MedVrsticami

AfD in Levica zmagali na deželnih volitvah, CDU doživela zgodovinski poraz 16.9.2026

Analizirano 10 od 15 virov Slovenščina

Na nedeljskih deželnih volitvah v Nemčiji sta skrajni politični opciji dosegli pomembne zmage, kar je povzročilo pretres v tradicionalnem političnem prostoru. V Mecklenburgu-Predpomorjanskem je zmagala skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) z 38,2 odstotka glasov, medtem ko je krščansko-demokratska unija (CDU) kanclerja Friedricha Merza dosegla zgodovinsko najslabši rezultat (4,9 odstotka) in izpadla iz deželnega parlamenta. Kancler Merz je izid označil za katastrofo, vendar je napovedal nadaljevanje svojega reformnega programa in vztrajanje na položaju. V Berlinu je medtem prepričljivo zmagala Levica pod vodstvom Elif Eralp, ki je osvojila 25,7 odstotka glasov, medtem ko so tradicionalne stranke, kot sta SPD in CDU, izgubile večino. Volilni rezultati kažejo na globoko nezadovoljstvo volivcev s politiko sredine glede stanovanjske krize, migracij in življenjskih stroškov. Uspeh strank na političnih robovih, ki so v kampanjah nastopale z bolj umirjenimi in konkretnimi sporočili, postavlja pod vprašaj učinkovitost strategije "požarnega zidu" in stabilnost vladajoče koalicije.

Analiza trditev

Trditev	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	24ur	Delo	Nova24TV	N1	Dnevnik	Večer	Domovina	Slovenske Novice
Skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo (AfD) je zmagala na volitvah v Mecklenburgu-Predpomorjanskem z 38,2 odstotka glasov.	Večina potrjuje 38,2 %, Nova24TV in Dnevnik navajata nižje številke.	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje zmago AfD z 38,2 odstotka glasov.	Da: Članek navaja zmago AfD z 38,2 odstotka glasov.	Ne: Članek navaja, da se obeta tesen boj in da ankete kažejo preobrat.	Delno: Članek potrjuje zmago AfD, a navaja 37 odstotkov glasov.	Da: Članek potrjuje zmago AfD z 38,2 odstotka glasov.	Delno: Članek navaja zmago AfD z 38 odstotki glasov.	Da: Članek navaja zmago AfD z 38,2 odstotka glasov.	Ne: Članek navaja zmago AfD, a ne navaja odstotka 38,2.	Delno: Članek navaja zmago z okoli 37 oziroma 38 odstotki glasov.
CDU je prvič v zgodovini izpadla iz deželnega parlamenta v Mecklenburgu-Predpomorjanskem, saj ni dosegla petodstotnega praga.	Večina potrjuje izpad, Delo in Nova24TV ga zanikata.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da CDU prvič ni dosegla praga za vstop v parlament.	Da: Članek potrjuje, da je CDU s 4,9 % prvič izpadla iz deželnega parlamenta.	Ne: Članek navaja, da ankete CDU napovedujejo šest odstotkov glasov.	Ne: Članek navaja, da je CDU dosegla 5,5 odstotka, kar je nad pragom.	Da: Članek navaja, da je CDU z 4,9 % izpadla iz parlamenta.	Delno: Članek navaja, da so na robu izpada s petimi odstotki, a ne potrjuje izpada.	Da: Članek potrjuje, da je CDU zbrala 4,9 % in ostala zunaj parlamenta.	Da: Članek navaja, da je CDU ostala pred vrati parlamenta, ker je dobila le 4,9 %.	Delno: Članek navaja, da naj bi prejeli le okoli 5 %, kar je prag za vstop.
V Berlinu je na deželnih volitvah zmagala stranka Levica z rekordnimi 25,7 odstotka glasov.	STA ne navaja, N1 in RTV potrjujeta, drugi brez 25,7%.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja zmago Levice v Berlinu s 25,7 odstotka.	Da: Članek navaja zmago Levice v Berlinu s 25,7 odstotka glasov.	Ne: Članek navaja le napovedi anket (23 odstotkov), ne končnega izida.	Delno: Članek navaja zmago Levice v Berlinu, a z 24,5 odstotka glasov.	Da: Članek navaja zmago Levice v Berlinu s 25,7 odstotka.	Delno: Članek potrjuje zmago Levice, a navaja 25 odstotkov glasov.	Delno: Članek navaja zmago Levice, a ne omenja odstotka 25,7.	Da: Članek navaja, da je Die Linke v Berlinu zmagala s 25,7 odstotka glasov.	Delno: Članek navaja zmago Levice z okoli 25-odstotno podporo.
Krščansko-demokratska unija (CDU) je na volitvah v Mecklenburgu-Predpomorjanskem dosegla najslabši rezultat v svoji 81-letni zgodovini.	Trije viri potrjujejo, trije delno, trije ne omenjajo.	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje najslabši rezultat v 81-letni zgodovini.	Delno: Članek navaja zgodovinski poraz in izpad iz parlamenta, ne omenja pa 81-letne zgodovine.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje najslabši rezultat v 81-letni zgodovini stranke.	Ni omenjeno	Delno: Članek navaja, da je to najslabši rezultat v zgodovini te dežele.	Delno: Članek navaja, da je CDU dosegla 4,9 %, kar je najmanj po drugi svetovni vojni.	Da: Članek navaja zgodovinsko najslabši rezultat v 81 letih.
Kancler Friedrich Merz je volilne izide označil za katastrofo, a napovedal vztrajanje pri svojem reformnem programu.	RTV, 24ur in Večer potrjujejo; STA in N1 delno.	Delno: Omenjeni so porazi na volitvah, a ne izraz katastrofa ali reforme.	Da: Merz je izid označil za katastrofo in napovedal reforme.	Da: Članek potrjuje, da je Merz izide označil za katastrofo in napovedal nadaljevanje reform.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Delno: Članek omenja katastrofo, a ne navaja Merzove izjave o reformah.	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje izjavo o katastrofi in namero o nadaljevanju reform.	Delno: Članek omenja Merzovo posipanje s pepelom, a ne navaja te izjave.	Ni omenjeno
Politični prostor v Nemčiji postaja vse bolj razdrobljen in polariziran, saj tradicionalne stranke CDU in SPD izgubljajo volivce.	Večina virov trditve ne omenja; 24ur in Domovina jo podpirata.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek izrecno navaja, da politični prostor postaja razdrobljen in polariziran.	Delno: Članek omenja težave CDU in tesne boje, a ne potrjuje te teze.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Delno: Članek omenja krizo tradicionalnih strank in izgubo vpliva.	Da: Članek potrjuje, da tradicionalne stranke izgubljajo volivce in da se krepi pohod skrajnih strank.	Ni omenjeno
Na deželnih volitvah v Berlinu so prvič lahko glasovali tudi 16- in 17-letniki.	Večer potrjuje, Delo zanika, ostali ne omenjajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ne: Članek to navaja za deželne volitve v Baden-Württembergu.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Delno: Članek navaja, da so lahko glasovali vsi, ki so dopolnili 16 let.	Da: Članek potrjuje, da so letos prvič glasovali 16- in 17-letniki.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
AfD je v Mecklenburgu-Predpomorjanskem pridobila glasove tako od nekdanjih volivcev SPD in CDU kot od ljudi, ki se prejšnjih volitev niso udeležili.	Večina virov trditve ne omenja; 24ur jo podrobno potrdi, Domovina le delno.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek navaja neto prilive volivcev iz SPD, CDU in od nevolivcev.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Delno: Članek navaja, da AfD jemlje glasove CDU in levim strankam, ne omenja pa neudeleženih.	Ni omenjeno
SPD je v Berlinu dosegla svoj najslabši volilni rezultat doslej.	Večina virov trditve ne omenja; RTV in N1 jo potrjujeta.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da je to najslabši izid SPD v Berlinu doslej.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje, da je to najslabši izid SPD v Berlinu doslej.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Delno: Članek navaja, da je rezultat SPD v Berlinu katastrofalen in da so postali najmanjša stranka.	Ni omenjeno
Vse ostale politične stranke v Nemčiji strogo zavračajo sodelovanje s skrajno desno stranko AfD.	Večina virov trditve ne omenja; dva jo delno potrjujeta, eden v celoti.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Delno: Članek omenja "požarni zid" in zavračanje koalicij, a ne potrjuje, da to počnejo čisto vse stranke.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Delno: Članek omenja, da ostale stranke sodelovanje z AfD zavračajo.	Da: Članek navaja, da vse ostale stranke strogo zavračajo sodelovanje.	Delno: Članek navaja, da je malo verjetno, da bi stranke na levi dovolile manjšinsko vlado AfD.	Delno: Članek omenja, da druge stranke načeloma zavračajo sodelovanje.
Levica v Berlinu načrtuje reševanje stanovanjske krize z razlastitvijo nepremičnin v lasti velikih korporacij.	Večer in Domovina poročata, drugi viri ne omenjajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek navaja ta načrt stranke Levica.	Da: Članek navaja, da se Die Linke zavzema za nacionalizacijo nepremičnin velikih podjetij.	Ni omenjeno
Vodstvo AfD je javno pozvalo kanclerja Friedricha Merza k takojšnjemu odstopu.	Samo Večer poroča o pozivu; ostali viri trditve ne omenjajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje poziv Chrupalle in Weidlove k odstopu.	Ni omenjeno	Ni omenjeno

claims

Skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo (AfD) je zmagala na volitvah v Mecklenburgu-Predpomorjanskem z 38,2 odstotka glasov.
CDU je prvič v zgodovini izpadla iz deželnega parlamenta v Mecklenburgu-Predpomorjanskem, saj ni dosegla petodstotnega praga.
V Berlinu je na deželnih volitvah zmagala stranka Levica z rekordnimi 25,7 odstotka glasov.
Krščansko-demokratska unija (CDU) je na volitvah v Mecklenburgu-Predpomorjanskem dosegla najslabši rezultat v svoji 81-letni zgodovini.
Kancler Friedrich Merz je volilne izide označil za katastrofo, a napovedal vztrajanje pri svojem reformnem programu.
Politični prostor v Nemčiji postaja vse bolj razdrobljen in polariziran, saj tradicionalne stranke CDU in SPD izgubljajo volivce.
Na deželnih volitvah v Berlinu so prvič lahko glasovali tudi 16- in 17-letniki.
AfD je v Mecklenburgu-Predpomorjanskem pridobila glasove tako od nekdanjih volivcev SPD in CDU kot od ljudi, ki se prejšnjih volitev niso udeležili.
SPD je v Berlinu dosegla svoj najslabši volilni rezultat doslej.
Vse ostale politične stranke v Nemčiji strogo zavračajo sodelovanje s skrajno desno stranko AfD.
Levica v Berlinu načrtuje reševanje stanovanjske krize z razlastitvijo nepremičnin v lasti velikih korporacij.
Vodstvo AfD je javno pozvalo kanclerja Friedricha Merza k takojšnjemu odstopu.

key differences

AfD je v Mecklenburgu-Predpomorjanskem pridobila glasove tako od nekdanjih volivcev SPD in CDU kot od ljudi, ki se prejšnjih volitev niso udeležili.: Večina virov trditve ne omenja; 24ur jo podrobno potrdi, Domovina le delno.
CDU je prvič v zgodovini izpadla iz deželnega parlamenta v Mecklenburgu-Predpomorjanskem, saj ni dosegla petodstotnega praga.: Večina potrjuje izpad, Delo in Nova24TV ga zanikata.
Kancler Friedrich Merz je volilne izide označil za katastrofo, a napovedal vztrajanje pri svojem reformnem programu.: RTV, 24ur in Večer potrjujejo; STA in N1 delno.
Krščansko-demokratska unija (CDU) je na volitvah v Mecklenburgu-Predpomorjanskem dosegla najslabši rezultat v svoji 81-letni zgodovini.: Trije viri potrjujejo, trije delno, trije ne omenjajo.
Levica v Berlinu načrtuje reševanje stanovanjske krize z razlastitvijo nepremičnin v lasti velikih korporacij.: Večer in Domovina poročata, drugi viri ne omenjajo.
Na deželnih volitvah v Berlinu so prvič lahko glasovali tudi 16- in 17-letniki.: Večer potrjuje, Delo zanika, ostali ne omenjajo.
Politični prostor v Nemčiji postaja vse bolj razdrobljen in polariziran, saj tradicionalne stranke CDU in SPD izgubljajo volivce.: Večina virov trditve ne omenja; 24ur in Domovina jo podpirata.
SPD je v Berlinu dosegla svoj najslabši volilni rezultat doslej.: Večina virov trditve ne omenja; RTV in N1 jo potrjujeta.
Skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo (AfD) je zmagala na volitvah v Mecklenburgu-Predpomorjanskem z 38,2 odstotka glasov.: Večina potrjuje 38,2 %, Nova24TV in Dnevnik navajata nižje številke.
V Berlinu je na deželnih volitvah zmagala stranka Levica z rekordnimi 25,7 odstotka glasov.: STA ne navaja, N1 in RTV potrjujeta, drugi brez 25,7%.
Vodstvo AfD je javno pozvalo kanclerja Friedricha Merza k takojšnjemu odstopu.: Samo Večer poroča o pozivu; ostali viri trditve ne omenjajo.
Vse ostale politične stranke v Nemčiji strogo zavračajo sodelovanje s skrajno desno stranko AfD.: Večina virov trditve ne omenja; dva jo delno potrjujeta, eden v celoti.

source analyses

24ur

AfD je v Mecklenburgu-Predpomorjanskem pridobila glasove tako od nekdanjih volivcev SPD in CDU kot od ljudi, ki se prejšnjih volitev niso udeležili.: Da: Članek navaja neto prilive volivcev iz SPD, CDU in od nevolivcev.
CDU je prvič v zgodovini izpadla iz deželnega parlamenta v Mecklenburgu-Predpomorjanskem, saj ni dosegla petodstotnega praga.: Da: Članek potrjuje, da je CDU s 4,9 % prvič izpadla iz deželnega parlamenta.
Kancler Friedrich Merz je volilne izide označil za katastrofo, a napovedal vztrajanje pri svojem reformnem programu.: Da: Članek potrjuje, da je Merz izide označil za katastrofo in napovedal nadaljevanje reform.
Krščansko-demokratska unija (CDU) je na volitvah v Mecklenburgu-Predpomorjanskem dosegla najslabši rezultat v svoji 81-letni zgodovini.: Delno: Članek navaja zgodovinski poraz in izpad iz parlamenta, ne omenja pa 81-letne zgodovine.
Levica v Berlinu načrtuje reševanje stanovanjske krize z razlastitvijo nepremičnin v lasti velikih korporacij.: Ni omenjeno
Na deželnih volitvah v Berlinu so prvič lahko glasovali tudi 16- in 17-letniki.: Ni omenjeno
Politični prostor v Nemčiji postaja vse bolj razdrobljen in polariziran, saj tradicionalne stranke CDU in SPD izgubljajo volivce.: Da: Članek izrecno navaja, da politični prostor postaja razdrobljen in polariziran.
SPD je v Berlinu dosegla svoj najslabši volilni rezultat doslej.: Ni omenjeno
Skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo (AfD) je zmagala na volitvah v Mecklenburgu-Predpomorjanskem z 38,2 odstotka glasov.: Da: Članek navaja zmago AfD z 38,2 odstotka glasov.
V Berlinu je na deželnih volitvah zmagala stranka Levica z rekordnimi 25,7 odstotka glasov.: Da: Članek navaja zmago Levice v Berlinu s 25,7 odstotka glasov.
Vodstvo AfD je javno pozvalo kanclerja Friedricha Merza k takojšnjemu odstopu.: Ni omenjeno
Vse ostale politične stranke v Nemčiji strogo zavračajo sodelovanje s skrajno desno stranko AfD.: Delno: Članek omenja "požarni zid" in zavračanje koalicij, a ne potrjuje, da to počnejo čisto vse stranke.

Delo

AfD je v Mecklenburgu-Predpomorjanskem pridobila glasove tako od nekdanjih volivcev SPD in CDU kot od ljudi, ki se prejšnjih volitev niso udeležili.: Ni omenjeno
CDU je prvič v zgodovini izpadla iz deželnega parlamenta v Mecklenburgu-Predpomorjanskem, saj ni dosegla petodstotnega praga.: Ne: Članek navaja, da ankete CDU napovedujejo šest odstotkov glasov.
Kancler Friedrich Merz je volilne izide označil za katastrofo, a napovedal vztrajanje pri svojem reformnem programu.: Ni omenjeno
Krščansko-demokratska unija (CDU) je na volitvah v Mecklenburgu-Predpomorjanskem dosegla najslabši rezultat v svoji 81-letni zgodovini.: Ni omenjeno
Levica v Berlinu načrtuje reševanje stanovanjske krize z razlastitvijo nepremičnin v lasti velikih korporacij.: Ni omenjeno
Na deželnih volitvah v Berlinu so prvič lahko glasovali tudi 16- in 17-letniki.: Ne: Članek to navaja za deželne volitve v Baden-Württembergu.
Politični prostor v Nemčiji postaja vse bolj razdrobljen in polariziran, saj tradicionalne stranke CDU in SPD izgubljajo volivce.: Delno: Članek omenja težave CDU in tesne boje, a ne potrjuje te teze.
SPD je v Berlinu dosegla svoj najslabši volilni rezultat doslej.: Ni omenjeno
Skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo (AfD) je zmagala na volitvah v Mecklenburgu-Predpomorjanskem z 38,2 odstotka glasov.: Ne: Članek navaja, da se obeta tesen boj in da ankete kažejo preobrat.
V Berlinu je na deželnih volitvah zmagala stranka Levica z rekordnimi 25,7 odstotka glasov.: Ne: Članek navaja le napovedi anket (23 odstotkov), ne končnega izida.
Vodstvo AfD je javno pozvalo kanclerja Friedricha Merza k takojšnjemu odstopu.: Ni omenjeno
Vse ostale politične stranke v Nemčiji strogo zavračajo sodelovanje s skrajno desno stranko AfD.: Ni omenjeno

Dnevnik

AfD je v Mecklenburgu-Predpomorjanskem pridobila glasove tako od nekdanjih volivcev SPD in CDU kot od ljudi, ki se prejšnjih volitev niso udeležili.: Ni omenjeno
CDU je prvič v zgodovini izpadla iz deželnega parlamenta v Mecklenburgu-Predpomorjanskem, saj ni dosegla petodstotnega praga.: Delno: Članek navaja, da so na robu izpada s petimi odstotki, a ne potrjuje izpada.
Kancler Friedrich Merz je volilne izide označil za katastrofo, a napovedal vztrajanje pri svojem reformnem programu.: Ni omenjeno
Krščansko-demokratska unija (CDU) je na volitvah v Mecklenburgu-Predpomorjanskem dosegla najslabši rezultat v svoji 81-letni zgodovini.: Ni omenjeno
Levica v Berlinu načrtuje reševanje stanovanjske krize z razlastitvijo nepremičnin v lasti velikih korporacij.: Ni omenjeno
Na deželnih volitvah v Berlinu so prvič lahko glasovali tudi 16- in 17-letniki.: Delno: Članek navaja, da so lahko glasovali vsi, ki so dopolnili 16 let.
Politični prostor v Nemčiji postaja vse bolj razdrobljen in polariziran, saj tradicionalne stranke CDU in SPD izgubljajo volivce.: Ni omenjeno
SPD je v Berlinu dosegla svoj najslabši volilni rezultat doslej.: Ni omenjeno
Skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo (AfD) je zmagala na volitvah v Mecklenburgu-Predpomorjanskem z 38,2 odstotka glasov.: Delno: Članek navaja zmago AfD z 38 odstotki glasov.
V Berlinu je na deželnih volitvah zmagala stranka Levica z rekordnimi 25,7 odstotka glasov.: Delno: Članek potrjuje zmago Levice, a navaja 25 odstotkov glasov.
Vodstvo AfD je javno pozvalo kanclerja Friedricha Merza k takojšnjemu odstopu.: Ni omenjeno
Vse ostale politične stranke v Nemčiji strogo zavračajo sodelovanje s skrajno desno stranko AfD.: Delno: Članek omenja, da ostale stranke sodelovanje z AfD zavračajo.

Domovina

AfD je v Mecklenburgu-Predpomorjanskem pridobila glasove tako od nekdanjih volivcev SPD in CDU kot od ljudi, ki se prejšnjih volitev niso udeležili.: Delno: Članek navaja, da AfD jemlje glasove CDU in levim strankam, ne omenja pa neudeleženih.
CDU je prvič v zgodovini izpadla iz deželnega parlamenta v Mecklenburgu-Predpomorjanskem, saj ni dosegla petodstotnega praga.: Da: Članek navaja, da je CDU ostala pred vrati parlamenta, ker je dobila le 4,9 %.
Kancler Friedrich Merz je volilne izide označil za katastrofo, a napovedal vztrajanje pri svojem reformnem programu.: Delno: Članek omenja Merzovo posipanje s pepelom, a ne navaja te izjave.
Krščansko-demokratska unija (CDU) je na volitvah v Mecklenburgu-Predpomorjanskem dosegla najslabši rezultat v svoji 81-letni zgodovini.: Delno: Članek navaja, da je CDU dosegla 4,9 %, kar je najmanj po drugi svetovni vojni.
Levica v Berlinu načrtuje reševanje stanovanjske krize z razlastitvijo nepremičnin v lasti velikih korporacij.: Da: Članek navaja, da se Die Linke zavzema za nacionalizacijo nepremičnin velikih podjetij.
Na deželnih volitvah v Berlinu so prvič lahko glasovali tudi 16- in 17-letniki.: Ni omenjeno
Politični prostor v Nemčiji postaja vse bolj razdrobljen in polariziran, saj tradicionalne stranke CDU in SPD izgubljajo volivce.: Da: Članek potrjuje, da tradicionalne stranke izgubljajo volivce in da se krepi pohod skrajnih strank.
SPD je v Berlinu dosegla svoj najslabši volilni rezultat doslej.: Delno: Članek navaja, da je rezultat SPD v Berlinu katastrofalen in da so postali najmanjša stranka.
Skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo (AfD) je zmagala na volitvah v Mecklenburgu-Predpomorjanskem z 38,2 odstotka glasov.: Ne: Članek navaja zmago AfD, a ne navaja odstotka 38,2.
V Berlinu je na deželnih volitvah zmagala stranka Levica z rekordnimi 25,7 odstotka glasov.: Da: Članek navaja, da je Die Linke v Berlinu zmagala s 25,7 odstotka glasov.
Vodstvo AfD je javno pozvalo kanclerja Friedricha Merza k takojšnjemu odstopu.: Ni omenjeno
Vse ostale politične stranke v Nemčiji strogo zavračajo sodelovanje s skrajno desno stranko AfD.: Delno: Članek navaja, da je malo verjetno, da bi stranke na levi dovolile manjšinsko vlado AfD.

N1

AfD je v Mecklenburgu-Predpomorjanskem pridobila glasove tako od nekdanjih volivcev SPD in CDU kot od ljudi, ki se prejšnjih volitev niso udeležili.: Ni omenjeno
CDU je prvič v zgodovini izpadla iz deželnega parlamenta v Mecklenburgu-Predpomorjanskem, saj ni dosegla petodstotnega praga.: Da: Članek navaja, da je CDU z 4,9 % izpadla iz parlamenta.
Kancler Friedrich Merz je volilne izide označil za katastrofo, a napovedal vztrajanje pri svojem reformnem programu.: Delno: Članek omenja katastrofo, a ne navaja Merzove izjave o reformah.
Krščansko-demokratska unija (CDU) je na volitvah v Mecklenburgu-Predpomorjanskem dosegla najslabši rezultat v svoji 81-letni zgodovini.: Da: Članek potrjuje najslabši rezultat v 81-letni zgodovini stranke.
Levica v Berlinu načrtuje reševanje stanovanjske krize z razlastitvijo nepremičnin v lasti velikih korporacij.: Ni omenjeno
Na deželnih volitvah v Berlinu so prvič lahko glasovali tudi 16- in 17-letniki.: Ni omenjeno
Politični prostor v Nemčiji postaja vse bolj razdrobljen in polariziran, saj tradicionalne stranke CDU in SPD izgubljajo volivce.: Ni omenjeno
SPD je v Berlinu dosegla svoj najslabši volilni rezultat doslej.: Da: Članek potrjuje, da je to najslabši izid SPD v Berlinu doslej.
Skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo (AfD) je zmagala na volitvah v Mecklenburgu-Predpomorjanskem z 38,2 odstotka glasov.: Da: Članek potrjuje zmago AfD z 38,2 odstotka glasov.
V Berlinu je na deželnih volitvah zmagala stranka Levica z rekordnimi 25,7 odstotka glasov.: Da: Članek navaja zmago Levice v Berlinu s 25,7 odstotka.
Vodstvo AfD je javno pozvalo kanclerja Friedricha Merza k takojšnjemu odstopu.: Ni omenjeno
Vse ostale politične stranke v Nemčiji strogo zavračajo sodelovanje s skrajno desno stranko AfD.: Ni omenjeno

Nova24TV

AfD je v Mecklenburgu-Predpomorjanskem pridobila glasove tako od nekdanjih volivcev SPD in CDU kot od ljudi, ki se prejšnjih volitev niso udeležili.: Ni omenjeno
CDU je prvič v zgodovini izpadla iz deželnega parlamenta v Mecklenburgu-Predpomorjanskem, saj ni dosegla petodstotnega praga.: Ne: Članek navaja, da je CDU dosegla 5,5 odstotka, kar je nad pragom.
Kancler Friedrich Merz je volilne izide označil za katastrofo, a napovedal vztrajanje pri svojem reformnem programu.: Ni omenjeno
Krščansko-demokratska unija (CDU) je na volitvah v Mecklenburgu-Predpomorjanskem dosegla najslabši rezultat v svoji 81-letni zgodovini.: Ni omenjeno
Levica v Berlinu načrtuje reševanje stanovanjske krize z razlastitvijo nepremičnin v lasti velikih korporacij.: Ni omenjeno
Na deželnih volitvah v Berlinu so prvič lahko glasovali tudi 16- in 17-letniki.: Ni omenjeno
Politični prostor v Nemčiji postaja vse bolj razdrobljen in polariziran, saj tradicionalne stranke CDU in SPD izgubljajo volivce.: Ni omenjeno
SPD je v Berlinu dosegla svoj najslabši volilni rezultat doslej.: Ni omenjeno
Skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo (AfD) je zmagala na volitvah v Mecklenburgu-Predpomorjanskem z 38,2 odstotka glasov.: Delno: Članek potrjuje zmago AfD, a navaja 37 odstotkov glasov.
V Berlinu je na deželnih volitvah zmagala stranka Levica z rekordnimi 25,7 odstotka glasov.: Delno: Članek navaja zmago Levice v Berlinu, a z 24,5 odstotka glasov.
Vodstvo AfD je javno pozvalo kanclerja Friedricha Merza k takojšnjemu odstopu.: Ni omenjeno
Vse ostale politične stranke v Nemčiji strogo zavračajo sodelovanje s skrajno desno stranko AfD.: Ni omenjeno

RTV Slovenija

AfD je v Mecklenburgu-Predpomorjanskem pridobila glasove tako od nekdanjih volivcev SPD in CDU kot od ljudi, ki se prejšnjih volitev niso udeležili.: Ni omenjeno
CDU je prvič v zgodovini izpadla iz deželnega parlamenta v Mecklenburgu-Predpomorjanskem, saj ni dosegla petodstotnega praga.: Da: Članek navaja, da CDU prvič ni dosegla praga za vstop v parlament.
Kancler Friedrich Merz je volilne izide označil za katastrofo, a napovedal vztrajanje pri svojem reformnem programu.: Da: Merz je izid označil za katastrofo in napovedal reforme.
Krščansko-demokratska unija (CDU) je na volitvah v Mecklenburgu-Predpomorjanskem dosegla najslabši rezultat v svoji 81-letni zgodovini.: Da: Članek potrjuje najslabši rezultat v 81-letni zgodovini.
Levica v Berlinu načrtuje reševanje stanovanjske krize z razlastitvijo nepremičnin v lasti velikih korporacij.: Ni omenjeno
Na deželnih volitvah v Berlinu so prvič lahko glasovali tudi 16- in 17-letniki.: Ni omenjeno
Politični prostor v Nemčiji postaja vse bolj razdrobljen in polariziran, saj tradicionalne stranke CDU in SPD izgubljajo volivce.: Ni omenjeno
SPD je v Berlinu dosegla svoj najslabši volilni rezultat doslej.: Da: Članek navaja, da je to najslabši izid SPD v Berlinu doslej.
Skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo (AfD) je zmagala na volitvah v Mecklenburgu-Predpomorjanskem z 38,2 odstotka glasov.: Da: Članek potrjuje zmago AfD z 38,2 odstotka glasov.
V Berlinu je na deželnih volitvah zmagala stranka Levica z rekordnimi 25,7 odstotka glasov.: Da: Članek navaja zmago Levice v Berlinu s 25,7 odstotka.
Vodstvo AfD je javno pozvalo kanclerja Friedricha Merza k takojšnjemu odstopu.: Ni omenjeno
Vse ostale politične stranke v Nemčiji strogo zavračajo sodelovanje s skrajno desno stranko AfD.: Ni omenjeno

STA

AfD je v Mecklenburgu-Predpomorjanskem pridobila glasove tako od nekdanjih volivcev SPD in CDU kot od ljudi, ki se prejšnjih volitev niso udeležili.: Ni omenjeno
CDU je prvič v zgodovini izpadla iz deželnega parlamenta v Mecklenburgu-Predpomorjanskem, saj ni dosegla petodstotnega praga.: Ni omenjeno
Kancler Friedrich Merz je volilne izide označil za katastrofo, a napovedal vztrajanje pri svojem reformnem programu.: Delno: Omenjeni so porazi na volitvah, a ne izraz katastrofa ali reforme.
Krščansko-demokratska unija (CDU) je na volitvah v Mecklenburgu-Predpomorjanskem dosegla najslabši rezultat v svoji 81-letni zgodovini.: Ni omenjeno
Levica v Berlinu načrtuje reševanje stanovanjske krize z razlastitvijo nepremičnin v lasti velikih korporacij.: Ni omenjeno
Na deželnih volitvah v Berlinu so prvič lahko glasovali tudi 16- in 17-letniki.: Ni omenjeno
Politični prostor v Nemčiji postaja vse bolj razdrobljen in polariziran, saj tradicionalne stranke CDU in SPD izgubljajo volivce.: Ni omenjeno
SPD je v Berlinu dosegla svoj najslabši volilni rezultat doslej.: Ni omenjeno
Skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo (AfD) je zmagala na volitvah v Mecklenburgu-Predpomorjanskem z 38,2 odstotka glasov.: Ni omenjeno
V Berlinu je na deželnih volitvah zmagala stranka Levica z rekordnimi 25,7 odstotka glasov.: Ni omenjeno
Vodstvo AfD je javno pozvalo kanclerja Friedricha Merza k takojšnjemu odstopu.: Ni omenjeno
Vse ostale politične stranke v Nemčiji strogo zavračajo sodelovanje s skrajno desno stranko AfD.: Ni omenjeno

Slovenske Novice

AfD je v Mecklenburgu-Predpomorjanskem pridobila glasove tako od nekdanjih volivcev SPD in CDU kot od ljudi, ki se prejšnjih volitev niso udeležili.: Ni omenjeno
CDU je prvič v zgodovini izpadla iz deželnega parlamenta v Mecklenburgu-Predpomorjanskem, saj ni dosegla petodstotnega praga.: Delno: Članek navaja, da naj bi prejeli le okoli 5 %, kar je prag za vstop.
Kancler Friedrich Merz je volilne izide označil za katastrofo, a napovedal vztrajanje pri svojem reformnem programu.: Ni omenjeno
Krščansko-demokratska unija (CDU) je na volitvah v Mecklenburgu-Predpomorjanskem dosegla najslabši rezultat v svoji 81-letni zgodovini.: Da: Članek navaja zgodovinsko najslabši rezultat v 81 letih.
Levica v Berlinu načrtuje reševanje stanovanjske krize z razlastitvijo nepremičnin v lasti velikih korporacij.: Ni omenjeno
Na deželnih volitvah v Berlinu so prvič lahko glasovali tudi 16- in 17-letniki.: Ni omenjeno
Politični prostor v Nemčiji postaja vse bolj razdrobljen in polariziran, saj tradicionalne stranke CDU in SPD izgubljajo volivce.: Ni omenjeno
SPD je v Berlinu dosegla svoj najslabši volilni rezultat doslej.: Ni omenjeno
Skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo (AfD) je zmagala na volitvah v Mecklenburgu-Predpomorjanskem z 38,2 odstotka glasov.: Delno: Članek navaja zmago z okoli 37 oziroma 38 odstotki glasov.
V Berlinu je na deželnih volitvah zmagala stranka Levica z rekordnimi 25,7 odstotka glasov.: Delno: Članek navaja zmago Levice z okoli 25-odstotno podporo.
Vodstvo AfD je javno pozvalo kanclerja Friedricha Merza k takojšnjemu odstopu.: Ni omenjeno
Vse ostale politične stranke v Nemčiji strogo zavračajo sodelovanje s skrajno desno stranko AfD.: Delno: Članek omenja, da druge stranke načeloma zavračajo sodelovanje.

Večer

AfD je v Mecklenburgu-Predpomorjanskem pridobila glasove tako od nekdanjih volivcev SPD in CDU kot od ljudi, ki se prejšnjih volitev niso udeležili.: Ni omenjeno
CDU je prvič v zgodovini izpadla iz deželnega parlamenta v Mecklenburgu-Predpomorjanskem, saj ni dosegla petodstotnega praga.: Da: Članek potrjuje, da je CDU zbrala 4,9 % in ostala zunaj parlamenta.
Kancler Friedrich Merz je volilne izide označil za katastrofo, a napovedal vztrajanje pri svojem reformnem programu.: Da: Članek potrjuje izjavo o katastrofi in namero o nadaljevanju reform.
Krščansko-demokratska unija (CDU) je na volitvah v Mecklenburgu-Predpomorjanskem dosegla najslabši rezultat v svoji 81-letni zgodovini.: Delno: Članek navaja, da je to najslabši rezultat v zgodovini te dežele.
Levica v Berlinu načrtuje reševanje stanovanjske krize z razlastitvijo nepremičnin v lasti velikih korporacij.: Da: Članek navaja ta načrt stranke Levica.
Na deželnih volitvah v Berlinu so prvič lahko glasovali tudi 16- in 17-letniki.: Da: Članek potrjuje, da so letos prvič glasovali 16- in 17-letniki.
Politični prostor v Nemčiji postaja vse bolj razdrobljen in polariziran, saj tradicionalne stranke CDU in SPD izgubljajo volivce.: Delno: Članek omenja krizo tradicionalnih strank in izgubo vpliva.
SPD je v Berlinu dosegla svoj najslabši volilni rezultat doslej.: Ni omenjeno
Skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo (AfD) je zmagala na volitvah v Mecklenburgu-Predpomorjanskem z 38,2 odstotka glasov.: Da: Članek navaja zmago AfD z 38,2 odstotka glasov.
V Berlinu je na deželnih volitvah zmagala stranka Levica z rekordnimi 25,7 odstotka glasov.: Delno: Članek navaja zmago Levice, a ne omenja odstotka 25,7.
Vodstvo AfD je javno pozvalo kanclerja Friedricha Merza k takojšnjemu odstopu.: Da: Članek potrjuje poziv Chrupalle in Weidlove k odstopu.
Vse ostale politične stranke v Nemčiji strogo zavračajo sodelovanje s skrajno desno stranko AfD.: Da: Članek navaja, da vse ostale stranke strogo zavračajo sodelovanje.

Analiza sentimenta

Entiteta	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	24ur	Delo	Nova24TV	N1	Dnevnik	Večer	Domovina	Slovenske Novice
Krščansko-demokratska unija (CDU)	Nekateri viri poudarjajo zgodovinski poraz, drugi so nevtralni.	Nevtralno: omenjena kot Merzova stranka brez vrednotenja	Negativno: izrecno označena kot 'hud udarec' in 'katastrofa'	Negativno: članek poudarja zgodovinski poraz in izpad iz parlamenta	Nevtralno: omenjena kot vladajoča stranka, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjena z deleži glasov brez vrednotenja	Negativno: izrecno označena kot 'hud poraz', 'najslabši rezultat v 81-letni zgodovini'	Nevtralno: omenjeni kot 'krščanski demokrati' z nizko podporo, brez meta-vrednotenja	Negativno: članek poudarja zgodovinsko izgubo in padec ugleda, kar implicira kritiko.	Negativno: kritizirana zaradi 'woke' ideologije, popuščanja nevladnikom in izgube volivcev	Nevtralno: omenjen slab rezultat, a brez eksplicitnega vrednotenja stranke
Socialdemokratska stranka (SPD)	Nekateri viri poudarjajo zgodovinsko slab rezultat, drugi ga le navajajo.	Ni omenjeno	Nevtralno: informativno naveden volilni rezultat brez vrednotenja	Negativno: izguba prvega mesta po desetletjih, brez pohvale	Nevtralno: omenjena v volilnem kontekstu, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjena z deleži glasov brez vrednotenja	Negativno: v Berlinu 'zgodovinsko slab rezultat', 'najslabši izid doslej'	Nevtralno: omenjeni z deležem glasov, brez vrednotenja	Negativno: omenjen negativen trend in izguba vpliva, kar kaže na kritiko.	Negativno: omenjena kot izgubila glasove, 'katastrofalno' v Berlinu	Nevtralno: omenjena kot udeleženka v tesnem boju, brez meta-vrednotenja
Friedrich Merz	Nekateri viri ga krivijo za poraz, drugi le navajajo dejstva.	Nevtralno: citiran kot govorec brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot kancler, ki izid označi za katastrofo, brez meta-vrednotenja	Negativno: članek ga označuje kot odgovornega za 'katastrofo' in razočaranje volivcev	Nevtralno: omenjen kot kancler in vodja CDU, sklicuje krizni sestanek, brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno	Negativno: članek ga povezuje z zgodovinskim porazom CDU, izpadom iz parlamenta	Nevtralno: omenjen kot kancler, ki je obljubljal ustavitev AfD, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: kancler je omenjen kot nosilec krize, njegove izjave so citirane brez meta-vrednotenja.	Negativno: avtor ga kritizira zaradi nereagiranja na migracije in kriminal, kar vodi v izgubo volivcev	Nevtralno: omenjen kot kancler, povezan s slabim rezultatom CDU, brez meta-vrednotenja
Alternativa za Nemčijo (AfD)	Večina virov nevtralna, Dnevnik in Domovina izrazito negativna.	Ni omenjeno	Nevtralno: informativno naveden volilni uspeh brez vrednotenja	Nevtralno: opisana kot zmagovalka, brez meta-vrednotenja avtorja	Nevtralno: omenjena kot stranka v volilnem boju, brez izrecnega vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot vodilna na volitvah v Mecklenburgu-Predpomorjanskem brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot zmagovalka volitev brez meta-vrednotenja	Negativno: označena kot 'skrajno desna', kar je izrecno negativno vrednotenje	Nevtralno: opisana kot skrajno desna in proruska, a brez eksplicitnega vrednotenja v članku.	Negativno: označena kot 'skrajno desna', 'lakaj', 'sporne ideje'	Negativno: označena kot 'skrajno desna', kar je negativno vrednotenje
Levica (Die Linke)	Domovina edina označuje kot skrajno levo; drugi nevtralno.	Ni omenjeno	Nevtralno: informativno naveden volilni rezultat brez vrednotenja	Nevtralno: opisana kot zmagovalka, brez izrecnega vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot zmagovalka v Berlinu, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot zmagovalka v Berlinu brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot zmagovalka v Berlinu brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot zmagovalka v Berlinu, brez meta-vrednotenja	Pozitivno: zmaga v Berlinu in podpora mladih sta predstavljeni kot uspeh, brez izrecne pohvale.	Negativno: označena kot 'skrajno leva', 'ekstremistični buldožer', 'populistična'	Nevtralno: omenjena kot zmagovalka v Berlinu, brez vrednotenja
Elif Eralp	Pozitivno (24ur, Večer) proti negativno (Domovina).	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Pozitivno: opisana kot komunikacijsko spretna in uspešna pri mladih	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Pozitivno: citirana z izjavo o slavju ljubezni in pravice, kar jo prikazuje v pozitivni luči.	Negativno: opisana kot 'populistična', povezana s Hamasom, 'Mamdani Berlina'	Ni omenjeno
FDP	Večinoma nevtralno ali brez omembe; redki negativni poudarki.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena le kot izguba volivcev, brez vrednotenja	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Negativno: omenjen padec podpore in izguba vpliva, kar kaže na kritiko.	Negativno: opisana kot 'bleda senca prejšnjih uspehov', ne uvršča se	Ni omenjeno
Zeleni	Večinoma nevtralno poročanje; izstopa negativna oznaka Domovine.	Ni omenjeno	Nevtralno: informativno naveden volilni rezultat brez vrednotenja	Nevtralno: omenjeni le kot izguba volivcev, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjeni z anketno podporo, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjeni z deleži glasov brez vrednotenja	Nevtralno: omenjeni z volilnimi deleži brez vrednotenja	Nevtralno: omenjeni z odstotki, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjeni kot del koalicijskih možnosti, brez vrednotenja.	Negativno: omenjeni kot 'skrajno levi', izgubili sedeže	Ni omenjeno
Mecklenburg-Predpomorjansko	Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.	Nevtralno: omenjeno kot lokacija volitev brez vrednotenja	Nevtralno: omenjeno kot lokacija volitev brez vrednotenja	Nevtralno: opisano kot prizorišče volitev, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot lokacija volitev, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjeno kot lokacija volitev brez vrednotenja	Nevtralno: omenjeno kot lokacija volitev brez vrednotenja	Nevtralno: omenjeno kot lokacija volitev, brez vrednotenja	Nevtralno: dežela je omenjena kot prizorišče volitev, brez vrednotenja.	Nevtralno: le geografsko ozadje, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjeno kot lokacija volitev, brez vrednotenja
Berlin	Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.	Nevtralno: omenjen kot lokacija volitev brez vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot lokacija volitev brez vrednotenja	Nevtralno: opisano kot prizorišče volitev, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot lokacija volitev, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot lokacija volitev brez vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot lokacija volitev brez vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot dežela z volitvami, brez vrednotenja	Nevtralno: mesto je omenjeno kot volilno okolje, brez vrednotenja.	Nevtralno: omenjen kot lokacija volitev, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot drugo volišče, brez vrednotenja
Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW)	BSW: večinoma nevtralno, le Dnevnik označi kot "skrajno levo".	Ni omenjeno	Nevtralno: informativno naveden volilni rezultat brez vrednotenja	Nevtralno: omenjeno kot ponudnik za specifične volivce	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjeno z deleži glasov brez vrednotenja	Nevtralno: omenjeno kot 'populistično', a brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjeni kot 'skrajno levo Gibanje Sare Wagenknecht', brez meta-vrednotenja	Nevtralno: le informativno omenjeni z deležem glasov.	Nevtralno: le informativno omenjena, ni presegla volilnega praga	Ni omenjeno
Manuela Schwesig	Vsi viri nevtralni, brez izrazitih razlik.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot ministrska predsednica, brez vrednotenja	Nevtralno: citirana kot kandidatka SPD, brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot premierka, brez meta-vrednotenja.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Tino Chrupalla	Večer edini omenja, a nevtralno, brez vrednotenja.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: njegove izjave so citirane, vendar ni meta-vrednotenja.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Alice Weidel	Večer edini omenja Weidel, in sicer nevtralno.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot sovodja, brez vrednotenja.	Ni omenjeno	Ni omenjeno

entities

Krščansko-demokratska unija (CDU)
Socialdemokratska stranka (SPD)
Friedrich Merz
Alternativa za Nemčijo (AfD)
Levica (Die Linke)
Elif Eralp
FDP
Zeleni
Mecklenburg-Predpomorjansko
Berlin
Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW)
Manuela Schwesig
Tino Chrupalla
Alice Weidel

key differences

Alice Weidel: Večer edini omenja Weidel, in sicer nevtralno.
Alternativa za Nemčijo (AfD): Večina virov nevtralna, Dnevnik in Domovina izrazito negativna.
Berlin: Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.
Elif Eralp: Pozitivno (24ur, Večer) proti negativno (Domovina).
FDP: Večinoma nevtralno ali brez omembe; redki negativni poudarki.
Friedrich Merz: Nekateri viri ga krivijo za poraz, drugi le navajajo dejstva.
Krščansko-demokratska unija (CDU): Nekateri viri poudarjajo zgodovinski poraz, drugi so nevtralni.
Levica (Die Linke): Domovina edina označuje kot skrajno levo; drugi nevtralno.
Manuela Schwesig: Vsi viri nevtralni, brez izrazitih razlik.
Mecklenburg-Predpomorjansko: Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.
Socialdemokratska stranka (SPD): Nekateri viri poudarjajo zgodovinsko slab rezultat, drugi ga le navajajo.
Tino Chrupalla: Večer edini omenja, a nevtralno, brez vrednotenja.
Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW): BSW: večinoma nevtralno, le Dnevnik označi kot "skrajno levo".
Zeleni: Večinoma nevtralno poročanje; izstopa negativna oznaka Domovine.

source analyses

24ur

Alice Weidel: Ni omenjeno
Alternativa za Nemčijo (AfD): Nevtralno: opisana kot zmagovalka, brez meta-vrednotenja avtorja
Berlin: Nevtralno: opisano kot prizorišče volitev, brez vrednotenja
Elif Eralp: Pozitivno: opisana kot komunikacijsko spretna in uspešna pri mladih
FDP: Nevtralno: omenjena le kot izguba volivcev, brez vrednotenja
Friedrich Merz: Negativno: članek ga označuje kot odgovornega za 'katastrofo' in razočaranje volivcev
Krščansko-demokratska unija (CDU): Negativno: članek poudarja zgodovinski poraz in izpad iz parlamenta
Levica (Die Linke): Nevtralno: opisana kot zmagovalka, brez izrecnega vrednotenja
Manuela Schwesig: Nevtralno: omenjena kot ministrska predsednica, brez vrednotenja
Mecklenburg-Predpomorjansko: Nevtralno: opisano kot prizorišče volitev, brez vrednotenja
Socialdemokratska stranka (SPD): Negativno: izguba prvega mesta po desetletjih, brez pohvale
Tino Chrupalla: Ni omenjeno
Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW): Nevtralno: omenjeno kot ponudnik za specifične volivce
Zeleni: Nevtralno: omenjeni le kot izguba volivcev, brez vrednotenja

Delo

Alice Weidel: Ni omenjeno
Alternativa za Nemčijo (AfD): Nevtralno: omenjena kot stranka v volilnem boju, brez izrecnega vrednotenja
Berlin: Nevtralno: omenjen kot lokacija volitev, brez meta-vrednotenja
Elif Eralp: Ni omenjeno
FDP: Ni omenjeno
Friedrich Merz: Nevtralno: omenjen kot kancler in vodja CDU, sklicuje krizni sestanek, brez meta-vrednotenja
Krščansko-demokratska unija (CDU): Nevtralno: omenjena kot vladajoča stranka, brez meta-vrednotenja
Levica (Die Linke): Nevtralno: omenjena kot zmagovalka v Berlinu, brez meta-vrednotenja
Manuela Schwesig: Nevtralno: citirana kot kandidatka SPD, brez meta-vrednotenja
Mecklenburg-Predpomorjansko: Nevtralno: omenjena kot lokacija volitev, brez meta-vrednotenja
Socialdemokratska stranka (SPD): Nevtralno: omenjena v volilnem kontekstu, brez meta-vrednotenja
Tino Chrupalla: Ni omenjeno
Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW): Ni omenjeno
Zeleni: Nevtralno: omenjeni z anketno podporo, brez meta-vrednotenja

Dnevnik

Alice Weidel: Ni omenjeno
Alternativa za Nemčijo (AfD): Negativno: označena kot 'skrajno desna', kar je izrecno negativno vrednotenje
Berlin: Nevtralno: omenjen kot dežela z volitvami, brez vrednotenja
Elif Eralp: Ni omenjeno
FDP: Ni omenjeno
Friedrich Merz: Nevtralno: omenjen kot kancler, ki je obljubljal ustavitev AfD, brez meta-vrednotenja
Krščansko-demokratska unija (CDU): Nevtralno: omenjeni kot 'krščanski demokrati' z nizko podporo, brez meta-vrednotenja
Levica (Die Linke): Nevtralno: omenjena kot zmagovalka v Berlinu, brez meta-vrednotenja
Manuela Schwesig: Ni omenjeno
Mecklenburg-Predpomorjansko: Nevtralno: omenjeno kot lokacija volitev, brez vrednotenja
Socialdemokratska stranka (SPD): Nevtralno: omenjeni z deležem glasov, brez vrednotenja
Tino Chrupalla: Ni omenjeno
Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW): Nevtralno: omenjeni kot 'skrajno levo Gibanje Sare Wagenknecht', brez meta-vrednotenja
Zeleni: Nevtralno: omenjeni z odstotki, brez vrednotenja

Domovina

Alice Weidel: Ni omenjeno
Alternativa za Nemčijo (AfD): Negativno: označena kot 'skrajno desna', 'lakaj', 'sporne ideje'
Berlin: Nevtralno: omenjen kot lokacija volitev, brez vrednotenja
Elif Eralp: Negativno: opisana kot 'populistična', povezana s Hamasom, 'Mamdani Berlina'
FDP: Negativno: opisana kot 'bleda senca prejšnjih uspehov', ne uvršča se
Friedrich Merz: Negativno: avtor ga kritizira zaradi nereagiranja na migracije in kriminal, kar vodi v izgubo volivcev
Krščansko-demokratska unija (CDU): Negativno: kritizirana zaradi 'woke' ideologije, popuščanja nevladnikom in izgube volivcev
Levica (Die Linke): Negativno: označena kot 'skrajno leva', 'ekstremistični buldožer', 'populistična'
Manuela Schwesig: Ni omenjeno
Mecklenburg-Predpomorjansko: Nevtralno: le geografsko ozadje, brez vrednotenja
Socialdemokratska stranka (SPD): Negativno: omenjena kot izgubila glasove, 'katastrofalno' v Berlinu
Tino Chrupalla: Ni omenjeno
Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW): Nevtralno: le informativno omenjena, ni presegla volilnega praga
Zeleni: Negativno: omenjeni kot 'skrajno levi', izgubili sedeže

N1

Alice Weidel: Ni omenjeno
Alternativa za Nemčijo (AfD): Nevtralno: omenjena kot zmagovalka volitev brez meta-vrednotenja
Berlin: Nevtralno: omenjen kot lokacija volitev brez vrednotenja
Elif Eralp: Ni omenjeno
FDP: Ni omenjeno
Friedrich Merz: Negativno: članek ga povezuje z zgodovinskim porazom CDU, izpadom iz parlamenta
Krščansko-demokratska unija (CDU): Negativno: izrecno označena kot 'hud poraz', 'najslabši rezultat v 81-letni zgodovini'
Levica (Die Linke): Nevtralno: omenjena kot zmagovalka v Berlinu brez vrednotenja
Manuela Schwesig: Ni omenjeno
Mecklenburg-Predpomorjansko: Nevtralno: omenjeno kot lokacija volitev brez vrednotenja
Socialdemokratska stranka (SPD): Negativno: v Berlinu 'zgodovinsko slab rezultat', 'najslabši izid doslej'
Tino Chrupalla: Ni omenjeno
Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW): Nevtralno: omenjeno kot 'populistično', a brez meta-vrednotenja
Zeleni: Nevtralno: omenjeni z volilnimi deleži brez vrednotenja

Nova24TV

Alice Weidel: Ni omenjeno
Alternativa za Nemčijo (AfD): Nevtralno: omenjena kot vodilna na volitvah v Mecklenburgu-Predpomorjanskem brez vrednotenja
Berlin: Nevtralno: omenjen kot lokacija volitev brez vrednotenja
Elif Eralp: Ni omenjeno
FDP: Ni omenjeno
Friedrich Merz: Ni omenjeno
Krščansko-demokratska unija (CDU): Nevtralno: omenjena z deleži glasov brez vrednotenja
Levica (Die Linke): Nevtralno: omenjena kot zmagovalka v Berlinu brez vrednotenja
Manuela Schwesig: Ni omenjeno
Mecklenburg-Predpomorjansko: Nevtralno: omenjeno kot lokacija volitev brez vrednotenja
Socialdemokratska stranka (SPD): Nevtralno: omenjena z deleži glasov brez vrednotenja
Tino Chrupalla: Ni omenjeno
Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW): Nevtralno: omenjeno z deleži glasov brez vrednotenja
Zeleni: Nevtralno: omenjeni z deleži glasov brez vrednotenja

RTV Slovenija

Alice Weidel: Ni omenjeno
Alternativa za Nemčijo (AfD): Nevtralno: informativno naveden volilni uspeh brez vrednotenja
Berlin: Nevtralno: omenjen kot lokacija volitev brez vrednotenja
Elif Eralp: Ni omenjeno
FDP: Ni omenjeno
Friedrich Merz: Nevtralno: omenjen kot kancler, ki izid označi za katastrofo, brez meta-vrednotenja
Krščansko-demokratska unija (CDU): Negativno: izrecno označena kot 'hud udarec' in 'katastrofa'
Levica (Die Linke): Nevtralno: informativno naveden volilni rezultat brez vrednotenja
Manuela Schwesig: Ni omenjeno
Mecklenburg-Predpomorjansko: Nevtralno: omenjeno kot lokacija volitev brez vrednotenja
Socialdemokratska stranka (SPD): Nevtralno: informativno naveden volilni rezultat brez vrednotenja
Tino Chrupalla: Ni omenjeno
Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW): Nevtralno: informativno naveden volilni rezultat brez vrednotenja
Zeleni: Nevtralno: informativno naveden volilni rezultat brez vrednotenja

STA

Alice Weidel: Ni omenjeno
Alternativa za Nemčijo (AfD): Ni omenjeno
Berlin: Nevtralno: omenjen kot lokacija volitev brez vrednotenja
Elif Eralp: Ni omenjeno
FDP: Ni omenjeno
Friedrich Merz: Nevtralno: citiran kot govorec brez meta-vrednotenja
Krščansko-demokratska unija (CDU): Nevtralno: omenjena kot Merzova stranka brez vrednotenja
Levica (Die Linke): Ni omenjeno
Manuela Schwesig: Ni omenjeno
Mecklenburg-Predpomorjansko: Nevtralno: omenjeno kot lokacija volitev brez vrednotenja
Socialdemokratska stranka (SPD): Ni omenjeno
Tino Chrupalla: Ni omenjeno
Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW): Ni omenjeno
Zeleni: Ni omenjeno

Slovenske Novice

Alice Weidel: Ni omenjeno
Alternativa za Nemčijo (AfD): Negativno: označena kot 'skrajno desna', kar je negativno vrednotenje
Berlin: Nevtralno: omenjen kot drugo volišče, brez vrednotenja
Elif Eralp: Ni omenjeno
FDP: Ni omenjeno
Friedrich Merz: Nevtralno: omenjen kot kancler, povezan s slabim rezultatom CDU, brez meta-vrednotenja
Krščansko-demokratska unija (CDU): Nevtralno: omenjen slab rezultat, a brez eksplicitnega vrednotenja stranke
Levica (Die Linke): Nevtralno: omenjena kot zmagovalka v Berlinu, brez vrednotenja
Manuela Schwesig: Ni omenjeno
Mecklenburg-Predpomorjansko: Nevtralno: omenjeno kot lokacija volitev, brez vrednotenja
Socialdemokratska stranka (SPD): Nevtralno: omenjena kot udeleženka v tesnem boju, brez meta-vrednotenja
Tino Chrupalla: Ni omenjeno
Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW): Ni omenjeno
Zeleni: Ni omenjeno

Večer

Alice Weidel: Nevtralno: omenjena kot sovodja, brez vrednotenja.
Alternativa za Nemčijo (AfD): Nevtralno: opisana kot skrajno desna in proruska, a brez eksplicitnega vrednotenja v članku.
Berlin: Nevtralno: mesto je omenjeno kot volilno okolje, brez vrednotenja.
Elif Eralp: Pozitivno: citirana z izjavo o slavju ljubezni in pravice, kar jo prikazuje v pozitivni luči.
FDP: Negativno: omenjen padec podpore in izguba vpliva, kar kaže na kritiko.
Friedrich Merz: Nevtralno: kancler je omenjen kot nosilec krize, njegove izjave so citirane brez meta-vrednotenja.
Krščansko-demokratska unija (CDU): Negativno: članek poudarja zgodovinsko izgubo in padec ugleda, kar implicira kritiko.
Levica (Die Linke): Pozitivno: zmaga v Berlinu in podpora mladih sta predstavljeni kot uspeh, brez izrecne pohvale.
Manuela Schwesig: Nevtralno: omenjena kot premierka, brez meta-vrednotenja.
Mecklenburg-Predpomorjansko: Nevtralno: dežela je omenjena kot prizorišče volitev, brez vrednotenja.
Socialdemokratska stranka (SPD): Negativno: omenjen negativen trend in izguba vpliva, kar kaže na kritiko.
Tino Chrupalla: Nevtralno: njegove izjave so citirane, vendar ni meta-vrednotenja.
Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW): Nevtralno: le informativno omenjeni z deležem glasov.
Zeleni: Nevtralno: omenjeni kot del koalicijskih možnosti, brez vrednotenja.

Scenariji

scenarios

description
Levica, SPD in Zeleni pod vodstvom Elif Eralp hitro oblikujejo operativno koalicijo v Berlinu, ki s konkretnimi ukrepi za reševanje stanovanjske krize pomiri volivce in zniža napetosti v mestu.
plausibility
realistic
time horizon
mid
title
Uspešna stabilizacija koalicije v Berlinu
valence
positive
description
Kancler Friedrich Merz ohrani zvezno vlado, vendar so politične reforme zaradi razdrobljenosti parlamenta in porazov CDU v zveznih deželah paralizirane in nepristranske.
plausibility
realistic
time horizon
mid
title
Nadaljevanje statusa quo z manjšinsko vlado
valence
neutral
description
CDU Friedricha Merza in SPD Manuele Schwesig nista sposobni nasloviti zahtev volivcev v Mecklenburg-Predpomorjanskem, kar vodi v trajno krepitev vpliva AfD in radikalizacijo političnega diskurza.
plausibility
realistic
time horizon
long
title
Poglobljena polarizacija zaradi neuspeha tradicionalnih strank
valence
negative
description
Zaradi katastrofalnega rezultata v Mecklenburg-Predpomorjanskem Friedrich Merz sproži korenito reformo CDU, ki pritegne mlajše generacije in uspešno zajezi odliv volivcev k AfD.
plausibility
plausible
time horizon
long
title
Prenova CDU po zgodovinskem volilnem debaklu
valence
positive
description
Kljub zmagi AfD v Mecklenburg-Predpomorjanskem ostale stranke ohranjajo svojo zavezo o nesodelovanju, kar vodi v dolgotrajna pogajanja za oblikovanje šibke in nestabilne levo-sredinske manjšinske koalicije.
plausibility
plausible
time horizon
short
title
Politična blokada v Mecklenburgu zaradi 'požarnega zidu'
valence
neutral
description
Neuspehi na deželnih volitvah povečajo napetosti znotraj vladne koalicije Friedricha Merza, kar vodi v izstop manjših partnerjev in predčasne zvezne volitve v Nemčiji.
plausibility
plausible
time horizon
mid
title
Razpad zvezne koalicije zaradi notranjih pritiskov
valence
negative
description
Zaradi političnega vakuuma se oblikuje nova, pragmatična koalicija med zmernimi elementi Levice in CDU, ki uspešno naslovi gospodarske skrbi volivcev v vzhodnih deželah.
plausibility
speculative
time horizon
long
title
Vzpon novega zmernega zavezništva za stabilnost
valence
positive
description
AfD in BSW postanejo trajni akterji v vseh deželnih parlamentih, kar prisili tradicionalne stranke CDU in SPD v oblikovanje nenaravnih 'velikih koalicij' za ohranitev oblasti.
plausibility
speculative
time horizon
long
title
Preoblikovanje političnega sistema v večstrankarsko razdrobljenost
valence
neutral
description
Politični uspeh Levice v Berlinu in napovedi o radikalni razlastitvi nepremičnin sprožijo množične proteste lastnikov in investitorjev, kar vodi v gospodarsko negotovost in socialne nemire.
plausibility
speculative
time horizon
mid
title
Državljanski nemiri zaradi radikalizacije Berlina
valence
negative

Viri

articles

article order
44
body
Berlin, 21. septembra (STA) Nemški kancler Friedrich Merz je danes izjavil, da bodo njegovi krščanski demokrati CDU morali nasloviti temeljna vprašanja po porazih na deželnih volitvah v Mecklenburg-Predpomorjanskem in Berlinu. Obljubil je, da bo ohranil vladajočo koalicijo, saj da gre pri tem ...
language
slv
published at
2026-09-21T13:26:15
source
STA
title
Merz obljubil ohranitev vladajoče koalicije za demokratično prihodnost Nemčije
url
https://www.sta.si/3601228/
article order
23
body
Krščanski demokrati (CDU) so na nedeljskih volitvah v Mecklenburg-Predpomorjanski izpadli iz deželnega parlamenta, kar je hud udarec za vladajočo stranko in kanclerja Friedricha Merza, ki je izid označil za katastrofo. CDU je v Mecklenburg-Predpomorjanskem dosegla svoj najslabši volilni rezultat v 81-letni zgodovini stranke, saj je glede na začasne izide osvojila le 4,9 odstotka glasov in s tem prvič doslej ni dosegla petodstotnega praga za vstop v parlament katere od zveznih dežel. Predhodni najslabši rezultat stranke je bil devet odstotkov glasov leta 1951 v Bremnu. Skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) je slavila z 38,2 odstotki, s čimer je skoraj podvojila svoj rezultat izpred petih let, ko je dosegla 16,7 odstotka. Drugi so bili socialdemokrati (SPD) s 35,5-odstotno podporo. Na tretjem mestu je pristala Levica s 6,5 in na četrtem Zeleni s 5,7 odstotka podpore. Tako kot CDU je tudi populistično Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW) s 4,8 odstotki glasov ostalo pred parlamentarnim pragom. AfD bo v 71-članskem parlamentu pripadlo 32 sedežev. SPD jih bo zasedla 29, Levica in Zeleni pa po pet in ta trojica strank naj bi glede na napovedi najverjetneje oblikovala vladajočo koalicijo. Merz je v prvem odzivu izid označil za katastrofo, ki je ni mogoče olepšati, a tudi napovedal, da bo še naprej vztrajal pri svojem reformnem programu. "Prevzemam to odgovornost, ker želim našo državo popeljati naprej," je zatrdil. "Trdno sem prepričan, da bo uspeh naših reform izboljšal ne le način našega sobivanja, temveč tudi našo samopodobo in naš ugled v svetu. Nemčija je sposobna reform," je dodal. V Berlinu zmaga levice V zvezni deželi Berlin je medtem s 25,7 odstotka glasov jasno zmagala Levica. Na drugem mestu je CDU z 18,8 odstotka, izhaja iz ponoči objavljenih rezultatov volilne komisije. Na tretjem mestu je pristal AfD s 16,3 odstotki, sledijo pa ji Zeleni s 14,3 in SPD z 12,1 odstotki podpore, kar je najslabši izid stranke na volitvah v Berlinu doslej. Konservativci s 34 in socialdemokrati z 22 sedeži so izgubili večino v 158-članskem deželnem parlamentu. Nadomestila bi jo lahko tristrankarska koalicija Levice, Zelenih in SPD.
language
slv
published at
2026-09-21T05:14:32
source
RTV Slovenija
title
Hud udarec za Merza - CDU prvič v zgodovini ostal pred vrati deželnega parlamenta
url
https://www.rtvslo.si/svet/evropa/hud-udarec-za-merza-cdu-prvic-v-zgodovini-ostal-pred-vrati-dezelnega-parlamenta/794350
article order
37
body
V Schwerinu slavi AfD, v Berlinu Levica. Če prištejemo še zmago AfD v Saški-Anhalt pred dvema tednoma, so tri zadnje pomembne deželne volitve v Nemčiji dobile stranke zunaj tradicionalne politične sredine. Nedeljski rezultati so najbolj dramatičen prikaz trenda, ki je viden že dlje časa: nekdaj dominantni CDU in SPD izgubljata volivce, politični prostor pa postaja vse bolj razdrobljen in polariziran. V Mecklenburg-Predpomorjanskem je AfD z 38,2 odstotka več kot podvojila rezultat, CDU pa je s 4,9 odstotka prvič v zgodovini izpadla iz katerega od nemških deželnih parlamentov. V Berlinu je medtem Levica z rekordnimi 25,7 odstotka prav tako več kot podvojila podporo in prvič zmagala na volitvah v lokalni parlament. Posledice presegajo obe deželi: oblikovanje stabilnih koalicij postaja težje, pritisk na kanclerja Friedricha Merza večji, tradicionalne stranke pa morajo odgovoriti na vprašanje, zakaj vse več volivcev političnega odgovora ne išče več pri njih. V nedeljo so volili v dveh zelo različnih delih države. Mecklenburg-Predpomorjansko je redko poseljena vzhodnonemška dežela z okoli 1,6 milijona prebivalcev, Berlin pa liberalna, mednarodna metropola z več kot 3,5 milijona prebivalcev. Zmagovalca sta prav tako na nasprotnih straneh političnega spektra. V Mecklenburg-Predpomorjanskem je po začasnem končnem izidu zmagala desna AfD z 38,2 odstotka glasov. SPD ministrske predsednice Manuele Schwesig je s 35,5 odstotka izgubila prvo mesto, ki ga je v deželi držala desetletja. CDU kanclerja Friedricha Merza pa je doživela zgodovinski poraz: dobila je 4,9 odstotka in prvič v zgodovini Zvezne republike Nemčije ostala zunaj katerega od deželnih parlamentov. V Berlinu je zmagala Levica. Pod vodstvom Elif Eralp je dobila 25,7 odstotka glasov, medtem ko jih je na prejšnjih volitvah leta 2023 osvojila 12,2 odstotka. Rezultat je več kot podvojila, dosegla najboljši rezultat v svoji berlinski zgodovini in prvič postala najmočnejša stranka v nemški prestolnici. AfD je tudi v Berlinu močno pridobila in dobila 16,3 odstotka glasov. Preberi še Zgodovinska polomija za Merza, AfD spet na vrhu Matematika Focus je analiziral sedem zveznih in deželnih volitev od leta 2025 ter ugotovil, da se je na vseh skupni delež AfD in Levice povečal glede na predhodne primerljive volitve. Podatki o prehajanju volivcev dobro pokažejo razsežnost premika. AfD v Mecklenburg-Predpomorjanskem ni pridobivala samo od ene stranke. Po oceni Infratest dimapa je imela v primerjavi z volitvami leta 2021 neto priliv približno 48.000 nekdanjih volivcev SPD, 32.000 CDU in 16.000 FDP. Še več - približno 66.000 glasov je neto pridobila med ljudmi, ki se prejšnjih volitev niso udeležili. SPD je medtem proti AfD izgubila približno 48.000 glasov, del izgube pa je nadomestila s približno 25.000 glasovi nekdanjih volivcev CDU in 15.000 nekdanjih volivcev Levice. V Berlinu je dinamika drugačna, rezultat pa podoben. Levica je po oceni Infratest dimapa neto pridobila približno 75.000 nekdanjih nevolivcev, 51.000 glasov od Zelenih, 36.000 od SPD in 14.000 od CDU. AfD je v prestolnici med drugim pridobila približno 56.000 nekdanjih volivcev CDU in 65.000 nekdanjih nevolivcev. Politična sredina torej izgublja na obe strani. Nova težava za sredino: bolj umirjeni obrazi političnih robov Ob številkah pa nedeljske volitve odpirajo še eno vprašanje: ali so se spremenile tudi stranke na političnih robovih - ali predvsem način, kako se predstavljajo volivcem? Ulrich Siegmund v Saški-Anhalt, Leif-Erik Holm in Enrico Schult v Mecklenburg-Predpomorjanskem ter Elif Eralp v Berlinu imajo nekaj skupnega - nastopajo precej drugače od stereotipne predstave radikalnega politika. So komunikacijsko spretni, dostopni in v javnosti pogosto poudarjajo konkretne vsakdanje težave volivcev. Odgovorni urednik Focus Online Florian Festl je pojav poimenoval kar vzpon "pametnih radikalcev" - kandidatov, ki po njegovih besedah delujejo prijazno, sprejemljivo in meščansko, čeprav so politična stališča njihovih strank lahko bistveno ostrejša. Pri AfD je takšno strategijo mogoče opazovati tudi v sami kampanji. Tagesschau ugotavlja, da je stranka v Mecklenburg-Predpomorjanskem vodila razmeroma umirjeno kampanjo, v kateri je obljubljala izboljšave in finančne razbremenitve, koristila pa ji je tudi velika stopnja nezadovoljstva z zvezno vlado. Leif-Erik Holm ima za takšno komunikacijo skoraj idealno politično biografijo. Dolgoletni politik AfD je bil pred vstopom v politiko radijski voditelj. Poznavalci ga opišejo kot prijaznega in stvarnega nekdanjega radijca, ki v javnem nastopu deluje bolj meščansko od nekaterih drugih vidnih predstavnikov stranke. Podoben pojav je bilo mogoče opazovati pri Ulrichu Siegmundu, ki je AfD pred dvema tednoma pripeljal do velike zmage v Saški-Anhalt. Prav njegov javni nastop je prepričal številne volivce, čeprav ostajajo vprašanja o njegovem odnosu do radikalnejših delov stranke. To ne pomeni, da so izginile politične vsebine, zaradi katerih je AfD predmet ostrih polemik. Siegmund je denimo po volitvah sprožil kritike z izjavo, v kateri je proizvodnjo vojaške opreme povezal z načrtovano "remigracijsko in deportacijsko ofenzivo". V Berlinu je politična vsebina povsem drugačna, komunikacijski učinek pa ima nekaj podobnosti. 45-letna pravnica Elif Eralp, hči turških priseljencev, je kampanjo Levice osredotočila predvsem na stanovanjsko krizo in dostopnost življenja v mestu. Posebej uspešna je bila pri mladih. Po podatkih Infratest dimapa je Levico izbralo 43 odstotkov volivcev, mlajših od 25 let, in kar 48 odstotkov starih med 25 in 34 let. Med mladimi ženskami do 25. leta je zanjo glasovala približno polovica. Volivci torej ne izbirajo nujno med glasnim radikalizmom in umirjeno sredino. Izbirajo lahko tudi kandidata z zelo umirjenim javnim nastopom, ki zastopa stranko z bistveno bolj ideološko profiliranim programom. Preberi še 'Požarni zidovi so brezpredmetni, pogasiti je treba ogenj' Problem tradicionalnih strank: demoniziranje očitno ni dovolj Za CDU, SPD in Zelene je iz teh rezultatov mogoče izpeljati še eno politično opozorilo. Strategija, pri kateri tekmeca predvsem označiš za nesprejemljivega ali radikalnega, sama po sebi očitno ne preprečuje njegove rasti. In tu postane problem za politično sredino precej zahtevnejši. Če volivec AfD ali Levice ne dojema več kot protestne ali obrobne izbire, ampak kot povsem legitimno možnost za reševanje konkretnega problema - migracij, stanovanj, življenjskih stroškov ali socialne neenakosti -, opozorilo, da gre za stranko na političnem robu, izgubi del svoje mobilizacijske moči. Sredina je opozorila preslišala. Zdaj plačuje račun Najlažja razlaga nemških volitev bi bila, da so se volivci radikalizirali. Veliko neprijetnejše vprašanje pa je, zakaj jih je politična sredina tako dolgo izgubljala in se kljub opozorilom oklepala politike, ki ji je odnašala podporo. Za rezultati so leta gospodarskega nezadovoljstva, občutka politične odtujenosti, sporov glede energije, vojne, življenjskih stroškov in - predvsem na desnici - migracij. Prav pri zadnjih je evropska politična sredina dolgo delala napako, katere posledice zdaj težko popravi: Razpravo je prepogosto vodila tako, kot da je že problematiziranje množičnih migracij predvsem moralno vprašanje odnosa do tujcev, ne pa legitimno vprašanje zmogljivosti države, integracije in nadzora meja. Toda volivci živijo v konkretnih krajih, ne v bruseljskih strategijah. Vidijo svoje šole, stanovanjski trg, čakalnice, soseske, javni prostor in lokalno kriminaliteto. Njihove izkušnje so lahko med kraji zelo različne in iz njih ni mogoče pošteno sklepati, da so priseljenci kot skupina vzrok vseh problemov. Toda če ljudje zaznavajo problem, politika ne more doseči njegovega izginotja tako, da spremeni besedišče, s katerim se o njem govori. Problem, ki ga politika noče poimenovati, ne preneha obstajati. Prenese se k stranki, ki ga je pripravljena poimenovati. AfD je ta prostor zasedala leta. Ironija je, da današnja nemška in evropska migracijska politika ni več politika iz leta 2015. Novi migracijski in azilni pakt se uporablja od junija letos. Predvideva obvezno registracijo nedovoljenih prihodov, preverjanje identitete in varnosti na zunanjih mejah ter hitrejše azilne postopke in vračanja. EU pripravlja tudi nov skupni sistem vračanja ljudi, ki nimajo pravice ostati. Toda nova uredba, sprejeta po letih opozoril, ne spremeni njegove soseske nazaj v stanje iz leta 2010. Ne spremeni sestave šolskega razreda. Ne odpravi prostorske segregacije, kjer ta obstaja. Ne nauči jezika ljudi, ki se niso uspešno integrirali. Ne odpravi že nastalih pritiskov na stanovanja ali javne storitve. In seveda ne pomeni niti, da bodo ljudje, ki bi morali oditi, takoj odšli. Nemčija je imela konec junija letos v centralnem registru tujcev 199.271 ljudi, katerih odhod je začasno odložen. Številka pokaže razkorak med odločitvijo, da nekdo nima trajne pravice ostati, in dejansko sposobnostjo države, da izvede njegov odhod. Za deportacijo ni dovolj napisati strožjega zakona. Oblasti morajo vedeti, kdo je človek in kje je. Ugotoviti morajo njegovo državljanstvo, pridobiti potrebne dokumente, premagati morebitne pravne ovire in zagotoviti, da ga bo država izvora sprejela. Evropska komisija sama priznava, da je bila leta 2025 stopnja dejanskih vrnitev ljudi brez pravice do bivanja le 28-odstotna. To je politično eksplozivna številka. Če država ne more izvršiti lastne odločitve, problem ni več samo migracijski. Postane vprašanje avtoritete države. In tu je politična sredina ujeta v past, ki jo je deloma ustvarila sama. Če je leta govorila, da so pomisleki pretirani, nato pa sprejme strožji nadzor meja, sama potrdi, da je problem obstajal. Če ukrepa, vendar volivec spremembe ne občuti, dobi odgovor: prepozno in premalo. Če začne uporabljati retoriko AfD, lahko volivec vpraša: zakaj bi izbral kopijo, če lahko izbere original? In če še naprej predvsem razlaga, zakaj je volivčeva percepcija napačna, tvega, da dokončno izgubi njegovo zaupanje. Berlin je zrcalna slika. Tudi tam je del volivcev presodil, da tradicionalne stranke njihovega osrednjega problema ne rešujejo. Le da problem niso predvsem migracije, temveč stanovanja, najemnine in življenjski stroški. Mehanizem je podoben- ko politična sredina dolgo upravlja problem, ne da bi ga rešila, začne volivec iskati nekoga, ki obljublja prelom namesto upravljanja. Na vzhodu ga najde pri AfD. V Berlinu pri Levici. Leta personalizirane resničnosti Na vse to se je nato nalepila še digitalna revolucija. Ljudje že več kot desetletje živimo z algoritmi, katerih osnovna funkcija je personalizacija. Sistem opazuje, kaj kliknemo, kaj gledamo, ob čem se ustavimo, kaj nas razjezi in s čim se strinjamo, nato pa nam ponuja več vsebin, za katere predvideva, da nas bodo zadržale. Rezultat so lahko informacijski mehurčki in odmevne komore. Toda dolgoročna politična posledica utegne biti še globlja: navadili smo se, da se svet prilagaja nam. Če nam nekdo na družbenem omrežju ni všeč, ga blokiramo. Če nas vsebina ne zanima, izgine. Če dovolj dolgo gledamo eno interpretacijo sveta, nam algoritem ponudi še deset podobnih. Demokracija je zgrajena na nasprotnem načelu. V njej moraš živeti z ljudmi, ki jih nisi izbral. Poslušati moraš argument, ki ti ni všeč. Tvoja stranka mora sklepati kompromise. Včasih izgubiš volitve. Včasih dobiš samo polovico tistega, kar želiš. In prav kompromis je bil nekoč temelj velikih ljudskih strank. Ko kompromis postane izdaja CDU in SPD sta bili desetletja uspešni prav zato, ker nista bili popolnoma prilagojeni enemu tipu volivca. Pod isto streho sta združevali delavca in uradnika, mesto in podeželje, konservativnejše in liberalnejše volivce. To zahteva kompromis. Toda v fragmentirani in algoritmično personalizirani družbi je politična ponudba vse bolj podobna digitalni: če ti široki paket ni všeč, obstaja nekdo, ki ti ponuja precej natančneje tisto, kar želiš. AfD pri migracijah in varnosti. Levica v Berlinu pri najemninah in socialni neenakosti. BSW pri odnosu do Rusije in delu socialno-ekonomskih vprašanj. Politika se namreč ne meri samo po sprejetem zakonu. Meri se po tem, ali državljan verjame, da država nadzoruje razmere. In ko se to zaupanje enkrat izgubi, ga bistveno težje povrneš, kot ga je bilo izgubiti. Morda je zato največja nevarnost za politično sredino prav napačna diagnoza lastnega poraza. Merz ostaja, požarni zid tudi - toda kdo je ostal na napačni strani? Friedrich Merz je volilni rezultat CDU v Mecklenburg-Predpomorjanskem sam označil za "katastrofo". Beseda ni pretirana. Toda Merz ne odstopa. Nasprotno: napovedal je, da ostaja kancler in predsednik CDU ter da bo nadaljeval začrtane reforme. "Reforme morajo priti," je dejal po volitvah. Formalno mu seveda ni treba nikamor. CDU ga za zdaj ni odstavila. Politično pa postaja vprašanje precej bolj neprijetno - koliko porazov mora predsednik stranke še doživeti, preden "katastrofa" preneha biti nekaj, kar se je zgodilo CDU, in postane nekaj, za kar mora odgovarjati njen predsednik? Podatki Infratest dimapa kažejo, da težave ni mogoče preprosto pripisati lokalni CDU. Kar 81 odstotkov vprašanih v Mecklenburg-Predpomorjanskem pravi, da so v Merza polagali veliko upanja, a so nad njim zelo razočarani. Med ljudmi, ki CDU niso volili, jih 28 odstotkov pravi, da bi si lahko predstavljali glas zanjo, če Merz ne bi bil kancler. Merz torej vztraja pri svojem položaju. Še bolj trmasto pa vztraja pri "požarnem zidu do AfD". CDU je formalno politiko nesodelovanja z AfD sprejela že leta 2018. Eden od namenov strogega distanciranja je bil omejiti njeno politično moč in preprečiti njen prihod na oblast. Osem let pozneje je rezultat težko predstaviti kot uspeh te strategije. To danes priznavajo tudi nekateri najvidnejši politiki konservativnega tabora. Predsednik CSU Markus Söder je že dejal, da je "koncept požarnega zidu propadel", čeprav tudi sam še vedno zavrača koalicijo z AfD. Saški ministrski predsednik in podpredsednik CDU Michael Kretschmer pa opozarja, da tisti, ki še vedno govorijo o požarnih zidovih, niso razumeli znamenj časa, in zahteva pogovor z vsemi parlamentarnimi strankami. CDU ima vso pravico odločiti, s kom želi v koalicijo. AfD ima politična stališča in dele stranke, zaradi katerih druge stranke sodelovanje z njo zavračajo. Požarni zid zato lahko razumemo kot koalicijsko mejo, Toda iz tega je nastala bistveno širša politična strategija - prepričanje, da bo izolacija AfD hkrati omejila njeno rast. To se očitno ni zgodilo. V Nemčiji deželne volitve ne zamenjajo zveznega kanclerja. Lahko pa mu vzamejo politično avtoriteto. In prav to se dogaja Merzu. Vsake naslednje deželne volitve zato postajajo referendum o Merzu, četudi njegovega imena ni na glasovnici. In četudi težave sredine z njegovim odhodom ne bodo izginile. Medtem AfD in Levica kujeta načrte, kako lokalni uspeh ponoviti na državni ravni.
language
slv
published at
2026-09-21T04:27:00
source
24ur
title
'Katastrofa': velika zmaga 'pametnih radikalcev' in račun za sredino
url
https://www.24ur.com/novice/tujina/katastrofa-velika-zmaga-pametnih-radikalcev-in-racun-za-sredino.html
article order
6
body
Danes so odprli volišča za volitve v deželna parlamenta, volivci lahko svoj glas oddajo do 18. ure. V nemški zvezni deželi Mecklenburg-Predpomorjansko in v Berlinu so danes ob 8. uri odprli volišča za volitve v deželna parlamenta, ki bodo nov preizkus za vladajoče krščanske demokrate (CDU) in kanclerja Friedricha Merza po porazu v Saški-Anhaltu pred dvema tednoma. Volivci lahko svoj glas oddajo do 18. ure. Kmalu po zaprtju volišč naj bi nemške televizije objavile prve projekcije izidov. V Mecklenburgu-Predpomorjanskem se obeta tesen boj med Alternativo za Nemčijo (AfD) in socialdemokrati (SPD), v Berlinu naj bi slavila Levica. V nemški zvezni deželi Mecklenburg-Predpomorjansko in v Berlinu so danes ob 8. uri odprli volišča za volitve v deželna parlament. FOTO: Ralf Hirschberger/Afp V Nemčiji se obeta taktično glasovanje proti AfD Težki časi za najmočnejše evropsko gospodarstvo AfD se obeta zmaga, a njeno vladanje na Saškem-Anhaltu še ni zagotovljeno V Baden-Württembergu deželne volitve, prvič volijo tudi 16- in 17-letniki Volitve v Saški - Anhaltu kot odskočna deska za AfD Do 14. ure se je volitev v Mecklenburgu-Predpomorjanskem udeležilo 40,7 odstotka od okoli 1,3 milijona volilnih upravičencev, je sporočila volilna komisija. Na prejšnjih volitvah leta 2021 je do te ure svoj glas oddalo 32,5 odstotka volilnih upravičencev. V Berlinu je volilna udeležba do poldneva znašala 27,9 odstotka, kar je 4,5 odstotne točke več kot na volitvah leta 2023, navaja nemška tiskovna agencije dpa. V Nemčiji se obeta taktično glasovanje proti AfD Vodilna kandidatka SPD v Mecklenburgu-Predpomorjanskem Manuela Schwesig je ob prihodu na volišče izrazila upanje, "da bodo vsi državljani šli na volišča in poslali močno sporočilo ter da bo to dober dan za našo državo". Več vodilnih predstavnikov strank je zgodaj vstalo in se odpravilo na volišča tudi v Berlinu. FOTO: Ronny Hartmann/Afp Kandidat AfD za predsednika deželne vlade Leif-Erik Holm je prav tako deloval optimistično. "Vidimo, da so se oblaki razkadili in nebo postaja modro," je dejal in tem meril na barve njegove stranke. Več vodilnih predstavnikov strank je zgodaj vstalo in se odpravilo na volišča tudi v Berlinu, med njimi Steffan Krach iz SPD in Werner Graf, ki zastopa Zelene. 70-letni Merz, ki je na čelu zvezne vlade 16 mesecev, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sklical krizni sestanek vodstva njegove CDU za pogovor o prvih izidih volitev. Prav tako je izpraznil svoj koledar za prihodnje dni in se odrekel potovanju na zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov, da bi se lahko povsem posvetil notranjepolitičnim razmeram. Ponovna zmaga AFD? Skrajno desna stranka AfD je pred dvema tednoma prepričljivo zmagala na volitvah v zvezni deželi Saški-Anhalt, kar je dodatno podžgalo ugibanja, da se podpora Merzu znotraj stranke CDU maje. Javnomnenjske raziskave kažejo, da bo AfD danes ponovno pridobila podporo, čeprav je malo verjetno, da bi se v kateri koli od obeh zveznih dežel, kjer danes potekajo volitve, približala prevzemu oblasti. V Mecklenburgu-Predpomorjanskem na skrajnem severovzhodu Nemčije so ankete v dneh tik pred volitvami nakazale preobrat. Medtem ko je v raziskavi nemške televizije ZDF prejšnji teden še vodila AfD pred SPD, je nekaj dni pred volitvami tesno vodstvo prevzela SPD. CDU je anketa napovedala le šest odstotkov glasov, s čimer je tik nad petodstotnim pragom za vstop v deželni parlament. V Berlinu se na volitvah v tamkajšnji parlament obeta boj med CDU, Levico in AfD. FOTO: Annegret Hilse/Reuters V Berlinu se na volitvah v tamkajšnji parlament obeta boj med CDU, Levico in AfD. Po prejšnji teden objavljeni anketi ZDF uživa Levica 23-odstotno podporo, medtem ko je CDU pri 21 odstotkih. Sledijo AfD s 17 odstotki, Zeleni s 16 in SPD z desetimi odstotki. Če bodo volilni izidi sledili anketam, trenutna koalicija CDU in SPD, ki vodi prestolnico, ne bo več imela večine.
language
slv
published at
2026-09-20T16:07:56
source
Delo
title
V Berlinu naj bi slavila Levica, V Mecklenburgu-Predpomorjanskem tesen boj
url
https://www.delo.si/novice/svet/volisca-v-mecklenburgu-predpomorjanskem-in-berlinu-so-odprta
article order
30
body
Na deželnih volitvah v Nemčiji v Mecklenburgu - Predpomorjanskem po rezultatih vzporednih volitev kaže na zmago Alternative za Nemčijo (AfD), Berlinu ima največ možnosti za zmago Levica. Glede na rezultate vzporednih volitev agencije Infratest Dimap, ki jih je ob 18. uri objavil nemški FAZ, vodi AfD s 37 odstotkov glasov, sledijo SPD (35,5), Levica (7 odstotkov), CDU (5,5 odstotka), Zeleni (5,5 odstotka) in BSW (pet odstotkov). V Berlinu bi po vzporednih volitvah zmagala Levica (24,5 odstotka), sledijo pa CDU (20 odstotkov), AfD (16 odstotkov), Zeleni (15 odstotkov), SPD (12 odstotkov) in BSW (pet odstotkov).
language
slv
published at
2026-09-20T16:19:01
source
Nova24TV
title
Vzporedne volitve: v Mecklenburgu - Predpomorjanskem AfD, v Berlinu Levica
url
https://nova24tv.si/vzporedne-volitve-v-mecklenburgu-predpomorjanskem-afd-v-berlinu-levica/
article order
17
body
Na deželnih volitvah v zvezni deželi Mecklenburg-Predpomorjanskem je ob zmagi skrajno desne AfD odmeval zgodovinski poraz vladajoče stranke CDU. Stranka aktualnega premierja Friedricha Merza je izpadla iz deželnega parlamenta in dosegla svoj najslabši volilni rezultat v 81-letni zgodovini. V zvezni deželi Berlin je medtem najslabši izid doslej dosegla SPD, slavila pa je Levica. Krščanski demokrati (CDU) nemškega kanclerja Friedricha Merza so na nedeljskih volitvah v Mecklenburg-Predpomorjanskem v hudem porazu za stranko izpadli iz deželnega parlamenta. CDU je tam dosegla svoj najslabši volilni rezultat v 81-letni zgodovini stranke. Glede na začasne izide je osvojila le 4,9 odstotka glasov in s tem prvič doslej ni dosegla petodstotnega praga za vstop v parlament katere od zveznih dežel. Predhodni najslabši rezultat stranke je bil devet odstotkov glasov leta 1951 v Bremnu, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) je slavila z 38,2 odstotki, s čimer je več kot podvojila svoj rezultat, 16,7 odstotka, izpred petih let. Drugi so bili socialdemokrati (SPD) s 35,5-odstotno podporo. Na tretjem mestu je pristala Levica s 6,5, na četrtem pa Zeleni s 5,7 odstotka podpore. Populistično Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW) je s 4,8 odstotka glasov ostalo pred parlamentarnim pragom. AfD bo v 71-članskem parlamentu pripadlo 32 sedežev. SPD jih bo zasedla 29, Levica in Zeleni pa po pet in ta trojica strank naj bi glede na napovedi najverjetneje oblikovala vladajočo koalicijo. V Berlinu zgodovinsko slab rezultat SPD V zvezni deželi Berlin je medtem s 25,7 odstotka glasov zmagala Levica. Na drugem mestu je CDU z 18,8 odstotka, izhaja iz ponoči objavljenih rezultatov volilne komisije. Na tretjem mestu je pristala AfD s 16,3 odstotka, sledijo pa ji Zeleni s 14,3 in SPD z 12,1 odstotki podpore, kar je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa najslabši izid stranke na volitvah v Berlinu doslej. Konservativci s 34 in socialdemokrati z 22 sedeži so izgubili večino v 158-članskem deželnem parlamentu. Nadomestila bi jo lahko tristrankarska koalicija Levice, Zelenih in SPD.
language
slv
published at
2026-09-21T05:15:55
source
N1
title
Katastrofa za Merzevo stranko, ki je dosegla najslabši volilni rezultat v 81-letni zgodovini
url
https://n1info.si/novice/svet/katastrofa-za-merzevo-stranko-ki-je-dosegla-najslabsi-volilni-rezultat-v-81-letni-zgodovini/
article order
39
body
Izidi vzporednih volitev v nemški deželi Macklenburg-Predpomorjansko kažejo, da je zmagala skrajno desna Alternativa za Nemčijo. A razlike so majhne in to se lahko spremeni. Krščanski demokrati kanclerja Merza pa so s petimi odstotki na robu izpada iz parlamenta. V Berlinu je močneje od napovedi zmagala Levica, kažejo vzporedne volitve. V Nemčiji so v nedeljo ob 18. uri po zaprtju volišč v dveh deželah objavili izide vzporednih volitev, ki so običajno precej zanesljivi. Ti so pokazali, da je v Macklenburg-Predpomorjanskem zmaga skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD)z 38 odstotki glasov, na drugem mestu pa so socialdemokrati (SPD)s 36 odstotki. Ankete pred volitvami so kazale približno enako razliko, le da v prid SPD. Še ena zmaga skrajne po odmevnem prvem mestu v Saški-Anhalt pred dvema tednoma bi verjetno sprožila nov alarm med ostalimi strankami, ki sodelovanje z Afd zavračajo, a ne najdejo načina, kako ustaviti njen vzpon. Da bo to storil, je pred lanskimi parlamentarnimi volitvami obljubljal sedanji kancler Friedrick Merz. Njegovi krščanski demokrati so v tej deželi sicer nihali celo na robu izpada v parlament - rezultati vzporednih volitev, ki jih je objavila televizija ZDF, so jim namerili pet odstotkov podpore, kolikor znaša volilni prag. Levica naj bi dobila šest odstotkov, za SPD pa je pomembno, da so sodeč po anketi volilni prag presegli zeleni s 5,5 odstotka. To bi namreč omogočilo levosredinsko koalicijo, v kateri bi bila še Levica. Vendarle gre rezultate jemati z nekaj zadržka zaradi tega, ker lahko že majhna sprememba voliva na končnega zmagovalca in na to, ali bodo krščanski demokrati in Zeleni res v deželnem parlamentu. V Berlinu zmaga Levice V deželi Berlin so se očitno uresničile napovedi o zmagi Levice. Namerili so jih 25 odstotkov glasov, kar je več kot v predvolilnih anketah. Drugi so krščanski demokrati s pričakovanimi 20 odstotki, tretja pa AfD s šestnajstimi, kar je manj od napovedi. V teh vzporednih volitvah, ki jih je objavil ARD, so Zeleni v Berlinu po napovedih dobili 15 odstotkov glasov, SPD pa dvanajst, kar je tudi enako napovedim. Bi pa naj v parlament prišlo tudi skrajno levo Gibanje Sare Wagenknecht s petimi odstotki podpore. Visoka volilna udeležba Še pred zaprtjem volišč so poročali o precej viški volilni udeležbi kot pred petimi oziroma tremi leti. Gotovo je to deloma tudi posledica znižanja volilne meje za dve leti, saj so glasove prvič lahko oddali vsi, ki so dopolnili 16 let. Volilci v Macklenburg-Predpomorjanskem so povedali, da jih od vsega najbolj skrbijo življenjski stroški. V Schwerinu, glavnem mestu dežele, je volilka Carlotta Heick za agencijo Reuters dejala, da "si s temi plačami težko še karkoli privoščimo". Starejši moški je kritiziral nemško finančno pomoč tujini z besedami, da "naš denar potrebujemo tukaj, za našo državo, otroke in upokojence".
language
slv
published at
2026-09-20T16:26:38
source
Dnevnik
title
Prvi rezultati kažejo na novo zmago skrajne desnice
url
https://www.dnevnik.si/novice/svet/prvi-rezultati-kazejo-na-novo-zmago-skrajne-desnice-2828702/
article order
41
body
Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu. Nemški kancler Friedrich Merz se sooča z resno in verjetno najhujšo politično krizo doslej. Njegova konservativna stranka Krščansko-demokratska unija (CDU) je na deželnih volitvah v Berlinu in Mecklenburgu-Predpomorjanskem doživela hude izgube. V slednji se CDU sploh ni prebila čez parlamentarni prag, kar predstavlja strankin najslabši volilni rezultat v zgodovini te dežele. Tam je bila denimo na volitvah v obdobju med 1990 in 2021 izvoljena nekdanja kanclerja Angela Merkel. Na volitvah v Mecklenburgu-Predpomorjanskem je pričakovano slavila skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD). Zbrala je 38,2 odstotka glasov in prehitela Socialdemokratsko stranko (SPD) aktualne zvezne premierke Manuele Schwesig, ki je prejela 35,5 odstotka. V deželni parlament sta se uvrstili še Levica s 6,5 odstotka in Zeleni s 5,7 odstotka glasov. Stranka CDU je zbrala le 4,9 odstotka glasov in tako ostala zunaj parlamenta. Levo usmerjeno populistično zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW) prav tako ni zbralo dovolj podpore, saj je doseglo 4,8 odstotka. Liberalna stranka FDP je dobila zgolj en odstotek glasov. Čeprav je AfD osvojila največ glasov in bo imela 32 sedežev v novem sklicu parlamenta, stranka najverjetneje ne bo vodila vlade. Vse ostale politične stranke namreč strogo zavračajo vsakršno sodelovanje s skrajno desnico. Socialdemokrati, ki imajo 29 sedežev, lahko kljub izgubi absolutne večine z Levico sestavijo novo koalicijo, če vanjo povabijo še Zelene. Takšno tristransko zavezništvo bi imelo 39 od skupno 71 sedežev. Merz je rezultat v Mecklenburgu-Predpomorjanskem označil za katastrofo, a hkrati poudaril, da je prava oseba za vodenje stranke in države. Kljub slabim rezultatom namerava nadaljevati z obljubljenimi vladnimi reformami. Vodstvo CDU se že analizira stanje. Sovodja AfD Tino Chrupalla je medtem poudaril, da imajo volivci jasno željo po njihovem vodenju vlade, zato bodo ostalim strankam ponudili koalicijska pogajanja. Chrupalla in njegova sovodja Alice Weidel sta kanclerja Merza javno pozvala k takojšnjemu odstopu. "To bi bilo resnično olajšanje za to državo," je dodal Chrupalla. Povsem drugačna politična slika se riše v Berlinu, kjer je največji delež glasov osvojila socialistična stranka Levica. Njihova županska kandidatka Elif Eralp je zmago označila za slavje ljubezni in pravice nad sovraštvom. Eralp, rojena v Münchnu v družini turških beguncev, upa, da bo postala prva županja Berlina z migrantskim ozadjem. Njena stranka načrtuje predvsem reševanje stanovanjske krize z razlastitvijo nepremičnin v lasti velikih korporacij. Za prevzem oblasti bo Levica morala skleniti koalicijo, najverjetneje s SPD in Zelenimi. Analiza volilnega telesa v Berlinu kaže, da so mladi volivci množično podprli napredne stranke. Letos so na deželnih volitvah prvič glasovali tudi 16- in 17-letniki. Kar 43 odstotkov volivcev v starostni skupini od 16 do 24 let je izbralo Levico, 12 odstotkov Zelene in 7 odstotkov SPD. AfD je v tej starostni skupini prepričala 12 odstotkov mladih. Levica je bila najuspešnejša tudi med volivci, starimi od 25 do 34 let. Podpora konservativni CDU pa ostaja najvišja med starejšimi, saj je stranko podprla tretjina volivcev nad 70 let. Kot piše Frankfurter Allgemeine Zeitung volilni izid kaže, da se tradicionalni politični tabor sooča z resno krizo. CDU in FDP sta med letoma 1953 in 1990 na zveznih volitvah redno prejemali več kot polovico vseh glasov, danes pa komaj presegata četrtino. Njunega padca medtem ne zna izkoristiti leva sredina. SPD je navkljub dobremu rezultatu na severovzhodu države v negativnem trendu. Stranke, ki so desetletja oblikovale politično podobo zvezne republike, se torej zdaj borijo za lasten obstoj, saj so v očeh mnogih volivcev izgubile svoj nekdanji ugled. Vse tri nekdaj največje stranke - CDU, FDP in SPD si delijo podobno usodo pri izgubi vpliva med aktivnim delovnim prebivalstvom. Zaposleni in samozaposleni državljani vse pogosteje obračajo hrbet tradicionalni politiki in iščejo alternative, ugotavlja FAZ. Velik del teh volivcev se zateka k strankam na desnem robu, ki pogosto nihajo med desnim populizmom in ekstremizmom ter gojijo proruska stališča. Tak primer je AfD. Na drugi strani pa struktura volivcev uveljavljenih strank postaja vse starejša, saj se delež upokojencev med njihovimi podporniki povečuje. Posledično javnost njihove politične odločitve vse bolj dojema kot oddaljene od realnosti in gospodarskih potreb. Kdor izgubi podporo delovnega prebivalstva v starajoči se družbi, na dolgi rok izgubi tudi državo.
language
slv
published at
2026-09-21T08:58:07
source
Večer
title
Kriza tradicionalnih strank: Nemški kancler Merz se po hudem porazu bori za preživetje
url
https://vecer.com/svet/nemcija-volitve-merz-afd-kriza-10427836
article order
40
body
Medtem ko se nemški kancler Merz ponovno posipa s pepelom, ker je v deželi Mecklenburg - Predpomorjansko stranka krščanskih demokratov izgubila volitve proti skrajno desni stranki AfD, se Socialdemokrati (SPD) ravno tako ne morejo trkati po prsih, saj je skrajna levica zmagala v Berlinu. Pohod skrajnih strank tako na levi kot na desni je danes dejstvo, ki razkriva, kako tradicionalne stranke še vedno niso dojele, da se volivci zavestno obračajo stran od njih ter iščejo tiste stranke, ki jim bodo končno prisluhnile. Mecklenburg - Predpomorjansko, AfD jemlje glasove levo in desno CDU je v Mecklenburg - Predpomorjanskem dobila le 4,9 odstotka glasov, kar je najmanj po drugi svetovni vojni. Upoštevati je sicer treba, da je bila regija del komunistične Nemške demokratične republike, torej demokratične le v imenu, ne pa v praksi. SPD je dobila 35,5 odstotka glasov, skrajna levica Die Linke 6,5 odstotka, v parlament pa se je uvrstila še ena skrajna leva stranka, to so Zeleni, ki so dobili 5,7 odstotka glasov. Vse stranke so glasove izgubile, vključno s SPD, edina stranka z več glasovi je bila AfD, poleg nje pa še skrajno leva stranka BSW, vendar zadnja ni presegla volilnega praga. SPD je izgubila 4,2 odstotka, Die Linke 3,4 odstotka, Zeleni 0,8 odstotka, medtem ko se liberalna stranka FDP ni uvrstila v deželni parlament. Toda CDU se je zgodilo prvič, da je izgubila kar 8,4 odstotka glasov in tako ostala pred vrati deželnega parlamenta. Če upoštevamo, da je za AfD glasovalo kar 21,6 odstotka več volilnih upravičencev, potem lahko ugotovimo, da ta ne jemlje glasov le CDU, ampak tudi levim strankam. Treba je upoštevati, da so vse stranke na levici izgubile volilne glasove, največ seveda CDU, ki je del desnega pola. AfD bo sicer težko dobila vodenje deželne vlade, kajti malo verjetno je, da bi stranke na levi dovolile manjšinsko vlado, saj imajo te še vedno večino. Toda ob dejstvu, da se AfD zelo dobro počuti v opoziciji in da uspešno jemlje glasove tudi na levi, potem jim gre takšen scenarij na roko. Izjemna priljubljenost Enrica Schulta, vodje AfD v regiji, pa se bo verjetno še povečevala. Volitve v Berlinu - zmaga skrajno leve Die Linke in polom SPD Volitve več kot očitno padajo v roke skrajnih strank, tokrat je največ glasov v Berlinu pobrala skrajno leva stranka Die Linke pod vodstvom Elifa Eralpa. Ta je dobila 25,7 odstotka glasov, CDU 18,8 odstotka, AfD 16,3 odstotka, Zeleni 14,3 odstotka in SPD 12,1 odstotka glasov. SPD je izgubila 12 sedežev v berlinskem reprezentativnem telesu in postala najmanjša stranka, kar je zanje v Berlinu katastrofalno. CDU je bila na zadnjih volitvah največja stranka, zdaj pa je izgubila 18 sedežev. Velik del glasov se je premaknil k AfD, ki je bila do sedaj najmanjša stranka, z dodatnimi 12 sedeži pa se je zavihtela na tretje mesto. Zeleni so izgubili 8 sedežev, zdaj jih imajo 26. Do zdaj sta Berlin v koaliciji vodili CDU in SPD, tokrat pa bo takšna koalicija težja, kajti nimata dovolj glasov za večino. Malo verjetno je, da bi levičarski skrajneži iz Die Linke prepustili vlado SPD, saj lahko udobno vladajo še z eno skrajno levo stranko, torej Zelenimi. Največje udarce doživlja liberalna stranka FDP, ki se ne uvršča praktično nikamor več in je le še bleda senca prejšnjih uspehov. V Berlinu se popularizira odnos do socializma, visoko priljubljenost ima tudi med migranti, zato je zaenkrat pričakovati, da bo imela Die Linke širšo podporo za svojo skrajno politiko. Štiri pereče točke, ki se jim Merz ne želel posvetiti Merz očitno ni dojel sporočila iz zadnjih volitev na Saškem - Anhaltu in je namesto ukrepanja, ki bi šlo nasproti volivcem, zavzel stališča, ki so šla proti njim. Njegova zadržanost pri trdni javni obsodbi ilegalne migracije in kriminala, ki je s tem povezano, ima verjetno največji vpliv na razporeditev glasov na desnici. Volilci AfD prihajajo iz več okolij, tudi z levega političnega pola, vendar so našli skupno točko v odporu do ilegalne migracije in politike odprtih vrat. Tukaj ne gre za nekakšen 'nacistični' odziv, ampak za jasno željo po ohranitvi nemške in deželne kulture ter uveljavitvi obvezne integracije prišlekov. Enako imajo volilci dovolj večanja kriminalnih dejanj, ki so dokazana in statistično zabeležena, nihče pa noče javno priznati dejstev, da so ta povezana ravno z ilegalno migracijo, povezano z drugimi kulturami, saj se bojijo obsodbe rasizma. Toda multkulturna družba ni enaka multietnični družbi, ki naj bi ji vladale evropske vrednote in kultura, zato so obtožbe o rasizmu odveč. Dokler tradicionalna politika od vseh migrantov ne bo zahtevala podreditve evropskim vrednotam, do takrat bodo glasove pobirale skrajne stranke, te pa se dejansko poigravajo z idejami, ki so sporne v okviru evropskih vrednot. Prav tako se Merz izogiba vprašanjem zelenega prehoda in trgovanja z emisijskimi kuponi, ki so rak rana evropskih industrijskih obratov. V vzhodni Nemčiji so velike tovarne, ki jim grozi ali zaprtje ali odhod v druge države, morda celo zmanjšanje proizvodnje. Nemška zavožena energetska politika, ki je dediščina tako CDU kot SPD, je podražila življenje prebivalcev in se prodala tako Rusiji kot Kitajski. Od volivcev AfD je sicer absurdno, da zato volijo stranko, ki želi biti lakaj enim in drugim, toda volivci vedno ne razmišljajo racionalno. Obrat pri okoljski politiki ne pomeni masovnega večanja izpustov ogljikovega dioksida, ampak zahtevo, da se preneha mednarodna politika popuščanja tretjemu svetu, ki si jemlje pravico do nebrzdanih izpustov, kot sta na primer Kitajska in Rusija, medtem ko evropska industrija tone. Multkulturna družba ni enaka multietnični družbi, ki naj bi ji vladale evropske vrednote in kultura, zato so obtožbe o rasizmu odveč. CDU mora končno prenehati zastopati vlak prebujenske (woke) ideologije, kjer se boji lastne sence in volivcem ne upa postaviti tradicionalnih interesov. Popuščanje raznim nevladnikom, ki so izsilili zadnji zakon, ki celo sankcionira kritiko in napačno imenovanje spolne idenitete, ni ravno ukrep, ki bi prinašal volivce na desnem političnem polu. Enako velja za druge teme, kot na primer družina, krščanstvo, otroci itd., torej teme, ki so pri tradicionalnih strankah na stranskem tiru. Die Linke - ekstremistični buldožer na levem političnem polu Gre za zelo ekstremistično stranko, ki se zavzema za socializem, nacionalizacijo nepremičnin ter so veliki borci proti kapitalizmu. Elif Eralp je stranko popeljala na volitve v Berlinu in zmagala s populističnim programom in veliko podporo novim migracijam. Sama pravi, da je levico posvojila že kot otrok z ustanovitvijo ekokluba ter z aktivizmom za ilegalne migrante, ki so potrebovali pomoč v novi državi. Bila je med zagrizenimi protestnicami proti jedrski energiji; kasneje je s svojim aktivizmom tudi pripomogla k zaprtju jedrskih elektrarn v Nemčiji. Pri visokem komisarju za begunce pri Združenih narodih je opravljala prakso, ki jo je posledično odnesla v aktivizem za pravice beguncev in migrantov. Pred izvolitvijo v berlinski deželni parlament je bila svetovalka Die Linke kar 11 let. Takrat je začela aktivizem za pravice najemnikov in bila ključna za referendum leta 2021, kjer je 57,6 odstotka Berlinčanov glasovalo za proces nacionalizacije tistih zasebnih podjetij, ki imajo v lasti več kot 3.000 stanovanj, kar bi dejansko šlo za legalizirano krajo. Mamdani Berlina Nemški mediji so jo večkrat oklicali za Mamdanija Berlina, saj se Eralpova zavzema za podobno skrajne in utopične projekte. Pravi, da je ona prav tako migrantka kot Mamdani in da se bo zavzela, da bodo migranti dobili več moči, saj meni, da jo imajo ti premalo v primerjavi s 'starimi' Nemci. Migrantom bi zato rada dodelila več denarja, predvsem na področju boja proti rasizmu, saj pravi, da težav ne povzročajo migranti, ampak napačna politika. Zato je treba migrantom omogočiti večjo dostopnost do stanovanj, socialnih pomoči in pomagati pri boju proti rasizmu. Prav tako se je zavzela za zvezno prepoved stranke AfD, ker so rasisti in nasprotujejo demokraciji; poleg tega pravi, da izključno prepoved ne bo dovolj. Katere druge ukrepe bi sprejela proti AfD, še ni povedala. Eralpova je prav tako zagrizena podpornica propalestinskih gibanj v Nemčiji. Gaza je zanjo postala politična tema in ena izmed glavnih točk stranke Die Linke. Pravi namreč, da bo Netanjahuja v Berlinu aretirala, če tega ne bo storila zvezna policija, čeprav nima pooblastil za takšno dejanje. Pritožila se je še nad ravnanjem policije v času propalestinskih protestov. Zahteva, da policija preneha z nasiljem. Ni pa omenila nasilnežev znotraj palestinskih gibanj, ki napadajo mimoidoče, judovsko skupnost in mahajo z zastavami terorističnih organizacij. Eralp naj bi imela stike s Hamasom Obtožbe so padle, ker naj bi berlinska sekcija Die Linke sodelovala z organizacijami, ki so neposredno povezane s Hamasom. Sama je to sicer zanikala, vendar sporočila, da so bili v okviru stranke dogodki, na katerih so sodelovale osebe, s katerimi se sama ne strinja. Povedala je, da Die Linke noče sodelovati z islamisti, ker imajo nasprotne vrednote, kot na primer pravice žensk, LGBT, drugačnosti itd. Pred volitvami je izbruhnil škandal, ko je Die Linke med volilno kampanjo na dogodku, imenovanem Jezni na kapitalizem, nastopal raper Dahabflex z antisemitskim programom. Eralp je zadevo sicer obsodila, toda malo verjetno je, da ne bi vedela, kdo je Dahabflex. Sprega Die Linke in Eralpove z islamističnimi elementi je verjetno podobno kot pri drugih levih aktivistih bolj oportune narave, kot je bilo to nekoč že za časa Rdečih brigad, skupine Ulrike Meinhof, Carlosa Jackala itd. Ne pozabimo, da so komunisti, socialisti in drugi skrajni levičarji podprli nedemokratične in teokratske sisteme, kot je na primer iranski pod Homeinijem. To sta na primer naredila filozofa Sartre ali Foucault, medtem ko sta s prstom kazala na Zahod. Podobno je danes s podporo na levem političnem polu Hamasu, Hezbolahu in drugim islamističnim organizacijam, kjer gre bolj kot ne za združenje proti skupnemu sovražniku, torej kapitalističnemu Zahodu. Merz mora odstopiti Merz je zabredel pregloboko, da bi lahko reševal CDU. Ni uspel popraviti katastrofalne dediščine svoje predhodnice, nekdanje kanclerke Merklove, za katero lahko rečemo, da je Nemčijo uničila. Ni imel dovolj poguma, da bi se posvetil tistim temam, ki ne mučijo le njegovih volivcev, ampak tudi velik del volilcev na levi sredini. Glasovi se umikajo na skrajno desno k AfD in skrajno levo k Die Linke. Merz ni imel dovolj poguma, da bi se posvetil tistim temam, ki ne mučijo le njegovih volivcev, ampak tudi velik del volilcev na levi sredini. Drži sicer, da so bile deželne volitve zaenkrat v deželah nekdanje komunistične Nemške demokratične republike, ki ni nikoli zares razčistila niti z nacizmom niti s komunizmom in jim je zato skrajna izbira na levem in desnem polu nekoliko bližja. Toda danes gre verjetno za splošno občutenje nemškega prebivalstva, ki se ne čuti slišanega in želi na oblasti tiste, ki bodo prisluhnili. Zvezne volitve so napovedane za 25. marec 2029, kar bo zelo hitro, CDU pa ima zelo malo časa za izboljšanje rezultatov. Ta se namreč težko zanaša na napovedano prepoved AfD, kar bo jezo volivcev le še utrdilo in nedvomno povečalo priljubljenost AfD. Your Premium trial has ended Your Premium trial has ended Your Premium trial has ended Your Premium trial has ended Your Premium trial has ended
language
slv
published at
2026-09-21T14:10:22
source
Domovina
title
Potop Merza, zmaga skrajne desnice in skrajne levice
url
https://www.domovina.je/potop-merza-zmaga-skrajne-desnice-in-skrajne-levice
article order
18
body
Kljub morebitni zmagi v Mecklenburgu-Predpomorjanskem se AfD verjetno tam ne bo zavihtela na oblast. V nemški zvezni deželi Mecklenburg-Predpomorjansko in v Berlinu so se ob 18. uri zaprla volišča za volitve v deželna parlamenta. V omenjeni deželi si zmago glede na izide vzporednih volitev obeta skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD), poročajo tuje tiskovne agencije. V Berlinu medtem kaže na zmago Levice. Oglas Ojoj, takšnega Portoroža ne vidimo pogosto: voda močno zalila ceste, za večji del države velja opozorilo oranžne stopnje (VIDEO) Priljubljena igralka pri 60 letih pokazala seksi obline in navdušila oboževalce (FOTO) V Mecklenburgu-Predpomorjanskem se je napovedoval tesen boj med socialdemokrati (SPD) in AfD, ki je pred dvema tednoma prepričljivo zmagala na volitvah v zvezni deželi Saški-Anhalt. Glede na izide vzporednih volitev nemških javnih radiotelevizij ARD in ZDF bo AfD v deželi zasedla prvo mesto z okoli 37 oziroma 38 odstotki glasov. Z okoli 15 odstotki glasov naj bi izboljšala tudi izid v Berlinu, kjer sicer z okoli 25-odstotno podporo kaže na zmago Levice, kar so napovedovale predvolilne ankete. Krščanskim demokratom kaže na slab rezultat Kljub morebitni zmagi v Mecklenburgu-Predpomorjanskem se AfD verjetno tam ne bo zavihtela na oblast, saj druge stranke načeloma zavračajo sodelovanje z njo, kar je znano kot požarni zid. Ob tem kaže, da bodo Krščanski demokrati kanclerja Friedricha Merza dosegli zgodovinsko najslabši rezultat v 81-letni zgodovini. V omenjeni deželi naj bi prejeli le okoli pet odstotkov glasov, kar je prag za vstop v deželni parlament. V Berlinu jim medtem kaže bolje, z okoli 20 odstotki glasov naj bi zasedli drugo mesto.
language
slv
published at
2026-09-20T17:01:35
source
Slovenske Novice
title
V Nemčiji kaže na še eno zmago skrajno desne Alternative za Nemčijo
url
https://slovenskenovice.delo.si/novice/svet/v-nemciji-kaze-na-se-eno-zmago-skrajno-desne-alternative-za-nemcijo

source scope

analyzed source count

omitted articles

article order
22
body
Krščanski demokrati (CDU) nemškega kanclerja Friedricha Merza so na nedeljskih volitvah v Mecklenburg-Predpomorjanskem v hudem porazu za stranko izpadli iz deželnega parlamenta. Uradni izidi so v že drugi zvezni deželi v dveh tednih potrdili zmago desne AfD, medtem ko je v Berlinu slavila Levica. CDU je v Mecklenburg-Predpomorjanskem dosegla svoj najslabši volilni rezultat v 81-letni zgodovini stranke. Glede na začasne izide je osvojila le 4,9 odstotka glasov in s tem prvič doslej ni dosegla petodstotnega praga za vstop v parlament katere od zveznih dežel. Predhodni najslabši rezultat stranke je bil devet odstotkov glasov leta 1951 v Bremnu, poroča nemška tiskovna agencija dpa. V Berlinu zmagala Levica Desna Alternativa za Nemčijo (AfD) je slavila z 38,2 odstotki, s čimer je skoraj podvojila svoj rezultat, 16,7 odstotka, izpred petih let. Drugi so bili socialdemokrati (SPD) s 35,5-odstotno podporo. Na tretjem mestu je pristala Levica s 6,5, na četrtem pa Zeleni s 5,7 odstotka podpore. Populistično Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW) je s 4,8 odstotki glasov ostalo pred parlamentarnim pragom. AfD bo v 71-članskem parlamentu pripadlo 32 sedežev. SPD jih bo zasedla 29, Levica in Zeleni pa po pet in ta trojica strank naj bi glede na napovedi najverjetneje oblikovala vladajočo koalicijo. V zvezni deželi Berlin je medtem s 25,7 odstotka glasov jasno zmagala Levica. Na drugem mestu je CDU z 18,8 odstotka, izhaja iz ponoči objavljenih rezultatov volilne komisije. Na tretjem mestu je pristala AfD s 16,3 odstotki, sledijo pa ji Zeleni s 14,3 in SPD z 12,1 odstotki podpore, kar je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa najslabši izid stranke na volitvah v Berlinu doslej. Konservativci s 34 in socialdemokrati z 22 sedeži so izgubili večino v 158-članskem deželnem parlamentu. Nadomestila bi jo lahko tristrankarska koalicija Levice, Zelenih in SPD.
language
slv
published at
2026-09-21T04:55:08
source
SiOL
title
Zgodovinski poraz Friedricha Merza
url
https://siol.net/novice/svet/merzeva-cdu-v-mecklenburg-predpomorjanskem-izpadla-iz-dezelnega-parlamenta-701925
article order
21
body
Krščanski demokrati (CDU) nemškega kanclerja Friedricha Merza so na nedeljskih volitvah v Mecklenburg-Predpomorjanskem v hudem porazu za stranko izpadli iz deželnega parlamenta. Uradni izidi so v že drugi zvezni deželi v dveh tednih potrdili zmago skrajno desne AfD, medtem ko je v Berlinu slavila Levica. CDU je v Mecklenburg-Predpomorjanskem dosegla svoj najslabši volilni rezultat v 81-letni zgodovini stranke. Glede na začasne izide je osvojila le 4,9 odstotka glasov in s tem prvič doslej ni dosegla petodstotnega praga za vstop v parlament katere od zveznih dežel. Predhodni najslabši rezultat stranke je bil devet odstotkov glasov leta 1951 v Bremnu, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Kancler Friedrich Merz je rezultat označil za katastrofo za stranko. Merz, ki je pod vse večjim pritiskom, je kljub izidom na dveh deželnih volitvah, zatrdil, da bo ostal na položaju. Merz je vse bolj pod pritiskom zaradi nizke podpore javnosti, pojavljajo pa se tudi govorice, da bi ga lahko sredi mandata celo zamenjali v tako imenovani zamenjavi kanclerja. Skrajna desnica skoraj podvojila svoj rezultat Skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) je slavila z 38,2 odstotki, s čimer je skoraj podvojila svoj rezultat, 16,7 odstotka, izpred petih let. Drugi so bili socialdemokrati (SPD) s 35,5-odstotno podporo. Na tretjem mestu je pristala Levica s 6,5, na četrtem pa Zeleni s 5,7 odstotka podpore. Populistično Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW) je s 4,8 odstotki glasov ostalo pred parlamentarnim pragom. Vladajoča koalicija treh strank? AfD bo v 71-članskem parlamentu pripadlo 32 sedežev. SPD jih bo zasedla 29, Levica in Zeleni pa po pet in ta trojica strank naj bi glede na napovedi najverjetneje oblikovala vladajočo koalicijo. V Berlinu zmaga Levice V zvezni deželi Berlin je medtem s 25,7 odstotka glasov jasno zmagala Levica. Na drugem mestu je CDU z 18,8 odstotka, izhaja iz ponoči objavljenih rezultatov volilne komisije. Na tretjem mestu je pristala AfD s 16,3 odstotki, sledijo pa ji Zeleni s 14,3 in SPD z 12,1 odstotki podpore, kar je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa najslabši izid stranke na volitvah v Berlinu doslej. Konservativci s 34 in socialdemokrati z 22 sedeži so izgubili večino v 158-članskem deželnem parlamentu. Nadomestila bi jo lahko tristrankarska koalicija Levice, Zelenih in SPD.
language
slv
published at
2026-09-21T05:03:38
source
Žurnal24
title
Merz po najslabšem rezultatu v zgodovini: To je katastrofa
url
https://www.zurnal24.si/svet/merz-po-najslabsem-rezultatu-v-zgodovini-to-je-katastrofa-465428
article order
25
body
"Katastrofa", "popoln polom" in podobne besedne zveze se ob rezultatih v teh dveh nemških zveznih državah lepijo na nemškega kanclerja Friedricha Merza in CDU. Ob padcu pod prag za vstop v deželni parlament v Mecklenburgu (osvojili niso niti pet odstotkov, kar je najmanj v njihovi zgodovini) je tudi sam Merz izbral izraz "katastrofa". K rezultatom: v Schwerinu, glavnem mestu Mecklenburg-Predpomorjanske, so slavili populistični ali skrajni desničarji Alternativa za Nemčijo (AfD). Pognali so se do 38,5 odstotkov (21,5 odstotka več kot na prejšnjih volitvah). Sledijo jim socialni demokrati (SPD, 35,5 odstotka), Levica (6,5 odstotka), Zeleni (5,8 odstotka) in CDU (4,9 odstotka). AfD bo kljub zmagi težko sestavila koalicijo, levi pol je nabral dovolj glasov, ampak potreben je dogovor, ki bi moral biti izvedlji, saj druge stranke načeloma zavračajo sodelovanje z AfD. V zvezni deželi Berlin je s 25,7 odstotka glasov jasno zmagala Levica. Na drugem mestu je CDU z 18,8 odstotka. Na tretjem mestu je pristala AfD s 16,3 odstotki, sledijo pa ji Zeleni s 14,3 in SPD z 12,1 odstotki podpore, kar je najslabši izid stranke na volitvah v Berlinu doslej. Konservativci s 34 in socialdemokrati z 22 sedeži so izgubili večino v 158-članskem deželnem parlamentu. Nadomestila bi jo lahko tristrankarska koalicija Levice, Zelenih in SPD.
language
slv
published at
2026-09-21T04:58:17
source
Svet24
title
Katafastrofa za Merza, slavje Levice in AfD
url
https://svet24.si/novice/tujina/friedrich-merz-berlin-mecklenburg-predpomorjansko-levica-afd-1927751
article order
24
body
Merzeva CDU v Mecklenburg-Predpomorjanskem izpadla iz deželnega parlamenta Skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) je po deželi Saška-Anhalt slavila tudi na včerajšnjih volitvah v Mecklenburg-Predpomorjanskem. Osvojila je 38,2 odstotka, s čimer je skoraj podvojila svoj rezultat, 16,7 odstotka, izpred petih let. Drugi so bili socialdemokrati (SPD) s 35,5-odstotno podporo. Na tretjem mestu je pristala Levica s 6,5, na četrtem pa Zeleni s 5,7 odstotka podpore. Populistično Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW) je s 4,8 odstotki glasov ostalo pred parlamentarnim pragom. AfD bo v 71-članskem parlamentu pripadlo 32 sedežev. SPD jih bo zasedla 29, Levica in Zeleni pa po pet in ta trojica strank naj bi glede na napovedi najverjetneje oblikovala vladajočo koalicijo. V zvezni deželi Berlin je s 25,7 odstotka glasov jasno zmagala Levica. Na drugem mestu je CDU z 18,8 odstotka, izhaja iz ponoči objavljenih rezultatov volilne komisije. Na tretjem mestu je pristala AfD s 16,3 odstotki, sledijo pa ji Zeleni s 14,3 in SPD z 12,1 odstotki podpore, kar je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa najslabši izid stranke na volitvah v Berlinu doslej. Konservativci s 34 in socialdemokrati z 22 sedeži so izgubili večino v 158-članskem deželnem parlamentu. Nadomestila bi jo lahko tristrankarska koalicija Levice, Zelenih in SPD. I
language
slv
published at
2026-09-21T07:52:46
source
Primorski Dnevnik
title
V Mecklenburgu-Predpomorjanskem slavila AfD, v Berlinu Levica
url
https://www.primorski.eu/se/v-mecklenburgu-predpomorjanskem-slavila-afd-v-berlinu-levica-EY2274723
article order
27
body
BERLIN * AfD je na nedeljskih volitvah v najbolj severovzhodni nemški deželi osvojila 38,2 odstotka glasov, s čimer je več kot podvojila svoj rezultat, 16,7 odstotka, izpred petih let. Kljub temu najverjetneje ne bo oblikovala vlade, saj ostale nemške stranke zavračajo sodelovanje s skrajno desnico, kar je znano kot požarni zid. Chrupalla je sicer davi za televizijsko postajo ARD dejal, da je treba "počakati in videti", ali bo levosredinskim socialdemokratom (SPD), Levici in Zelenim uspelo oblikovati tristrankarsko koalicijo. "V vsakem primeru smo odprti za pogovore - in ne gre le za vladanje," je dejal Chrupalla. Dodal je, da bi pogovore lahko izkoristili tudi za odkrivanje morebitnih skupnih točk. "Ni treba vnaprej sklepati o končnih rezultatih," je še rekel, tega pa ni podrobneje pojasnil. AfD CDU ponuja sodelovanje Omenil je še, da bi AfD rada ponudila sodelovanje krščanskim demokratom (CDU) kanclerja Friedricha Merza, ki so s 4,9 odstotka glasov zabeležili najslabši rezultat v svoji zgodovini in ostali pred vrati deželnega parlamenta. Chrupalla je dejal, da mora CDU zdaj razmisliti, ali bi opustila svojo politiko požarnega zidu. "V nasprotnem primeru CDU na vzhodu ne bo več obstajala kot ljudska stranka," je dejal za radio Deutschlandfunk. "AfD je nadomestila CDU kot ljudsko stranko," pa je na današnji novinarski konferenci v Berlinu po volitvah v Mecklenburgu-Predpomorjanskem in Berlinu poudarila sopredsednica AfD Weidel. Dodala je, da CDU ne more nadaljevati po sedanji poti. "Nemčija nujno potrebuje reforme, ki jih je treba uresničiti," je dejala po poročanju spletnega portala Welt. Dodala je, da se je Nemčija znašla v zastoju. AfD Merzu napoveduje odhod z oblasti Vodilni kandidat AfD v Mecklenburgu-Predpomorjanskem Leif-Erik Holm pa je ocenil, da bo moral Merz po porazih na deželnih volitvah do konca leta oditi z oblasti, potem ko je njegova stranka utrpela hude izgube na deželnih volitvah, poroča francoska tiskovna agencija AFP. CDU je v primerjavi s prejšnjimi deželnimi volitvami namreč izgubila podporo tudi v zvezni deželi Berlin, kjer je v nedeljo s 25,7 odstotka glasov zmagala Levica, CDU pa je na drugem mestu z 18,8-odstotno podporo. Na deželnih volitvah v Saški-Anhaltu pred dvema tednoma je slavila AfD s skoraj 44 odstotki glasov, doslej vladajoča CDU pa je z nekaj več kot 17-odstotno podporo zabeležila svoj najslabši rezultat na volitvah v tej vzhodnonemški zvezni deželi.
language
slv
published at
2026-09-21T10:56:24
source
primorske.si
title
V AfD po zmagi v Mecklenburgu-Predpomorjanskem pripravljeni na pogovore
url
https://primorske.si/svet/v-afd-po-zmagi-v-mecklenburgu-predpomorjanskem-pripravljeni-na-pogovore/

omitted source count

total source count