel", čeprav tudi sam še vedno zavrača koalicijo z AfD. Saški ministrski predsednik in podpredsednik CDU Michael Kretschmer pa opozarja, da tisti, ki še vedno govorijo o požarnih zidovih, niso razumeli znamenj časa, in zahteva pogovor z vsemi parlamentarnimi strankami. CDU ima vso pravico odločiti, s kom želi v koalicijo. AfD ima politična stališča in dele stranke, zaradi katerih druge stranke sodelovanje z njo zavračajo. Požarni zid zato lahko razumemo kot koalicijsko mejo, Toda iz tega je nastala bistveno širša politična strategija - prepričanje, da bo izolacija AfD hkrati omejila njeno rast. To se očitno ni zgodilo. V Nemčiji deželne volitve ne zamenjajo zveznega kanclerja. Lahko pa mu vzamejo politično avtoriteto. In prav to se dogaja Merzu. Vsake naslednje deželne volitve zato postajajo referendum o Merzu, četudi njegovega imena ni na glasovnici. In četudi težave sredine z njegovim odhodom ne bodo izginile. Medtem AfD in Levica kujeta načrte, kako lokalni uspeh ponoviti na državni ravni.

  language

  slv

  published at

  2026-09-21T04:27:00

  source

  24ur

  title

  'Katastrofa': velika zmaga 'pametnih radikalcev' in račun za sredino

  url

  https://www.24ur.com/novice/tujina/katastrofa-velika-zmaga-pametnih-radikalcev-in-racun-za-sredino.html

• article order

  1

  body

  Danes so odprli volišča za volitve v deželna parlamenta, volivci lahko svoj glas oddajo do 18. ure. V nemški zvezni deželi Mecklenburg-Predpomorjansko in v Berlinu so danes ob 8. uri odprli volišča za volitve v deželna parlamenta, ki bodo nov preizkus za vladajoče krščanske demokrate (CDU) in kanclerja Friedricha Merza po porazu v Saški-Anhaltu pred dvema tednoma. Volivci lahko svoj glas oddajo do 18. ure. Kmalu po zaprtju volišč naj bi nemške televizije objavile prve projekcije izidov. V Mecklenburgu-Predpomorjanskem se obeta tesen boj med Alternativo za Nemčijo (AfD) in socialdemokrati (SPD), v Berlinu naj bi slavila Levica. V nemški zvezni deželi Mecklenburg-Predpomorjansko in v Berlinu so danes ob 8. uri odprli volišča za volitve v deželna parlament. FOTO: Ralf Hirschberger/Afp V Nemčiji se obeta taktično glasovanje proti AfD Težki časi za najmočnejše evropsko gospodarstvo AfD se obeta zmaga, a njeno vladanje na Saškem-Anhaltu še ni zagotovljeno V Baden-Württembergu deželne volitve, prvič volijo tudi 16- in 17-letniki Volitve v Saški - Anhaltu kot odskočna deska za AfD Do 14. ure se je volitev v Mecklenburgu-Predpomorjanskem udeležilo 40,7 odstotka od okoli 1,3 milijona volilnih upravičencev, je sporočila volilna komisija. Na prejšnjih volitvah leta 2021 je do te ure svoj glas oddalo 32,5 odstotka volilnih upravičencev. V Berlinu je volilna udeležba do poldneva znašala 27,9 odstotka, kar je 4,5 odstotne točke več kot na volitvah leta 2023, navaja nemška tiskovna agencije dpa. V Nemčiji se obeta taktično glasovanje proti AfD Vodilna kandidatka SPD v Mecklenburgu-Predpomorjanskem Manuela Schwesig je ob prihodu na volišče izrazila upanje, "da bodo vsi državljani šli na volišča in poslali močno sporočilo ter da bo to dober dan za našo državo". Več vodilnih predstavnikov strank je zgodaj vstalo in se odpravilo na volišča tudi v Berlinu. FOTO: Ronny Hartmann/Afp Kandidat AfD za predsednika deželne vlade Leif-Erik Holm je prav tako deloval optimistično. "Vidimo, da so se oblaki razkadili in nebo postaja modro," je dejal in tem meril na barve njegove stranke. Več vodilnih predstavnikov strank je zgodaj vstalo in se odpravilo na volišča tudi v Berlinu, med njimi Steffan Krach iz SPD in Werner Graf, ki zastopa Zelene. 70-letni Merz, ki je na čelu zvezne vlade 16 mesecev, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sklical krizni sestanek vodstva njegove CDU za pogovor o prvih izidih volitev. Prav tako je izpraznil svoj koledar za prihodnje dni in se odrekel potovanju na zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov, da bi se lahko povsem posvetil notranjepolitičnim razmeram. Ponovna zmaga AFD? Skrajno desna stranka AfD je pred dvema tednoma prepričljivo zmagala na volitvah v zvezni deželi Saški-Anhalt, kar je dodatno podžgalo ugibanja, da se podpora Merzu znotraj stranke CDU maje. Javnomnenjske raziskave kažejo, da bo AfD danes ponovno pridobila podporo, čeprav je malo verjetno, da bi se v kateri koli od obeh zveznih dežel, kjer danes potekajo volitve, približala prevzemu oblasti. V Mecklenburgu-Predpomorjanskem na skrajnem severovzhodu Nemčije so ankete v dneh tik pred volitvami nakazale preobrat. Medtem ko je v raziskavi nemške televizije ZDF prejšnji teden še vodila AfD pred SPD, je nekaj dni pred volitvami tesno vodstvo prevzela SPD. CDU je anketa napovedala le šest odstotkov glasov, s čimer je tik nad petodstotnim pragom za vstop v deželni parlament. V Berlinu se na volitvah v tamkajšnji parlament obeta boj med CDU, Levico in AfD. FOTO: Annegret Hilse/Reuters V Berlinu se na volitvah v tamkajšnji parlament obeta boj med CDU, Levico in AfD. Po prejšnji teden objavljeni anketi ZDF uživa Levica 23-odstotno podporo, medtem ko je CDU pri 21 odstotkih. Sledijo AfD s 17 odstotki, Zeleni s 16 in SPD z desetimi odstotki. Če bodo volilni izidi sledili anketam, trenutna koalicija CDU in SPD, ki vodi prestolnico, ne bo več imela večine.

  language

  slv

  published at

  2026-09-20T16:07:56

  source

  Delo

  title

  V Berlinu naj bi slavila Levica, V Mecklenburgu-Predpomorjanskem tesen boj

  url

  https://www.delo.si/novice/svet/volisca-v-mecklenburgu-predpomorjanskem-in-berlinu-so-odprta

• article order

  21

  body

  Na deželnih volitvah v Nemčiji v Mecklenburgu - Predpomorjanskem po rezultatih vzporednih volitev kaže na zmago Alternative za Nemčijo (AfD), Berlinu ima največ možnosti za zmago Levica. Glede na rezultate vzporednih volitev agencije Infratest Dimap, ki jih je ob 18. uri objavil nemški FAZ, vodi AfD s 37 odstotkov glasov, sledijo SPD (35,5), Levica (7 odstotkov), CDU (5,5 odstotka), Zeleni (5,5 odstotka) in BSW (pet odstotkov). V Berlinu bi po vzporednih volitvah zmagala Levica (24,5 odstotka), sledijo pa CDU (20 odstotkov), AfD (16 odstotkov), Zeleni (15 odstotkov), SPD (12 odstotkov) in BSW (pet odstotkov).

  language

  slv

  published at

  2026-09-20T16:19:01

  source

  Nova24TV

  title

  Vzporedne volitve: v Mecklenburgu - Predpomorjanskem AfD, v Berlinu Levica

  url

  https://nova24tv.si/vzporedne-volitve-v-mecklenburgu-predpomorjanskem-afd-v-berlinu-levica/

• article order

  32

  body

  Po zgodovinskem porazu na nedeljskih deželnih volitvah je predsednik stranke CDU in nemški kancler Friedrich Merz pod velikim pritiskom. Čeprav napoveduje, da bo vztrajal na obeh položajih in nadaljeval sprejemanje reform, je CDU tudi na deželni ravni najbolj tepla prav nepriljubljenost kanclerja. Nezadovoljstvo z Merzem, ki je v CDU že tako precejšnje, pa še dodatno podpihuje Alternativa za Nemčijo, ki ima pri tem svojo računico. "Katastrofa" je beseda, s katero je nemški kancler Friedrich Merz opisal rezultat njegovih krščanskih demokratov (CDU) na deželnih volitvah v Mecklenburg-Predpomorjanskem. Ocena je bila na mestu. CDU je zbrala 4,9 odstotka glasov in izpadla iz deželnega parlamenta. Pred pragom kateregakoli deželnega parlamenta je ostala prvič, to pa je bil tudi najslabši volilni rezultat v 81-letni zgodovini te stranke. Obliža na rano ni prinesel niti volilni izid v zvezni deželi Berlin, kjer je bila CDU drugouvrščena. Stranka je namreč v obeh zveznih deželah izgubljala glasove. V primerjavi z zadnjimi volitvami je v Berlinu zbrala 9,5 odstotka glasov manj, v Mecklenburg-Predpomorjanskem pa 8,4 odstotka manj. Glede na volilno analizo javne radiotelevizije ARD so volilci CDU v največji meri zbežali k skrajno desni Alternativi za Nemčijo (AfD). V Berlinu je od CDU k AfD prebegnilo okoli 60.000 volilcev, v Mecklenburg-Predpomorjanskem pa 32.000. Poleg tega je v tej zvezni deželi še 25.000 nekdanjih volilcev CDU tokrat obkrožilo socialdemokrate (SPD). K temu lahko dodamo še nedavne volitve v Saški-Anhaltu, kjer je AfD volilo 83.000 nekdanjih volilcev CDU. Razloge za padanje podpore CDU gre iskati v precejšnji nepriljubljenosti njenega voditelja Merza ter njegove vlade. V začetku septembra je v anketi agencije Infratest-Dimap za ARD le 13 odstotkov vprašanih ocenilo, da Merz na čelu vlade opravlja dobro delo. Kot v analizi po nedeljskih volitvah ugotavlja Reuters, nekdanji volilci CDU vse bolj dvomijo, da bo Merz lahko oživil nemško gospodarstvo in znižal življenjske stroške. Tudi zaradi tega prehajajo pod okrilje AfD. Kancler računa na reforme, ki pa za volilce ne bodo prijetne Dobro leto in pol po splošnih volitvah, na katerih sta zmagala Merz in CDU, se pozivi k odstopu premierja in menjavi na čelu CDU množijo. Merz jih je skušal v nedeljo takoj po objavi delnih rezultatov utišati z napovedjo, da bo ostal na položaju in se posvetil zastavljenim reformam. "Te reforme so protistrup za strup avtoritarizma. Za to, kar je zdaj treba storiti, so potrebni pogum, vztrajnost in potrpežljivost. Te lastnosti bom pokazal kot predsednik CDU in predvsem kot kancler naše države," je dejal Merz. A kot piše Deutche Welle (DW), ne gre za reforme, ki bi kanclerju prinesle politične točke. Reforma zdravstva bo predvidoma podražila nekatera zdravila in medicinske pripomočke ter zmanjšala kritje družinskega zavarovanja. Reforma pokojninskega sistema, o kateri vlada še razpravlja, pa bi povečala vlogo zasebnega pokojninskega varčevanja, navaja DW. Kljub temu je menjava na kanclerskem položaju za zdaj malo verjetna. Merz je izključil možnost odstopa, prav tako pa tudi možnost, da bi na katero od glasovanj vezal zaupnico. Po pisanju DW je prav tako zelo malo verjetno, da bi uspelo morebitno glasovanje o konstruktivni nezaupnici, saj koalicijska večina zaenkrat še ostaja dovolj trdna. Menjava na vrhu CDU? Za zdaj (še) ne Ne glede na zvestobo v parlamentu pa je v Merzevi stranki precej nezadovoljstva nad volilnim izidom. Nekdanji vodja CDU v Mecklenburg-Predpomorjanskem Eckhardt Rehberg je volilni poraz pripisal tudi kanclerjevemu pomanjkanju sočutja. Tako bodo danes in v naslednjih dneh na organih stranke potekale analize in razprave o zgodovinskem porazu. Analitiki, ki so govorili za drugo nemško javno televizijo ZDF, za zdaj menjave na čelu CDU še ne vidijo. Kot je dejala politologinja Andrea Römmele, je tako predvsem zaradi tega, ker v stranki ni jasnega protikandidata. Ob tem je opozorila, da debata o zamenjavi Merza s tem ni zaključena, ampak le prestavljena. Kot navajajo pri ZDF, se bo pozornost usmerila na deželne volitve v Severnem Porenju-Vestfaliji aprila prihodnje leto. Pri tem izpostavljajo vprašanje rezultata, ki bi ga tam dosegel deželni premier iz vrst CDU Hendrik Wüst. Prav on se namreč edini omenja kot kandidat za Merzevega naslednika. V vmesnem času pa bo zagotovo pomembna tudi priljubljenost trenutnega kanclerja, ki bo lahko zavrla ali pa znova odprla razpravo o spremembah na vrhu CDU. Napetosti v stranki pa dodatno podpihuje AfD. Sopredsednika Tino Chrupalla in Alice Weidel sta se v izjavah po deželnih volitvah precej ukvarjala s CDU. Chrupalla je dejal, da mora CDU razmisliti, ali bi opustila svojo politiko požarnega zidu. "V nasprotnem primeru CDU na vzhodu ne bo več obstajala kot ljudska stranka," je dejal. Weidel je bila še bolj direktna. "Friedrich Merz je napačen kancler za CDU in stranko vleče s seboj navzdol," je dejala. Ugotoviti, kam sta sopredsednika merila z izjavami, ni težko. AfD je na več deželnih volitvah močno zmagovala, a vlade ji še nikjer ni uspelo sestaviti, ker sodelovanje z njo odklanjajo vse ostale stranke. V trenutku šibkosti in drsenju po politični lestvici pa bi lahko ob dovoljšnem pritisku CDU klonila in dala priložnost sodelovanju z AfD.

  language

  slv

  published at

  2026-09-22T03:22:16

  source

  N1

  title

  Bo Friedrich Merz politično preživel zgodovinski poraz?

  url

  https://n1info.si/novice/svet/bo-friedrich-merz-politicno-prezivel-zgodovinski-poraz/

• article order

  27

  body

  Krščanski demokrati kanclerja Friedricha Merza so v nedeljo doživeli katastrofalen poraz na deželnih volitvah v Mecklenburgu, kjer je zmagala skrajna desnica. Tudi v Berlinu, kjer je slavila radikalna levica, so izgubili veliko volilcev. Merz ne namerava odstopiti in hoče nadaljevati reforme. Kar so napovedovali rezultati vzporednih volitev, se je tudi uresničilo. Skrajno desna Alternativa za Nemčijo je dva tedna po veliki zmagi v dvomilijonski Saški - Anhaltu, kjer je dobila kar 44 odstotkov glasov, dosegla še eno veliko zmago. V štirimilijonski deželi Mecklenburg - Predpomorjansko, ki je kot Saška - Anhalt na vzhodu države, je nacionalistična, ksenofobna in proruska stranka v nedeljo zmagala z 38 odstotki glasov. Na drugih nedeljskih volitvah, ki so potekale v mestni deželi Berlin, pa si je AfD povečala podporo z 9 na 16 odstotkov glasov. Vsekakor je dobila veliko več v nekdanjem Vzhodnem Berlinu, ki je 35 let po združitvi še vedno bistveno revnejši od nekdanjega Zahodnega Berlina. Glede na to, da bi, kot kažejo ankete, AfD v Nemčiji zmagala z 28 odstotki, 16 odstotkov v Berlinu priča o tem, da je AfD stranka podeželja, in ne velikih mest. Zgodilo se je nepredstavljivo V Berlinu je zmagala Levica s 26 odstotki glasov, medtem ko je v bolj podeželskem Mecklenburgu dobila le 6,5 odstotka glasov. Podobno velja za Zelene. Krščanskodemokratska unija (CDU) zveznega kanclerja Friedricha Merza pa je v nedeljo na volitvah v oba deželna parlamenta doživela boleč poraz, in to še hujšega, kot so v nedeljo zvečer kazali rezultati vzporednih volitev. V Mecklenburgu namreč ni dosegla niti petodstotnega volilnega praga, torej v deželnem parlamentu sploh ne bo imela poslancev. To se CDU, desetletja eni od dveh največjih strank v državi, še ni zgodilo na nobenih demokratičnih volitvah v kakšni zvezni deželi vse od ustanovitve Zvezne republike Nemčije leta 1949. Pravzaprav bi bilo to še ne tako davno povsem nepredstavljivo. Izjemen padec podpore CDU gre pripisati zvezni vladi, ki je Nemcem obljubila, da jim bo ob vse višjih cenah, zlasti goriva, zmanjšala bremena, a po anketah velika večina Nemcev meni, da so se jim davki in drugi prispevki letos celo povečali. SPD reševala njena bodoča voditeljica? Koalicijska stranka v Merzevi vladi, socialdemokratska (SPD), je v Mecklenburgu, kjer vlada od leta 1998, zasedla drugo mesto za AfD s 35,5 odstotka glasov. Da ni bilo (še) slabše, je zasluga priljubljene dosedanje ministrske predsednice, 52-letne Manuele Schwesig, ki bo na tem položaju najbrž ostala in sestavila vlado ob podpori Zelenih in Levice. Povsem mogoče pa je, da bo kmalu prevzela vodenje SPD na državni ravni. Kancler Merz je v nedeljo zvečer že uro po zaprtju volišč - potem ko se je posvetoval z vodstvom CDU in vsemi osmimi krščanskodemokratskimi predsedniki deželnih vlad, torej ministrskimi predsedniki - stopil pred novinarje. Izjavil je, da ne namerava odstopiti in da bo nadaljeval reforme, ki so "protistrup za avtoritarno zastrupljanje". Redki pa verjamejo, da bo s tako hudimi porazi svoje stranke na deželnih volitvah, kot so bili zadnji trije, ostal na čelu Nemčije do rednih zveznih volitev leta 2029. Dvomijo torej, da bo šel po stopinjah prejšnjih treh krščanskodemokratskih kanclerjev, ki so vladali 14 ali 16 let zapored. To so Konrad Adenauer (1949-1963), Helmut Kohl (1982-1998) in Angela Merkel (2005-2021). Kandidatka za županjo Berlina turških korenin V Berlinu, kjer je na oblasti od leta 2023, je CDU, ki ima volilce predvsem v zahodnem, bolj premožnem delu mesta, padla z 28 na 19 odstotkov. Zmaga Levice s 26 odstotki glasov je toliko večja, ker je bila volilna udeležba zelo visoka, 74-odstotna. Njena 45-letna voditeljica Elif Eralp - hči političnih emigrantov, ki sta kot sindikalista iz Turčije zbežala po vojaškem državnem udaru leta 1980 - bi lahko ob podpori Zelenih in SPD postala županja Berlina. Sama pravi, da bi rada sledila zgledu levičarskega župana New Yorka Zohrana Mamdanija. Vendar je v Berlinu možna tudi koalicija CDU, SPD in Zelenih. Med Levico in večjim delom SPD namreč obstaja povsem različno gledanje na stanovanjsko problematiko, ki je v Berlinu zelo pereča, saj 85 odstotkov gospodinjstev živi v podnajemniških stanovanjih. Levica v skladu z rezultati referenduma iz leta 2021 zahteva razlastitev vsakega nepremičninskega podjetja, ki ima v lasti vsaj 3000 stanovanj. Na tak način bi Berlin, kjer je 1,5 milijona vseh stanovanj, prišel do 240.000 novih socialnih stanovanj. Za večji del SPD, ki išče rešitev v pospešeni gradnji stanovanj, pa je Levica preveč radikalna, tudi zato, ker zahteva omejitev rasti najemnin na največ 1 odstotek na leto in znižanje najemnin, ki so previsoke.

  language

  slv

  published at

  2026-09-21T22:05:14

  source

  Dnevnik

  title

  Za Merza še huje, kot je kazalo, AfD in Levica pa vzhičeni

  url

  https://www.dnevnik.si/novice/svet/za-merza-se-huje-kot-je-kazalo-afd-in-levica-pa-vzhiceni-2828998/

• article order

  30

  body

  Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu. Nemški kancler Friedrich Merz se sooča z resno in verjetno najhujšo politično krizo doslej. Njegova konservativna stranka Krščansko-demokratska unija (CDU) je na deželnih volitvah v Berlinu in Mecklenburgu-Predpomorjanskem doživela hude izgube. V slednji se CDU sploh ni prebila čez parlamentarni prag, kar predstavlja strankin najslabši volilni rezultat v zgodovini te dežele. Tam je bila denimo na volitvah v obdobju med 1990 in 2021 izvoljena nekdanja kanclerja Angela Merkel. Na volitvah v Mecklenburgu-Predpomorjanskem je pričakovano slavila skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD). Zbrala je 38,2 odstotka glasov in prehitela Socialdemokratsko stranko (SPD) aktualne zvezne premierke Manuele Schwesig, ki je prejela 35,5 odstotka. V deželni parlament sta se uvrstili še Levica s 6,5 odstotka in Zeleni s 5,7 odstotka glasov. Stranka CDU je zbrala le 4,9 odstotka glasov in tako ostala zunaj parlamenta. Levo usmerjeno populistično zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW) prav tako ni zbralo dovolj podpore, saj je doseglo 4,8 odstotka. Liberalna stranka FDP je dobila zgolj en odstotek glasov. Čeprav je AfD osvojila največ glasov in bo imela 32 sedežev v novem sklicu parlamenta, stranka najverjetneje ne bo vodila vlade. Vse ostale politične stranke namreč strogo zavračajo vsakršno sodelovanje s skrajno desnico. Socialdemokrati, ki imajo 29 sedežev, lahko kljub izgubi absolutne večine z Levico sestavijo novo koalicijo, če vanjo povabijo še Zelene. Takšno tristransko zavezništvo bi imelo 39 od skupno 71 sedežev. Merz je rezultat v Mecklenburgu-Predpomorjanskem označil za katastrofo, a hkrati poudaril, da je prava oseba za vodenje stranke in države. Kljub slabim rezultatom namerava nadaljevati z obljubljenimi vladnimi reformami. Vodstvo CDU se že analizira stanje. Sovodja AfD Tino Chrupalla je medtem poudaril, da imajo volivci jasno željo po njihovem vodenju vlade, zato bodo ostalim strankam ponudili koalicijska pogajanja. Chrupalla in njegova sovodja Alice Weidel sta kanclerja Merza javno pozvala k takojšnjemu odstopu. "To bi bilo resnično olajšanje za to državo," je dodal Chrupalla. Povsem drugačna politična slika se riše v Berlinu, kjer je največji delež glasov osvojila socialistična stranka Levica. Njihova županska kandidatka Elif Eralp je zmago označila za slavje ljubezni in pravice nad sovraštvom. Eralp, rojena v Münchnu v družini turških beguncev, upa, da bo postala prva županja Berlina z migrantskim ozadjem. Njena stranka načrtuje predvsem reševanje stanovanjske krize z razlastitvijo nepremičnin v lasti velikih korporacij. Za prevzem oblasti bo Levica morala skleniti koalicijo, najverjetneje s SPD in Zelenimi. Analiza volilnega telesa v Berlinu kaže, da so mladi volivci množično podprli napredne stranke. Letos so na deželnih volitvah prvič glasovali tudi 16- in 17-letniki. Kar 43 odstotkov volivcev v starostni skupini od 16 do 24 let je izbralo Levico, 12 odstotkov Zelene in 7 odstotkov SPD. AfD je v tej starostni skupini prepričala 12 odstotkov mladih. Levica je bila najuspešnejša tudi med volivci, starimi od 25 do 34 let. Podpora konservativni CDU pa ostaja najvišja med starejšimi, saj je stranko podprla tretjina volivcev nad 70 let. Kot piše Frankfurter Allgemeine Zeitung volilni izid kaže, da se tradicionalni politični tabor sooča z resno krizo. CDU in FDP sta med letoma 1953 in 1990 na zveznih volitvah redno prejemali več kot polovico vseh glasov, danes pa komaj presegata četrtino. Njunega padca medtem ne zna izkoristiti leva sredina. SPD je navkljub dobremu rezultatu na severovzhodu države v negativnem trendu. Stranke, ki so desetletja oblikovale politično podobo zvezne republike, se torej zdaj borijo za lasten obstoj, saj so v očeh mnogih volivcev izgubile svoj nekdanji ugled. Vse tri nekdaj največje stranke - CDU, FDP in SPD si delijo podobno usodo pri izgubi vpliva med aktivnim delovnim prebivalstvom. Zaposleni in samozaposleni državljani vse pogosteje obračajo hrbet tradicionalni politiki in iščejo alternative, ugotavlja FAZ. Velik del teh volivcev se zateka k strankam na desnem robu, ki pogosto nihajo med desnim populizmom in ekstremizmom ter gojijo proruska stališča. Tak primer je AfD. Na drugi strani pa struktura volivcev uveljavljenih strank postaja vse starejša, saj se delež upokojencev med njihovimi podporniki povečuje. Posledično javnost njihove politične odločitve vse bolj dojema kot oddaljene od realnosti in gospodarskih potreb. Kdor izgubi podporo delovnega prebivalstva v starajoči se družbi, na dolgi rok izgubi tudi državo.

  language

  slv

  published at

  2026-09-21T08:58:07

  source

  Večer

  title

  Kriza tradicionalnih strank: Nemški kancler Merz se po hudem porazu bori za preživetje

  url

  https://vecer.com/svet/nemcija-volitve-merz-afd-kriza-10427836

• article order

  29

  body

  Medtem ko se nemški kancler Merz ponovno posipa s pepelom, ker je v deželi Mecklenburg - Predpomorjansko stranka krščanskih demokratov izgubila volitve proti skrajno desni stranki AfD, se Socialdemokrati (SPD) ravno tako ne morejo trkati po prsih, saj je skrajna levica zmagala v Berlinu. Pohod skrajnih strank tako na levi kot na desni je danes dejstvo, ki razkriva, kako tradicionalne stranke še vedno niso dojele, da se volivci zavestno obračajo stran od njih ter iščejo tiste stranke, ki jim bodo končno prisluhnile. Mecklenburg - Predpomorjansko, AfD jemlje glasove levo in desno CDU je v Mecklenburg - Predpomorjanskem dobila le 4,9 odstotka glasov, kar je najmanj po drugi svetovni vojni. Upoštevati je sicer treba, da je bila regija del komunistične Nemške demokratične republike, torej demokratične le v imenu, ne pa v praksi. SPD je dobila 35,5 odstotka glasov, skrajna levica Die Linke 6,5 odstotka, v parlament pa se je uvrstila še ena skrajna leva stranka, to so Zeleni, ki so dobili 5,7 odstotka glasov. Vse stranke so glasove izgubile, vključno s SPD, edina stranka z več glasovi je bila AfD, poleg nje pa še skrajno leva stranka BSW, vendar zadnja ni presegla volilnega praga. SPD je izgubila 4,2 odstotka, Die Linke 3,4 odstotka, Zeleni 0,8 odstotka, medtem ko se liberalna stranka FDP ni uvrstila v deželni parlament. Toda CDU se je zgodilo prvič, da je izgubila kar 8,4 odstotka glasov in tako ostala pred vrati deželnega parlamenta. Če upoštevamo, da je za AfD glasovalo kar 21,6 odstotka več volilnih upravičencev, potem lahko ugotovimo, da ta ne jemlje glasov le CDU, ampak tudi levim strankam. Treba je upoštevati, da so vse stranke na levici izgubile volilne glasove, največ seveda CDU, ki je del desnega pola. AfD bo sicer težko dobila vodenje deželne vlade, kajti malo verjetno je, da bi stranke na levi dovolile manjšinsko vlado, saj imajo te še vedno večino. Toda ob dejstvu, da se AfD zelo dobro počuti v opoziciji in da uspešno jemlje glasove tudi na levi, potem jim gre takšen scenarij na roko. Izjemna priljubljenost Enrica Schulta, vodje AfD v regiji, pa se bo verjetno še povečevala. Volitve v Berlinu - zmaga skrajno leve Die Linke in polom SPD Volitve več kot očitno padajo v roke skrajnih strank, tokrat je največ glasov v Berlinu pobrala skrajno leva stranka Die Linke pod vodstvom Elifa Eralpa. Ta je dobila 25,7 odstotka glasov, CDU 18,8 odstotka, AfD 16,3 odstotka, Zeleni 14,3 odstotka in SPD 12,1 odstotka glasov. SPD je izgubila 12 sedežev v berlinskem reprezentativnem telesu in postala najmanjša stranka, kar je zanje v Berlinu katastrofalno. CDU je bila na zadnjih volitvah največja stranka, zdaj pa je izgubila 18 sedežev. Velik del glasov se je premaknil k AfD, ki je bila do sedaj najmanjša stranka, z dodatnimi 12 sedeži pa se je zavihtela na tretje mesto. Zeleni so izgubili 8 sedežev, zdaj jih imajo 26. Do zdaj sta Berlin v koaliciji vodili CDU in SPD, tokrat pa bo takšna koalicija težja, kajti nimata dovolj glasov za večino. Malo verjetno je, da bi levičarski skrajneži iz Die Linke prepustili vlado SPD, saj lahko udobno vladajo še z eno skrajno levo stranko, torej Zelenimi. Največje udarce doživlja liberalna stranka FDP, ki se ne uvršča praktično nikamor več in je le še bleda senca prejšnjih uspehov. V Berlinu se popularizira odnos do socializma, visoko priljubljenost ima tudi med migranti, zato je zaenkrat pričakovati, da bo imela Die Linke širšo podporo za svojo skrajno politiko. Štiri pereče točke, ki se jim Merz ne želel posvetiti Merz očitno ni dojel sporočila iz zadnjih volitev na Saškem - Anhaltu in je namesto ukrepanja, ki bi šlo nasproti volivcem, zavzel stališča, ki so šla proti njim. Njegova zadržanost pri trdni javni obsodbi ilegalne migracije in kriminala, ki je s tem povezano, ima verjetno največji vpliv na razporeditev glasov na desnici. Volilci AfD prihajajo iz več okolij, tudi z levega političnega pola, vendar so našli skupno točko v odporu do ilegalne migracije in politike odprtih vrat. Tukaj ne gre za nekakšen 'nacistični' odziv, ampak za jasno željo po ohranitvi nemške in deželne kulture ter uveljavitvi obvezne integracije prišlekov. Enako imajo volilci dovolj večanja kriminalnih dejanj, ki so dokazana in statistično zabeležena, nihče pa noče javno priznati dejstev, da so ta povezana ravno z ilegalno migracijo, povezano z drugimi kulturami, saj se bojijo obsodbe rasizma. Toda multkulturna družba ni enaka multietnični družbi, ki naj bi ji vladale evropske vrednote in kultura, zato so obtožbe o rasizmu odveč. Dokler tradicionalna politika od vseh migrantov ne bo zahtevala podreditve evropskim vrednotam, do takrat bodo glasove pobirale skrajne stranke, te pa se dejansko poigravajo z idejami, ki so sporne v okviru evropskih vrednot. Prav tako se Merz izogiba vprašanjem zelenega prehoda in trgovanja z emisijskimi kuponi, ki so rak rana evropskih industrijskih obratov. V vzhodni Nemčiji so velike tovarne, ki jim grozi ali zaprtje ali odhod v druge države, morda celo zmanjšanje proizvodnje. Nemška zavožena energetska politika, ki je dediščina tako CDU kot SPD, je podražila življenje prebivalcev in se prodala tako Rusiji kot Kitajski. Od volivcev AfD je sicer absurdno, da zato volijo stranko, ki želi biti lakaj enim in drugim, toda volivci vedno ne razmišljajo racionalno. Obrat pri okoljski politiki ne pomeni masovnega večanja izpustov ogljikovega dioksida, ampak zahtevo, da se preneha mednarodna politika popuščanja tretjemu svetu, ki si jemlje pravico do nebrzdanih izpustov, kot sta na primer Kitajska in Rusija, medtem ko evropska industrija tone. Multkulturna družba ni enaka multietnični družbi, ki naj bi ji vladale evropske vrednote in kultura, zato so obtožbe o rasizmu odveč. CDU mora končno prenehati zastopati vlak prebujenske (woke) ideologije, kjer se boji lastne sence in volivcem ne upa postaviti tradicionalnih interesov. Popuščanje raznim nevladnikom, ki so izsilili zadnji zakon, ki celo sankcionira kritiko in napačno imenovanje spolne idenitete, ni ravno ukrep, ki bi prinašal volivce na desnem političnem polu. Enako velja za druge teme, kot na primer družina, krščanstvo, otroci itd., torej teme, ki so pri tradicionalnih strankah na stranskem tiru. Die Linke - ekstremistični buldožer na levem političnem polu Gre za zelo ekstremistično stranko, ki se zavzema za socializem, nacionalizacijo nepremičnin ter so veliki borci proti kapitalizmu. Elif Eralp je stranko popeljala na volitve v Berlinu in zmagala s populističnim programom in veliko podporo novim migracijam. Sama pravi, da je levico posvojila že kot otrok z ustanovitvijo ekokluba ter z aktivizmom za ilegalne migrante, ki so potrebovali pomoč v novi državi. Bila je med zagrizenimi protestnicami proti jedrski energiji; kasneje je s svojim aktivizmom tudi pripomogla k zaprtju jedrskih elektrarn v Nemčiji. Pri visokem komisarju za begunce pri Združenih narodih je opravljala prakso, ki jo je posledično odnesla v aktivizem za pravice beguncev in migrantov. Pred izvolitvijo v berlinski deželni parlament je bila svetovalka Die Linke kar 11 let. Takrat je začela aktivizem za pravice najemnikov in bila ključna za referendum leta 2021, kjer je 57,6 odstotka Berlinčanov glasovalo za proces nacionalizacije tistih zasebnih podjetij, ki imajo v lasti več kot 3.000 stanovanj, kar bi dejansko šlo za legalizirano krajo. Mamdani Berlina Nemški mediji so jo večkrat oklicali za Mamdanija Berlina, saj se Eralpova zavzema za podobno skrajne in utopične projekte. Pravi, da je ona prav tako migrantka kot Mamdani in da se bo zavzela, da bodo migranti dobili več moči, saj meni, da jo imajo ti premalo v primerjavi s 'starimi' Nemci. Migrantom bi zato rada dodelila več denarja, predvsem na področju boja proti rasizmu, saj pravi, da težav ne povzročajo migranti, ampak napačna politika. Zato je treba migrantom omogočiti večjo dostopnost do stanovanj, socialnih pomoči in pomagati pri boju proti rasizmu. Prav tako se je zavzela za zvezno prepoved stranke AfD, ker so rasisti in nasprotujejo demokraciji; poleg tega pravi, da izključno prepoved ne bo dovolj. Katere druge ukrepe bi sprejela proti AfD, še ni povedala. Eralpova je prav tako zagrizena podpornica propalestinskih gibanj v Nemčiji. Gaza je zanjo postala politična tema in ena izmed glavnih točk stranke Die Linke. Pravi namreč, da bo Netanjahuja v Berlinu aretirala, če tega ne bo storila zvezna policija, čeprav nima pooblastil za takšno dejanje. Pritožila se je še nad ravnanjem policije v času propalestinskih protestov. Zahteva, da policija preneha z nasiljem. Ni pa omenila nasilnežev znotraj palestinskih gibanj, ki napadajo mimoidoče, judovsko skupnost in mahajo z zastavami terorističnih organizacij. Eralp naj bi imela stike s Hamasom Obtožbe so padle, ker naj bi berlinska sekcija Die Linke sodelovala z organizacijami, ki so neposredno povezane s Hamasom. Sama je to sicer zanikala, vendar sporočila, da so bili v okviru stranke dogodki, na katerih so sodelovale osebe, s katerimi se sama ne strinja. Povedala je, da Die Linke noče sodelovati z islamisti, ker imajo nasprotne vrednote, kot na primer pravice žensk, LGBT, drugačnosti itd. Pred volitvami je izbruhnil škandal, ko je Die Linke med volilno kampanjo na dogodku, imenovanem Jezni na kapitalizem, nastopal raper Dahabflex z antisemitskim programom. Eralp je zadevo sicer obsodila, toda malo verjetno je, da ne bi vedela, kdo je Dahabflex. Sprega Die Linke in Eralpove z islamističnimi elementi je verjetno podobno kot pri drugih levih aktivistih bolj oportune narave, kot je bilo to nekoč že za časa Rdečih brigad, skupine Ulrike Meinhof, Carlosa Jackala itd. Ne pozabimo, da so komunisti, socialisti in drugi skrajni levičarji podprli nedemokratične in teokratske sisteme, kot je na primer iranski pod Homeinijem. To sta na primer naredila filozofa Sartre ali Foucault, medtem ko sta s prstom kazala na Zahod. Podobno je danes s podporo na levem političnem polu Hamasu, Hezbolahu in drugim islamističnim organizacijam, kjer gre bolj kot ne za združenje proti skupnemu sovražniku, torej kapitalističnemu Zahodu. Merz mora odstopiti Merz je zabredel pregloboko, da bi lahko reševal CDU. Ni uspel popraviti katastrofalne dediščine svoje predhodnice, nekdanje kanclerke Merklove, za katero lahko rečemo, da je Nemčijo uničila. Ni imel dovolj poguma, da bi se posvetil tistim temam, ki ne mučijo le njegovih volivcev, ampak tudi velik del volilcev na levi sredini. Glasovi se umikajo na skrajno desno k AfD in skrajno levo k Die Linke. Merz ni imel dovolj poguma, da bi se posvetil tistim temam, ki ne mučijo le njegovih volivcev, ampak tudi velik del volilcev na levi sredini. Drži sicer, da so bile deželne volitve zaenkrat v deželah nekdanje komunistične Nemške demokratične republike, ki ni nikoli zares razčistila niti z nacizmom niti s komunizmom in jim je zato skrajna izbira na levem in desnem polu nekoliko bližja. Toda danes gre verjetno za splošno občutenje nemškega prebivalstva, ki se ne čuti slišanega in želi na oblasti tiste, ki bodo prisluhnili. Zvezne volitve so napovedane za 25. marec 2029, kar bo zelo hitro, CDU pa ima zelo malo časa za izboljšanje rezultatov. Ta se namreč težko zanaša na napovedano prepoved AfD, kar bo jezo volivcev le še utrdilo in nedvomno povečalo priljubljenost AfD. Your Premium trial has ended Your Premium trial has ended Your Premium trial has ended Your Premium trial has ended Your Premium trial has ended

  language

  slv

  published at

  2026-09-21T14:10:22

  source

  Domovina

  title

  Potop Merza, zmaga skrajne desnice in skrajne levice

  url

  https://www.domovina.je/potop-merza-zmaga-skrajne-desnice-in-skrajne-levice

• article order

  10

  body

  Kljub morebitni zmagi v Mecklenburgu-Predpomorjanskem se AfD verjetno tam ne bo zavihtela na oblast. V nemški zvezni deželi Mecklenburg-Predpomorjansko in v Berlinu so se ob 18. uri zaprla volišča za volitve v deželna parlamenta. V omenjeni deželi si zmago glede na izide vzporednih volitev obeta skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD), poročajo tuje tiskovne agencije. V Berlinu medtem kaže na zmago Levice. Oglas Ojoj, takšnega Portoroža ne vidimo pogosto: voda močno zalila ceste, za večji del države velja opozorilo oranžne stopnje (VIDEO) Priljubljena igralka pri 60 letih pokazala seksi obline in navdušila oboževalce (FOTO) V Mecklenburgu-Predpomorjanskem se je napovedoval tesen boj med socialdemokrati (SPD) in AfD, ki je pred dvema tednoma prepričljivo zmagala na volitvah v zvezni deželi Saški-Anhalt. Glede na izide vzporednih volitev nemških javnih radiotelevizij ARD in ZDF bo AfD v deželi zasedla prvo mesto z okoli 37 oziroma 38 odstotki glasov. Z okoli 15 odstotki glasov naj bi izboljšala tudi izid v Berlinu, kjer sicer z okoli 25-odstotno podporo kaže na zmago Levice, kar so napovedovale predvolilne ankete. Krščanskim demokratom kaže na slab rezultat Kljub morebitni zmagi v Mecklenburgu-Predpomorjanskem se AfD verjetno tam ne bo zavihtela na oblast, saj druge stranke načeloma zavračajo sodelovanje z njo, kar je znano kot požarni zid. Ob tem kaže, da bodo Krščanski demokrati kanclerja Friedricha Merza dosegli zgodovinsko najslabši rezultat v 81-letni zgodovini. V omenjeni deželi naj bi prejeli le okoli pet odstotkov glasov, kar je prag za vstop v deželni parlament. V Berlinu jim medtem kaže bolje, z okoli 20 odstotki glasov naj bi zasedli drugo mesto.

  language

  slv

  published at

  2026-09-20T17:01:35

  source

  Slovenske Novice

  title

  V Nemčiji kaže na še eno zmago skrajno desne Alternative za Nemčijo

  url

  https://slovenskenovice.delo.si/novice/svet/v-nemciji-kaze-na-se-eno-zmago-skrajno-desne-alternative-za-nemcijo

source scope

analyzed source count

10

omitted articles

• article order

  12

  body

  Krščanski demokrati (CDU) nemškega kanclerja Friedricha Merza so na nedeljskih volitvah v Mecklenburg-Predpomorjanskem v hudem porazu za stranko izpadli iz deželnega parlamenta. Uradni izidi so v že drugi zvezni deželi v dveh tednih potrdili zmago desne AfD, medtem ko je v Berlinu slavila Levica. CDU je v Mecklenburg-Predpomorjanskem dosegla svoj najslabši volilni rezultat v 81-letni zgodovini stranke. Glede na začasne izide je osvojila le 4,9 odstotka glasov in s tem prvič doslej ni dosegla petodstotnega praga za vstop v parlament katere od zveznih dežel. Predhodni najslabši rezultat stranke je bil devet odstotkov glasov leta 1951 v Bremnu, poroča nemška tiskovna agencija dpa. V Berlinu zmagala Levica Desna Alternativa za Nemčijo (AfD) je slavila z 38,2 odstotki, s čimer je skoraj podvojila svoj rezultat, 16,7 odstotka, izpred petih let. Drugi so bili socialdemokrati (SPD) s 35,5-odstotno podporo. Na tretjem mestu je pristala Levica s 6,5, na četrtem pa Zeleni s 5,7 odstotka podpore. Populistično Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW) je s 4,8 odstotki glasov ostalo pred parlamentarnim pragom. AfD bo v 71-članskem parlamentu pripadlo 32 sedežev. SPD jih bo zasedla 29, Levica in Zeleni pa po pet in ta trojica strank naj bi glede na napovedi najverjetneje oblikovala vladajočo koalicijo. V zvezni deželi Berlin je medtem s 25,7 odstotka glasov jasno zmagala Levica. Na drugem mestu je CDU z 18,8 odstotka, izhaja iz ponoči objavljenih rezultatov volilne komisije. Na tretjem mestu je pristala AfD s 16,3 odstotki, sledijo pa ji Zeleni s 14,3 in SPD z 12,1 odstotki podpore, kar je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa najslabši izid stranke na volitvah v Berlinu doslej. Konservativci s 34 in socialdemokrati z 22 sedeži so izgubili večino v 158-članskem deželnem parlamentu. Nadomestila bi jo lahko tristrankarska koalicija Levice, Zelenih in SPD.

  language

  slv

  published at

  2026-09-21T04:55:08

  source

  SiOL

  title

  Zgodovinski poraz Friedricha Merza

  url

  https://siol.net/novice/svet/merzeva-cdu-v-mecklenburg-predpomorjanskem-izpadla-iz-dezelnega-parlamenta-701925

• article order

  13

  body

  Krščanski demokrati (CDU) nemškega kanclerja Friedricha Merza so na nedeljskih volitvah v Mecklenburg-Predpomorjanskem v hudem porazu za stranko izpadli iz deželnega parlamenta. Uradni izidi so v že drugi zvezni deželi v dveh tednih potrdili zmago skrajno desne AfD, medtem ko je v Berlinu slavila Levica. CDU je v Mecklenburg-Predpomorjanskem dosegla svoj najslabši volilni rezultat v 81-letni zgodovini stranke. Glede na začasne izide je osvojila le 4,9 odstotka glasov in s tem prvič doslej ni dosegla petodstotnega praga za vstop v parlament katere od zveznih dežel. Predhodni najslabši rezultat stranke je bil devet odstotkov glasov leta 1951 v Bremnu, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Kancler Friedrich Merz je rezultat označil za katastrofo za stranko. Merz, ki je pod vse večjim pritiskom, je kljub izidom na dveh deželnih volitvah, zatrdil, da bo ostal na položaju. Merz je vse bolj pod pritiskom zaradi nizke podpore javnosti, pojavljajo pa se tudi govorice, da bi ga lahko sredi mandata celo zamenjali v tako imenovani zamenjavi kanclerja. Skrajna desnica skoraj podvojila svoj rezultat Skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) je slavila z 38,2 odstotki, s čimer je skoraj podvojila svoj rezultat, 16,7 odstotka, izpred petih let. Drugi so bili socialdemokrati (SPD) s 35,5-odstotno podporo. Na tretjem mestu je pristala Levica s 6,5, na četrtem pa Zeleni s 5,7 odstotka podpore. Populistično Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW) je s 4,8 odstotki glasov ostalo pred parlamentarnim pragom. Vladajoča koalicija treh strank? AfD bo v 71-članskem parlamentu pripadlo 32 sedežev. SPD jih bo zasedla 29, Levica in Zeleni pa po pet in ta trojica strank naj bi glede na napovedi najverjetneje oblikovala vladajočo koalicijo. V Berlinu zmaga Levice V zvezni deželi Berlin je medtem s 25,7 odstotka glasov jasno zmagala Levica. Na drugem mestu je CDU z 18,8 odstotka, izhaja iz ponoči objavljenih rezultatov volilne komisije. Na tretjem mestu je pristala AfD s 16,3 odstotki, sledijo pa ji Zeleni s 14,3 in SPD z 12,1 odstotki podpore, kar je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa najslabši izid stranke na volitvah v Berlinu doslej. Konservativci s 34 in socialdemokrati z 22 sedeži so izgubili večino v 158-članskem deželnem parlamentu. Nadomestila bi jo lahko tristrankarska koalicija Levice, Zelenih in SPD.

  language

  slv

  published at

  2026-09-21T05:03:38

  source

  Žurnal24

  title

  Merz po najslabšem rezultatu v zgodovini: To je katastrofa

  url

  https://www.zurnal24.si/svet/merz-po-najslabsem-rezultatu-v-zgodovini-to-je-katastrofa-465428

• article order

  16

  body

  "Katastrofa", "popoln polom" in podobne besedne zveze se ob rezultatih v teh dveh nemških zveznih državah lepijo na nemškega kanclerja Friedricha Merza in CDU. Ob padcu pod prag za vstop v deželni parlament v Mecklenburgu (osvojili niso niti pet odstotkov, kar je najmanj v njihovi zgodovini) je tudi sam Merz izbral izraz "katastrofa". K rezultatom: v Schwerinu, glavnem mestu Mecklenburg-Predpomorjanske, so slavili populistični ali skrajni desničarji Alternativa za Nemčijo (AfD). Pognali so se do 38,5 odstotkov (21,5 odstotka več kot na prejšnjih volitvah). Sledijo jim socialni demokrati (SPD, 35,5 odstotka), Levica (6,5 odstotka), Zeleni (5,8 odstotka) in CDU (4,9 odstotka). AfD bo kljub zmagi težko sestavila koalicijo, levi pol je nabral dovolj glasov, ampak potreben je dogovor, ki bi moral biti izvedlji, saj druge stranke načeloma zavračajo sodelovanje z AfD. V zvezni deželi Berlin je s 25,7 odstotka glasov jasno zmagala Levica. Na drugem mestu je CDU z 18,8 odstotka. Na tretjem mestu je pristala AfD s 16,3 odstotki, sledijo pa ji Zeleni s 14,3 in SPD z 12,1 odstotki podpore, kar je najslabši izid stranke na volitvah v Berlinu doslej. Konservativci s 34 in socialdemokrati z 22 sedeži so izgubili večino v 158-članskem deželnem parlamentu. Nadomestila bi jo lahko tristrankarska koalicija Levice, Zelenih in SPD.

  language

  slv

  published at

  2026-09-21T04:58:17

  source

  Svet24

  title

  Katafastrofa za Merza, slavje Levice in AfD

  url

  https://svet24.si/novice/tujina/friedrich-merz-berlin-mecklenburg-predpomorjansko-levica-afd-1927751

• article order

  15

  body

  Merzeva CDU v Mecklenburg-Predpomorjanskem izpadla iz deželnega parlamenta Skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) je po deželi Saška-Anhalt slavila tudi na včerajšnjih volitvah v Mecklenburg-Predpomorjanskem. Osvojila je 38,2 odstotka, s čimer je skoraj podvojila svoj rezultat, 16,7 odstotka, izpred petih let. Drugi so bili socialdemokrati (SPD) s 35,5-odstotno podporo. Na tretjem mestu je pristala Levica s 6,5, na četrtem pa Zeleni s 5,7 odstotka podpore. Populistično Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW) je s 4,8 odstotki glasov ostalo pred parlamentarnim pragom. AfD bo v 71-članskem parlamentu pripadlo 32 sedežev. SPD jih bo zasedla 29, Levica in Zeleni pa po pet in ta trojica strank naj bi glede na napovedi najverjetneje oblikovala vladajočo koalicijo. V zvezni deželi Berlin je s 25,7 odstotka glasov jasno zmagala Levica. Na drugem mestu je CDU z 18,8 odstotka, izhaja iz ponoči objavljenih rezultatov volilne komisije. Na tretjem mestu je pristala AfD s 16,3 odstotki, sledijo pa ji Zeleni s 14,3 in SPD z 12,1 odstotki podpore, kar je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa najslabši izid stranke na volitvah v Berlinu doslej. Konservativci s 34 in socialdemokrati z 22 sedeži so izgubili večino v 158-članskem deželnem parlamentu. Nadomestila bi jo lahko tristrankarska koalicija Levice, Zelenih in SPD. I

  language

  slv

  published at

  2026-09-21T07:52:46

  source

  Primorski Dnevnik

  title

  V Mecklenburgu-Predpomorjanskem slavila AfD, v Berlinu Levica

  url

  https://www.primorski.eu/se/v-mecklenburgu-predpomorjanskem-slavila-afd-v-berlinu-levica-EY2274723

• article order

  18

  body

  BERLIN * AfD je na nedeljskih volitvah v najbolj severovzhodni nemški deželi osvojila 38,2 odstotka glasov, s čimer je več kot podvojila svoj rezultat, 16,7 odstotka, izpred petih let. Kljub temu najverjetneje ne bo oblikovala vlade, saj ostale nemške stranke zavračajo sodelovanje s skrajno desnico, kar je znano kot požarni zid. Chrupalla je sicer davi za televizijsko postajo ARD dejal, da je treba "počakati in videti", ali bo levosredinskim socialdemokratom (SPD), Levici in Zelenim uspelo oblikovati tristrankarsko koalicijo. "V vsakem primeru smo odprti za pogovore - in ne gre le za vladanje," je dejal Chrupalla. Dodal je, da bi pogovore lahko izkoristili tudi za odkrivanje morebitnih skupnih točk. "Ni treba vnaprej sklepati o končnih rezultatih," je še rekel, tega pa ni podrobneje pojasnil. AfD CDU ponuja sodelovanje Omenil je še, da bi AfD rada ponudila sodelovanje krščanskim demokratom (CDU) kanclerja Friedricha Merza, ki so s 4,9 odstotka glasov zabeležili najslabši rezultat v svoji zgodovini in ostali pred vrati deželnega parlamenta. Chrupalla je dejal, da mora CDU zdaj razmisliti, ali bi opustila svojo politiko požarnega zidu. "V nasprotnem primeru CDU na vzhodu ne bo več obstajala kot ljudska stranka," je dejal za radio Deutschlandfunk. "AfD je nadomestila CDU kot ljudsko stranko," pa je na današnji novinarski konferenci v Berlinu po volitvah v Mecklenburgu-Predpomorjanskem in Berlinu poudarila sopredsednica AfD Weidel. Dodala je, da CDU ne more nadaljevati po sedanji poti. "Nemčija nujno potrebuje reforme, ki jih je treba uresničiti," je dejala po poročanju spletnega portala Welt. Dodala je, da se je Nemčija znašla v zastoju. AfD Merzu napoveduje odhod z oblasti Vodilni kandidat AfD v Mecklenburgu-Predpomorjanskem Leif-Erik Holm pa je ocenil, da bo moral Merz po porazih na deželnih volitvah do konca leta oditi z oblasti, potem ko je njegova stranka utrpela hude izgube na deželnih volitvah, poroča francoska tiskovna agencija AFP. CDU je v primerjavi s prejšnjimi deželnimi volitvami namreč izgubila podporo tudi v zvezni deželi Berlin, kjer je v nedeljo s 25,7 odstotka glasov zmagala Levica, CDU pa je na drugem mestu z 18,8-odstotno podporo. Na deželnih volitvah v Saški-Anhaltu pred dvema tednoma je slavila AfD s skoraj 44 odstotki glasov, doslej vladajoča CDU pa je z nekaj več kot 17-odstotno podporo zabeležila svoj najslabši rezultat na volitvah v tej vzhodnonemški zvezni deželi.

  language

  slv

  published at

  2026-09-21T10:56:24

  source

  primorske.si

  title

  V AfD po zmagi v Mecklenburgu-Predpomorjanskem pripravljeni na pogovore

  url

  https://primorske.si/svet/v-afd-po-zmagi-v-mecklenburgu-predpomorjanskem-pripravljeni-na-pogovore/

omitted source count

5

total source count

15