MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• Povečana umrljivost zaradi vročine bi se lahko nadaljevala vse do poletja 2027.
• Izjemno močan pojav El Niño bi lahko v prihodnjih šestih mesecih povzročil več kot 450.000 dodatnih smrti.
• Trenutni El Niño je že presegel vse dosedanje temperaturne rekorde za ta pojav.
• Svetovni program za hrano opozarja, da bi lahko posledice El Niña 50 milijonov ljudi pahnile v akutno lakoto.
• Trenutni El Niño služi kot vpogled v prihodnost, saj dosega temperature, ki so bile napovedane šele čez dve desetletji.
• Najbolj ogrožene so tropske države, vključno z Nigerijo, Indonezijo, Sudanom, Indijo in Brazilijo.
• El Niño poleg vročine povzroča tudi suše, gozdne požare in poplave, kar povečuje tveganje za prebivalstvo.
• Podnebne spremembe, ki jih povzroča človek, zaostrujejo učinke naravnega pojava El Niño.
• Raziskovalci so za napovedi uporabili podatke iz več kot 24.000 območij po svetu.
• Znanstveniki poudarjajo nujnost uvedbe zaščitnih ukrepov, kot so centri za ohlajanje in boljše napovedovanje vročinskih valov.
• Združene države Amerike se uvrščajo med 20 držav z največjim tveganjem za dodatne smrti zaradi vročine.

key differences

El Niño poleg vročine povzroča tudi suše, gozdne požare in poplave, kar povečuje tveganje za prebivalstvo.

Vsi viri trditev potrjujejo, brez nasprotij.

Izjemno močan pojav El Niño bi lahko v prihodnjih šestih mesecih povzročil več kot 450.000 dodatnih smrti.

Dnevnik navaja širši časovni okvir, drugi viri šest mesecev.

Najbolj ogrožene so tropske države, vključno z Nigerijo, Indonezijo, Sudanom, Indijo in Brazilijo.

Vsi viri trditev potrjujejo brez razlik.

Podnebne spremembe, ki jih povzroča človek, zaostrujejo učinke naravnega pojava El Niño.

Vsi viri podpirajo trditev, brez nasprotij.

Povečana umrljivost zaradi vročine bi se lahko nadaljevala vse do poletja 2027.

Samo SiOL in Svet24 potrjujeta poletje 2027.

Raziskovalci so za napovedi uporabili podatke iz več kot 24.000 območij po svetu.

Vsi viri trditev potrjujejo brez razlik.

Svetovni program za hrano opozarja, da bi lahko posledice El Niña 50 milijonov ljudi pahnile v akutno lakoto.

Dnevnik omili opozorilo, ostali ga potrjujejo.

Trenutni El Niño je že presegel vse dosedanje temperaturne rekorde za ta pojav.

Vsi viri podpirajo trditev, SiOL manj eksplicitno.

Trenutni El Niño služi kot vpogled v prihodnost, saj dosega temperature, ki so bile napovedane šele čez dve desetletji.

Večina podpira, SiOL omili, Dnevnik izpusti.

Združene države Amerike se uvrščajo med 20 držav z največjim tveganjem za dodatne smrti zaradi vročine.

Štirje viri potrjujejo, Svet24 ne omenja.

Znanstveniki poudarjajo nujnost uvedbe zaščitnih ukrepov, kot so centri za ohlajanje in boljše napovedovanje vročinskih valov.

Vsi viri podpirajo trditev brez razlik.

source analyses

24ur

El Niño poleg vročine povzroča tudi suše, gozdne požare in poplave, kar povečuje tveganje za prebivalstvo.

Da: Članek potrjuje, da El Niño prinaša suše, požare in poplave.

Izjemno močan pojav El Niño bi lahko v prihodnjih šestih mesecih povzročil več kot 450.000 dodatnih smrti.

Da: Članek navaja oceno 451.000 dodatnih smrti v naslednjih šestih mesecih.

Najbolj ogrožene so tropske države, vključno z Nigerijo, Indonezijo, Sudanom, Indijo in Brazilijo.

Da: Članek izrecno navaja te države kot najbolj prizadete.

Podnebne spremembe, ki jih povzroča človek, zaostrujejo učinke naravnega pojava El Niño.

Da: Članek navaja, da se El Niño zaradi človekovega vpliva zaostruje.

Povečana umrljivost zaradi vročine bi se lahko nadaljevala vse do poletja 2027.

Delno: Članek omenja obdobje do februarja 2027, poletje 2027 ni omenjeno.

Raziskovalci so za napovedi uporabili podatke iz več kot 24.000 območij po svetu.

Da: Članek navaja uporabo podatkov iz 24.378 regij po svetu.

Svetovni program za hrano opozarja, da bi lahko posledice El Niña 50 milijonov ljudi pahnile v akutno lakoto.

Da: Članek navaja opozorilo WFP o 50 milijonih ljudi v akutni lakoti.

Trenutni El Niño je že presegel vse dosedanje temperaturne rekorde za ta pojav.

Da: Članek navaja, da je trenutni El Niño presegel najvišje izmerjene temperature.

Trenutni El Niño služi kot vpogled v prihodnost, saj dosega temperature, ki so bile napovedane šele čez dve desetletji.

Da: Članek navaja, da temperature dosegajo ravni, napovedane čez 20 let.

Združene države Amerike se uvrščajo med 20 držav z največjim tveganjem za dodatne smrti zaradi vročine.

Da: Članek navaja, da so ZDA med 20 najbolj prizadetimi državami.

Znanstveniki poudarjajo nujnost uvedbe zaščitnih ukrepov, kot so centri za ohlajanje in boljše napovedovanje vročinskih valov.

Da: Članek navaja te ukrepe kot predlagane rešitve za omilitev posledic.

Dnevnik

El Niño poleg vročine povzroča tudi suše, gozdne požare in poplave, kar povečuje tveganje za prebivalstvo.

Da: Članek navaja suše, požare, poplave in vpliv na zdravje.

Izjemno močan pojav El Niño bi lahko v prihodnjih šestih mesecih povzročil več kot 450.000 dodatnih smrti.

Delno: Članek navaja 451.000 smrti, a časovni okvir je širši od 6 mesecev.

Najbolj ogrožene so tropske države, vključno z Nigerijo, Indonezijo, Sudanom, Indijo in Brazilijo.

Da: Članek izrecno navaja te države kot najbolj ogrožene.

Podnebne spremembe, ki jih povzroča človek, zaostrujejo učinke naravnega pojava El Niño.

Da: Članek navaja, da človekov vpliv na podnebje povečuje intenzivnost.

Povečana umrljivost zaradi vročine bi se lahko nadaljevala vse do poletja 2027.

Delno: Projekcija zajema obdobje do februarja 2027 in še več mesecev.

Raziskovalci so za napovedi uporabili podatke iz več kot 24.000 območij po svetu.

Da: Članek izrecno navaja uporabo podatkov iz več kot 24.000 območij.

Svetovni program za hrano opozarja, da bi lahko posledice El Niña 50 milijonov ljudi pahnile v akutno lakoto.

Delno: Omenja opozorilo o povečanju tveganja za več deset milijonov ljudi.

Trenutni El Niño je že presegel vse dosedanje temperaturne rekorde za ta pojav.

Da: Članek potrjuje podrtje rekorda v 150-letni zgodovini meritev.

Trenutni El Niño služi kot vpogled v prihodnost, saj dosega temperature, ki so bile napovedane šele čez dve desetletji.

Ni omenjeno

Združene države Amerike se uvrščajo med 20 držav z največjim tveganjem za dodatne smrti zaradi vročine.

Da: Članek navaja, da se ZDA uvrščajo med 20 držav z največjim tveganjem.

Znanstveniki poudarjajo nujnost uvedbe zaščitnih ukrepov, kot so centri za ohlajanje in boljše napovedovanje vročinskih valov.

Da: Članek navaja te ukrepe kot nujne za reševanje življenj.

SiOL

El Niño poleg vročine povzroča tudi suše, gozdne požare in poplave, kar povečuje tveganje za prebivalstvo.

Da: Članek potrjuje te pojave kot spremljevalce El Niña.

Izjemno močan pojav El Niño bi lahko v prihodnjih šestih mesecih povzročil več kot 450.000 dodatnih smrti.

Da: Članek navaja oceno več kot 450 tisoč smrti v šestih mesecih.

Najbolj ogrožene so tropske države, vključno z Nigerijo, Indonezijo, Sudanom, Indijo in Brazilijo.

Da: Članek izrecno navaja te države kot najbolj prizadete.

Podnebne spremembe, ki jih povzroča človek, zaostrujejo učinke naravnega pojava El Niño.

Da: Članek navaja, da globalno segrevanje krepi učinke El Niña.

Povečana umrljivost zaradi vročine bi se lahko nadaljevala vse do poletja 2027.

Da: Članek navaja nadaljevanje do junija ali julija 2027.

Raziskovalci so za napovedi uporabili podatke iz več kot 24.000 območij po svetu.

Da: Članek navaja uporabo podatkov iz 24.378 regij.

Svetovni program za hrano opozarja, da bi lahko posledice El Niña 50 milijonov ljudi pahnile v akutno lakoto.

Da: Članek navaja točno to opozorilo Svetovnega programa za hrano.

Trenutni El Niño je že presegel vse dosedanje temperaturne rekorde za ta pojav.

Delno: Članek navaja, da je presegel najvišje temperature, a ne eksplicitno vseh rekordov.

Trenutni El Niño služi kot vpogled v prihodnost, saj dosega temperature, ki so bile napovedane šele čez dve desetletji.

Delno: Članek omenja, da bodo današnje temperature čez 20 let postale normalne.

Združene države Amerike se uvrščajo med 20 držav z največjim tveganjem za dodatne smrti zaradi vročine.

Da: Članek navaja, da so ZDA med 20 najbolj ranljivimi državami.

Znanstveniki poudarjajo nujnost uvedbe zaščitnih ukrepov, kot so centri za ohlajanje in boljše napovedovanje vročinskih valov.

Da: Članek izrecno omenja te ukrepe kot nujne.

Svet24

El Niño poleg vročine povzroča tudi suše, gozdne požare in poplave, kar povečuje tveganje za prebivalstvo.

Da: Članek potrjuje, da El Niño prinaša suše, poplave in požare.

Izjemno močan pojav El Niño bi lahko v prihodnjih šestih mesecih povzročil več kot 450.000 dodatnih smrti.

Da: Članek navaja oceno 451.000 dodatnih smrti v prihodnjih mesecih.

Najbolj ogrožene so tropske države, vključno z Nigerijo, Indonezijo, Sudanom, Indijo in Brazilijo.

Da: Članek izrecno navaja te države kot najbolj ogrožene.

Podnebne spremembe, ki jih povzroča človek, zaostrujejo učinke naravnega pojava El Niño.

Da: Članek omenja, da se pojavlja v svetu, ki je zaradi človeka toplejši.

Povečana umrljivost zaradi vročine bi se lahko nadaljevala vse do poletja 2027.

Da: Članek navaja, da bi lahko vztrajala do junija ali julija prihodnje leto.

Raziskovalci so za napovedi uporabili podatke iz več kot 24.000 območij po svetu.

Da: Članek potrjuje uporabo podatkov iz več kot 24.000 območij.

Svetovni program za hrano opozarja, da bi lahko posledice El Niña 50 milijonov ljudi pahnile v akutno lakoto.

Da: Članek navaja točno to opozorilo Svetovnega programa za hrano.

Trenutni El Niño je že presegel vse dosedanje temperaturne rekorde za ta pojav.

Da: Članek navaja, da je presegel najvišjo temperaturo, izmerjeno pri tem pojavu.

Trenutni El Niño služi kot vpogled v prihodnost, saj dosega temperature, ki so bile napovedane šele čez dve desetletji.

Da: Članek navaja, da so temperature podobne tistim, ki bodo običajne čez 20 let.

Združene države Amerike se uvrščajo med 20 držav z največjim tveganjem za dodatne smrti zaradi vročine.

Ni omenjeno

Znanstveniki poudarjajo nujnost uvedbe zaščitnih ukrepov, kot so centri za ohlajanje in boljše napovedovanje vročinskih valov.

Da: Članek navaja te ukrepe kot nujne za zmanjšanje števila žrtev.

Večer

El Niño poleg vročine povzroča tudi suše, gozdne požare in poplave, kar povečuje tveganje za prebivalstvo.

Da: Članek omenja te naravne nesreče kot vzroke za dodatne smrti.

Izjemno močan pojav El Niño bi lahko v prihodnjih šestih mesecih povzročil več kot 450.000 dodatnih smrti.

Da: Članek navaja napoved o več kot 450 tisoč dodatnih smrtih.

Najbolj ogrožene so tropske države, vključno z Nigerijo, Indonezijo, Sudanom, Indijo in Brazilijo.

Da: Članek izrecno navaja te države kot najbolj prizadete.

Podnebne spremembe, ki jih povzroča človek, zaostrujejo učinke naravnega pojava El Niño.

Da: Članek navaja, da se pojav odvija na toplejši osnovi zaradi človeka.

Povečana umrljivost zaradi vročine bi se lahko nadaljevala vse do poletja 2027.

Delno: Članek omenja nadaljevanje do poletja, a ne navaja letnice 2027.

Raziskovalci so za napovedi uporabili podatke iz več kot 24.000 območij po svetu.

Da: Članek potrjuje uporabo podatkov iz več kot 24 tisoč regij.

Svetovni program za hrano opozarja, da bi lahko posledice El Niña 50 milijonov ljudi pahnile v akutno lakoto.

Da: Članek navaja točno to opozorilo Svetovnega programa za hrano.

Trenutni El Niño je že presegel vse dosedanje temperaturne rekorde za ta pojav.

Da: Članek navaja, da je podrl najvišjo temperaturo, zabeleženo za ta pojav.

Trenutni El Niño služi kot vpogled v prihodnost, saj dosega temperature, ki so bile napovedane šele čez dve desetletji.

Da: Članek ga opisuje kot razglednico iz prihodnosti za čez 20 let.

Združene države Amerike se uvrščajo med 20 držav z največjim tveganjem za dodatne smrti zaradi vročine.

Da: Članek navaja, da ZDA spadajo med dvajset najbolj prizadetih držav.

Znanstveniki poudarjajo nujnost uvedbe zaščitnih ukrepov, kot so centri za ohlajanje in boljše napovedovanje vročinskih valov.

Da: Članek izrecno našteva te ukrepe kot nujne za reševanje ljudi.

Analiza sentimenta

entities

• El Niño
• Nigerija
• Indonezija
• Sudan
• Indija
• Brazilija
• Združene države Amerike
• Sahel
• Svetovni program za hrano
• Univerza v Chicagu
• Michael Greenstone
• Tamma Carleton
• Climate Impact Lab
• Imperial College London
• Friederike Otto

key differences

Brazilija

Večer izstopa z negativnim poudarkom, ostali so nevtralni.

Climate Impact Lab

Viri enotno nevtralni; razlike le v vlogi (avtor, vir, soustanovitelj).

El Niño

Večer izstopa z izrazito negativnim tonom, drugi viri so nevtralni.

Friederike Otto

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v sentimentu ali poudarkih.

Imperial College London

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.

Indija

Večer izstopa z negativnim poudarkom, ostali so nevtralni.

Indonezija

Večer izstopa z negativnim poudarkom, ostali so nevtralni.

Michael Greenstone

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v poudarkih ali interpretacijah.

Nigerija

Večer izstopa z negativnim poudarkom, ostali so nevtralni.

Sahel

Večer izpostavlja smrt, drugi viri omenjajo le prizadetost regije.

Sudan

Večer izstopa z negativnim poudarkom; ostali so nevtralni.

Svetovni program za hrano

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.

Tamma Carleton

Vsi viri so nevtralni, brez razlik v prikazu.

Univerza v Chicagu

Vsi viri so nevtralni, brez razlik v sentimentu ali poudarkih.

Združene države Amerike

Večer negativen, ostali nevtralni.

source analyses

24ur

Brazilija

Nevtralno: omenjena kot ena od prizadetih držav.

Climate Impact Lab

Ni omenjeno

El Niño

Nevtralno: opisan kot naravni pojav, vendar z negativnimi posledicami; ni meta-vrednotenja.

Friederike Otto

Nevtralno: citirana kot strokovnjakinja, brez meta-vrednotenja.

Imperial College London

Nevtralno: naveden kot institucija profesorice, brez vrednotenja.

Indija

Nevtralno: omenjena kot ena od prizadetih držav.

Indonezija

Nevtralno: omenjena kot ena od prizadetih držav.

Michael Greenstone

Nevtralno: citiran kot avtor poročila, brez meta-vrednotenja.

Nigerija

Nevtralno: omenjena kot ena od prizadetih držav.

Sahel

Ni omenjeno

Sudan

Nevtralno: omenjen kot ena od prizadetih držav.

Svetovni program za hrano

Nevtralno: le citiran kot vir opozorila o lakoti.

Tamma Carleton

Nevtralno: citirana kot soavtorica, brez meta-vrednotenja.

Univerza v Chicagu

Nevtralno: navedena kot institucija avtorja, brez vrednotenja.

Združene države Amerike

Nevtralno: omenjene kot ena od prizadetih držav.

Dnevnik

Brazilija

Nevtralno: navedena kot prizadeta država, brez vrednotenja

Climate Impact Lab

Nevtralno: organizacija omenjena kot avtorica ocene, brez vrednotenja

El Niño

Nevtralno: opisan kot naravni pojav z rekordnimi vrednostmi, brez meta-vrednotenja

Friederike Otto

Ni omenjeno

Imperial College London

Ni omenjeno

Indija

Nevtralno: navedena kot prizadeta država, brez vrednotenja

Indonezija

Nevtralno: navedena kot prizadeta država, brez vrednotenja

Michael Greenstone

Nevtralno: citiran kot strokovnjak, brez meta-vrednotenja

Nigerija

Nevtralno: navedena kot prizadeta država, brez vrednotenja

Sahel

Nevtralno: omenjen kot izpostavljena regija, brez vrednotenja

Sudan

Nevtralno: navedena kot prizadeta država, brez vrednotenja

Svetovni program za hrano

Nevtralno: opozorilo o tveganju lakote, brez meta-vrednotenja

Tamma Carleton

Nevtralno: citirana kot raziskovalka, brez meta-vrednotenja

Univerza v Chicagu

Nevtralno: omenjena kot institucija profesorja, brez vrednotenja

Združene države Amerike

Nevtralno: omenjene kot država z dodatnimi smrtmi, brez vrednotenja

SiOL

Brazilija

Nevtralno: navedena kot prizadeta država, brez vrednotenja.

Climate Impact Lab

Nevtralno: omenjen kot avtor poročila, brez vrednotenja.

El Niño

Nevtralno: opisan kot naravni dogodek, vendar z negativnimi posledicami; ni meta-vrednotenja.

Friederike Otto

Nevtralno: citirana kot strokovnjakinja, brez meta-vrednotenja.

Imperial College London

Nevtralno: omenjen kot institucija profesorice, brez vrednotenja.

Indija

Nevtralno: navedena kot prizadeta država, brez vrednotenja.

Indonezija

Nevtralno: navedena kot prizadeta država, brez vrednotenja.

Michael Greenstone

Nevtralno: citiran kot avtor, brez meta-vrednotenja.

Nigerija

Nevtralno: navedena kot prizadeta država, brez vrednotenja.

Sahel

Nevtralno: omenjen kot prizadeta regija, brez vrednotenja.

Sudan

Nevtralno: navedena kot prizadeta država, brez vrednotenja.

Svetovni program za hrano

Nevtralno: citiran kot vir opozorila o lakoti, brez vrednotenja.

Tamma Carleton

Nevtralno: citirana kot soavtorica, brez meta-vrednotenja.

Univerza v Chicagu

Nevtralno: omenjena kot institucija, povezana z avtorjem, brez vrednotenja.

Združene države Amerike

Nevtralno: omenjene kot ranljiva država, brez vrednotenja.

Svet24

Brazilija

Nevtralno: navedena kot prizadeta država, brez vrednotenja

Climate Impact Lab

Nevtralno: naveden kot vir raziskave, brez vrednotenja

El Niño

Nevtralno: opisan kot naravni pojav z vplivi, brez meta-vrednotenja

Friederike Otto

Nevtralno: citirana kot znanstvenica, brez meta-vrednotenja

Imperial College London

Nevtralno: omenjen kot institucija znanstvenice, brez vrednotenja

Indija

Nevtralno: navedena kot prizadeta država, brez vrednotenja

Indonezija

Nevtralno: navedena kot prizadeta država, brez vrednotenja

Michael Greenstone

Nevtralno: citiran kot avtor, brez meta-vrednotenja

Nigerija

Nevtralno: navedena kot prizadeta država, brez vrednotenja

Sahel

Nevtralno: omenjen kot prizadeto območje, brez vrednotenja

Sudan

Nevtralno: naveden kot prizadeta država, brez vrednotenja

Svetovni program za hrano

Nevtralno: citirano opozorilo o lakoti, brez meta-vrednotenja

Tamma Carleton

Nevtralno: citirana kot znanstvenica, brez meta-vrednotenja

Univerza v Chicagu

Nevtralno: omenjena kot institucija avtorja, brez vrednotenja

Združene države Amerike

Nevtralno: omenjene kot država s predvidenimi smrtmi, brez vrednotenja

Večer

Brazilija

Negativno: med najbolj prizadetimi državami zaradi vročinskih valov

Climate Impact Lab

Nevtralno: omenjen kot organizacija, ki jo je soustanovil Greenstone

El Niño

Negativno: opisan kot izjemno nevaren, povzroča smrti in lakoto

Friederike Otto

Nevtralno: citirana, ni meta-vrednotenja

Imperial College London

Nevtralno: naveden kot ustanova, kjer dela Otto

Indija

Negativno: med najbolj prizadetimi državami zaradi vročinskih valov

Indonezija

Negativno: med najbolj prizadetimi državami zaradi vročinskih valov

Michael Greenstone

Nevtralno: citiran, ni meta-vrednotenja

Nigerija

Negativno: med najbolj prizadetimi državami zaradi vročinskih valov

Sahel

Negativno: močno prizadeta regija, omenjena v kontekstu smrti

Sudan

Negativno: med najbolj prizadetimi državami zaradi vročinskih valov

Svetovni program za hrano

Nevtralno: opozarja na posledice, ni meta-vrednotenja

Tamma Carleton

Nevtralno: citirana, ni meta-vrednotenja

Univerza v Chicagu

Nevtralno: navedena kot ustanova, kjer dela Greenstone

Združene države Amerike

Negativno: med dvajset najbolj prizadetih, napovedanih 3500 smrti

Scenariji

scenarios

• description

  Vlade Nigerije, Indije in Brazilije na podlagi napovedi Climate Impact Lab uvedejo centre za ohlajanje, izboljšajo napovedi vročinskih valov in zaščitijo delavce na prostem. To zmanjša napovedanih 451.000 smrti za 20–30 % v prvih šestih mesecih.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  short

  title

  Ciljni preventivni ukrepi zmanjšajo smrtnost

  valence

  positive

• description

  Super El Niño povzroči okoli 450.000 dodatnih smrti, večinoma v Nigeriji, Indoneziji in Sudanu. Svetovni program za hrano in Rdeči križ zagotovita nujno pomoč, a sistemi ostanejo preobremenjeni, kar vodi v mešane rezultate glede prehranske varnosti.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  short

  title

  Povečana smrtnost in mednarodna pomoč

  valence

  neutral

• description

  Zaradi pomanjkanja priprav v Nigeriji, Sudanu in Indoneziji ekstremna vročina, suše in izpadi pridelka povzročijo več kot 500.000 smrti. Svetovni program za hrano poroča, da 50 milijonov ljudi zapade v akutno lakoto, cene hrane po svetu narastejo.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  short

  title

  Masovne smrti in lakota v tropskih državah

  valence

  negative

• description

  Po izkušnji s super El Niñom Združeni narodi in Svetovna banka v sodelovanju z državami, kot sta Indija in Brazilija, uvedejo obvezne standarde za hladilne centre in sisteme zgodnjega opozarjanja. To postane model za prihodnje podnebne krize.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  mid

  title

  Podnebna odpornost pospeši globalne reforme

  valence

  positive

• description

  V ZDA zaradi vročine umre približno 3.500 ljudi, kar sproži zvezno financiranje novih hladilnih centrov in zaščite delavcev na prostem. Javnost postane bolj ozaveščena o podnebnih tveganjih, a politične delitve ovirajo dolgoročne ukrepe.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  mid

  title

  ZDA doživijo 3.500 smrti, a okrepijo priprave

  valence

  neutral

• description

  Suša, ki jo povzroči El Niño v regiji Sahel in jugovzhodni Aziji, uniči pridelek v Nigeriji in Indoneziji. Svetovni program za hrano ne zmore pokriti potreb, kar vodi v množične migracije in politične nemire v Sudanu in Indiji.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  mid

  title

  Prehranska kriza destabilizira Sahel in Azijo

  valence

  negative

• description

  Po katastrofalnem El Niñu države, vključno z ZDA in Kitajsko, pod pritiskom javnosti podpišejo ambiciozen podnebni sporazum, ki omejuje fosilna goriva. Do leta 2030 se globalne emisije zmanjšajo za 30 %, kar upočasni segrevanje.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Preboj v podnebni diplomaciji po krizi

  valence

  positive

• description

  Zaradi nezadostnega odziva vlad podjetja, kot so zavarovalnice in tehnološki giganti, financirajo lastne sisteme za napovedovanje vročine in hladilne centre v Indiji in Braziliji. To zmanjša smrtnost, a poglobi neenakosti med bogatimi in revnimi regijami.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  mid

  title

  Zasebni sektor prevzame vlogo pri prilagajanju

  valence

  neutral

• description

  Ekstremne temperature in poplave v tropskih državah, kot sta Indonezija in Sudan, povzročijo izbruhe kolere in malarije. Svetovna zdravstvena organizacija poroča o 600.000 smrtih, medtem ko ZDA in Evropa uvedejo karantene za potnike iz prizadetih območij.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Godzillin El Niño sproži globalno zdravstveno krizo

  valence

  negative

Viri

articles

• article order

  3

  body

  Podnebne spremembe in izjemno močan vremenski pojav El Niño bi lahko v prihodnjih šestih mesecih povzročili več kot 450.000 dodatnih smrti po svetu, opozarjajo podnebni znanstveniki. Najhuje naj bi bilo v tropskih državah Afrike, Azije in Južne Amerike, posledice pa bodo občutili tudi prebivalci ZDA. Svet se spopada z enim najmočnejših pojavov El Niño v zgodovini meritev. Po ocenah raziskovalcev bi lahko dodatna vročina, ki jo prinaša ta naravni podnebni pojav, med septembrom 2026 in februarjem 2027 povzročila približno 451.000 prezgodnjih smrti. Številka ne vključuje smrti, ki jih že zdaj povzročajo vse višje temperature zaradi podnebnih sprememb. Znanstveniki opozarjajo, da bodo posledice občutili ljudje po vsem svetu. Med najbolj prizadetimi državami naj bi bile Nigerija, Indonezija, Sudan, Indija in Brazilija. Med 20 najbolj prizadetimi pa so tudi Združene države Amerike, kjer pričakujejo okoli 3500 dodatnih smrti zaradi vročine. "Ocena o 451.000 ljudeh je tako velika, da lahko deluje kot gola statistika, a se za temi številkami skrivajo starši in otroci, stari starši in sosedi, ljudje, ki hodijo v službo, skrbijo za družine in živijo svoja življenja," opozarja profesor Michael Greenstone z Univerze v Chicagu, eden od avtorjev poročila. Temperature podirajo rekorde Trenutni El Niño je že presegel najvišje doslej izmerjene temperature za ta pojav, in to več mesecev pred pričakovanim vrhuncem. Nekateri znanstveniki ga opisujejo kot "osupljivega" in celo kot "Godzilo", poroča britanski The Guardian. Čeprav je El Niño naravni del podnebnega sistema, raziskovalci opozarjajo, da se zaradi segrevanja ozračja, ki je posledica človekovih dejavnosti, še zaostruje. Letošnje temperaturne napovedi so tako bistveno višje od tistih ob prejšnjih podobnih dogodkih. Po besedah raziskovalcev je trenutni El Niño tudi nekakšen "vpogled v prihodnost", saj temperature v številnih regijah dosegajo ravni, ki jih podnebni modeli sicer napovedujejo šele čez približno dve desetletji. Preberi še El Nino zdaj uradno 'super El Nino' Ne grozi le vročina El Niño pa ne prinaša zgolj smrtno nevarnih vročinskih valov, pač pa tudi suše, obsežne gozdne požare in poplave, kar dodatno povečuje tveganje za prebivalstvo. "Pri trenutnem pojavu El Niño gre za ogromno prerazporeditev energije v podnebnem sistemu in je nevaren, saj se odvija v razmerah že precej toplejšega podnebnega sistema, na katerega vpliva človek," je za The Guardian pojasnila profesorica Friederike Otto z Imperial Collegea v Londonu. Kot dodaja, bomo zato na številnih območjih po svetu priča vročinskim ekstremom, kakršnih doslej še nismo doživeli. Ti pa bodo prinesli posledice za zdravje, vodne vire in tudi prehransko varnost. Svetovni program za hrano (WFP) je že opozoril, da bi lahko posledice El Niña približno 50 milijonov ljudi pahnile v akutno lakoto, hkrati pa povzročile rast cen hrane. Eden najhujših pojavov El Niño v zgodovini, med letoma 1877 in 1878, je zaradi suše in lakote prispeval k smrti več kot 50 milijonov ljudi. Takrat so bile najbolj prizadete Indija, Brazilija in Kitajska. Potrebni nujni ukrepi Raziskovalci poudarjajo, da je mogoče del posledic omiliti s pravočasnim ukrepanjem. Med predlaganimi rešitvami so boljše napovedovanje vročinskih valov, vzpostavitev hladilnih centrov za ljudi, dodatne zdravstvene ekipe v obdobjih ekstremne vročine ter zaščita delavcev, ki delajo na prostem. "Z boljšim odzivanjem v izrednih razmerah in bolj usmerjenim delovanjem lahko letos rešimo veliko življenj. Vendar pa si čez 20 let, ko bodo današnje ekstremne temperature postale nova stalnica, ne želimo živeti v stalnih izrednih razmerah," opozarja soavtorica poročila Tamma Carleton z Univerze Kalifornija v Berkeleyju. Prepričana je, da je treba ukrepati že zdaj ter zasnovati in uvesti orodja, ki bodo v prihodnjih letih reševala življenja. Preberi še Prihaja El Nino, razglasili so izredne razmere Strokovnjaki ob tem poudarjajo, da El Niño pride in mine, globalno segrevanje pa se nadaljuje. Dokler bo človeštvo vztrajalo pri obsežni rabi fosilnih goriv, bodo podobni vremenski pojavi v prihodnosti potekali v še bolj segretem ozračju, njihove posledice pa bodo vse hujše za zdravje ljudi, oskrbo s hrano in dostop do vode, še opozarjajo podnebni znanstveniki. Napovedi so bile izdelane z uporabo strokovno pregledanih metod, ki spremljajo mesečno razmerje med temperaturo in dodatnimi smrtnimi primeri zaradi vročine v 24.378 regijah po vsem svetu. Te podatke so združili z napovedmi o višjih temperaturah zaradi pojava El Niño v prihodnjih mesecih. Izhodišče je predstavljalo število smrtnih primerov zaradi vročine v povprečnem mesecu v obdobju od leta 1996 do 2025. Razlagalnik Kaj natančno je vremenski pojav El Niño? icon-chevron-right El Niño je naravni podnebni pojav, ki se pojavi v ciklih in vključuje nenavadno segrevanje površinskih voda v osrednjem in vzhodnem tropskem Tihem oceanu. Ta sprememba temperature oceana vpliva na atmosfersko cirkulacijo, kar povzroči drastične spremembe v vremenskih vzorcih po vsem svetu, vključno z močnimi padavinami v nekaterih regijah ter hudimi sušami in vročinskimi valovi v drugih. Pojav je del širšega sistema, imenovanega El Niño-Južna oscilacija (ENSO), ki se izmenjuje s hladnejšo fazo, znano kot La Niña. Kaj pomeni izraz 'fosilna goriva' in zakaj vplivajo na podnebje? icon-chevron-right Fosilna goriva, kot so premog, nafta in zemeljski plin, so energetski viri, ki so nastali iz ostankov rastlin in živali, pokopanih pred milijoni let. Ko ta goriva izgorevajo za pridobivanje energije, v ozračje sproščajo velike količine ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov. Ti plini v atmosferi delujejo kot odeja, ki zadržuje toploto, kar povzroča učinek tople grede in posledično dvig globalne temperature Zemlje, kar imenujemo globalno segrevanje. Kaj je Svetovni program za hrano (WFP) in kakšna je njegova vloga? icon-chevron-right Svetovni program za hrano (World Food Programme - WFP) je humanitarna organizacija v okviru Združenih narodov, ki je največja svetovna agencija za boj proti lakoti. Njena glavna naloga je zagotavljanje nujne pomoči v hrani ljudem, ki so prizadeti zaradi naravnih nesreč, vojn ali podnebnih sprememb. Poleg neposredne pomoči organizacija izvaja tudi dolgoročne programe, s katerimi želi povečati odpornost skupnosti na podnebne šoke, izboljšati prehransko varnost in zmanjšati odvisnost od zunanje pomoči v najbolj ranljivih delih sveta. Vprašanja in odgovori so narejeni s pomočjo umetne inteligence.

  language

  slv

  published at

  2026-09-23T11:38:13

  source

  24ur

  title

  Super El Niño bi lahko v pol leta zahteval skoraj pol milijona življenj

  url

  https://www.24ur.com/novice/tujina/super-el-nino-bi-lahko-v-pol-leta-zahteval-skoraj-pol-milijona-zivljenj.html

• article order

  0

  body

  Znanstveniki opozarjajo, da bi lahko izjemno močan El Nino v prihodnjih mesecih zaradi rekordnih temperatur povzročil okoli 451.000 dodatnih smrti. Najbolj ogrožene naj bi bile tropske in revnejše države, posledice pa bi lahko občutili tudi v ZDA. Izjemno močan vremenski pojav El Nino, ki trenutno segreva planet, je dosegel rekordne vrednosti in bi lahko v prihodnjih mesecih močno povečal število smrti, povezanih z vročino. Po novi oceni organizacije Climate Impact Lab, ki se ukvarja s podnebnimi tveganji, bi lahko zaradi temperatur, povezanih s pojavom, umrlo približno 451.000 ljudi več kot v običajnem letu. Projekcija zajema predvsem obdobje do februarja 2027, raziskovalci pa opozarjajo, da bi se povečana umrljivost zaradi vročine lahko nadaljevala še več mesecev. El Nino je naravni podnebni pojav, pri katerem se segreje površina osrednjega in vzhodnega tropskega Tihega oceana. Njegovi učinki se nato odražajo v vremenskih vzorcih po svetu. Tokratni pojav pa se razvija na že zelo toplem planetu, zaradi česar so lahko njegovi učinki še izrazitejši. Rekordne temperature že pred vrhuncem Temperature v osrednjem delu območja El Nina v Tihem oceanu so dosegle približno 3,05 stopinje Celzija nad običajno ravnjo, s čimer je bil uradno podrt zgodovinski temperaturni rekord za ta naravni podnebni pojav v celotni 150-letni zgodovini sodobnih meritev. Do tega je prišlo več mesecev pred pričakovanim vrhuncem, zato znanstveniki uporabljajo izraze, kot sta "super El Nino" in "Godzillin El Nino". Po besedah strokovnjakov lahko močan El Nino vpliva na padavine, temperature in pojav ekstremnih vremenskih dogodkov. Posledice so lahko suše, požari, poplave in motnje v kmetijski proizvodnji. Zaradi že tako visokih globalnih temperatur lahko dodatno segrevanje pomeni še večje tveganje za zdravje ljudi, opozarjajo. Najbolj ogrožene tropske države Po projekcijah bodo v prihodnjih mesecih med najbolj prizadetimi predvsem tropske države. Med njimi so Nigerija, Indonezija, Sudan, Indija in Brazilija. Posebej izpostavljena naj bi bila afriška regija Sahel. Raziskovalci ocenjujejo, da bi lahko tam zaradi dodatne vročine umrlo približno 66.800 ljudi, od tega okoli 31.400 v Nigeriji. V jugovzhodni Aziji je predvidenih približno 19.400 dodatnih smrti, v Indoneziji 19.300, v Indiji okoli 15.800, v Braziliji pa približno 13.300, navaja Guardian. Tudi ZDA niso izvzete. Država naj bi se uvrstila med 20 držav z največjim številom dodatnih smrti, pri čemer projekcija govori o približno 3500 primerih. Kako so znanstveniki izračunali tveganje? Analiza temelji na podatkih iz več kot 24.000 območij po svetu. Raziskovalci so primerjali pričakovano število smrti ob temperaturah, povezanih z El Ninom, s številom smrti, ki bi jih pričakovali ob temperaturah, podobnih tistim iz zadnjih desetletij. Michael Greenstone, soustanovitelj Climate Impact Laba in profesor na Univerzi v Chicagu, je poudaril, da številka 451.000 ni zgolj statistika, temveč predstavlja posameznike in njihove družine. Po njegovih besedah lahko takšne projekcije pomagajo določiti območja, kjer bi bilo treba pred najhujšo vročino okrepiti zaščitne ukrepe. Ukrepi bi lahko rešili številna življenja Znanstveniki poudarjajo, da napovedi niso pomembne samo za ocenjevanje tveganja, temveč tudi za pripravo na vročinske valove. Med možnimi ukrepi so boljše napovedovanje ekstremne vročine, odpiranje centrov za ohlajanje, povečanje števila zdravstvenega osebja v najbolj vročih obdobjih ter dodatna zaščita ljudi, ki delajo na prostem. Tamma Carleton, soavtorica poročila in raziskovalka pri Climate Impact Labu, opozarja, da lahko pravočasno ukrepanje zmanjša število smrti že letos. Hkrati pa meni, da se morajo države pripraviti na prihodnost, v kateri bi lahko temperature, ki so danes ekstremne, postale običajnejše. El Nino vpliva tudi na oskrbo s hrano Posledice močnega El Nina ne bodo omejene zgolj na zdravje ljudi. Zaradi suš in drugih vremenskih motenj lahko pride tudi do zmanjšanja kmetijske proizvodnje, težav z oskrbo s hrano in višjih cen. Svetovni program za hrano je že opozoril na možnost, da bi posledice izjemno močnega El Nina povečale tveganje za lakoto za več deset milijonov ljudi. Pretekli dogodki kažejo, kako široke so lahko posledice. El Nino je bil v letih 1877 in 1878 povezan z obsežnimi sušami in lakoto v več delih sveta, posebej hudo pa so bile prizadete Indija, Brazilija in Kitajska. Globalno segrevanje spreminja osnovne temperaturne razmere Čeprav je El Nino naravni pojav, znanstveniki opozarjajo, da globalno segrevanje spreminja osnovne temperaturne razmere, v katerih se ti dogodki pojavljajo. Nedavne raziskave kažejo tudi, da so lahko ti pojavi v sodobnem obdobju zaradi človekovega vpliva na podnebje še intenzivnejši. Tokratni pojav tako ne prinaša le nevarnosti ekstremnih vremenskih razmer v prihodnjih mesecih, ampak je za znanstvenike tudi pomemben kazalnik, kako se bodo družbe morale prilagajati vse toplejšemu svetu.

  language

  slv

  published at

  2026-09-23T08:01:20

  source

  Dnevnik

  title

  Znanstveniki: zaradi El Nina bi lahko umrlo 450.000 ljudi

  url

  https://www.dnevnik.si/novice/svet/super-el-nino-prinasa-izjemno-vrocino-umrlo-bi-lahko-451-000-ljudi-2829431/

• article order

  1

  body

  Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu. Podnebni znanstveniki napovedujejo, da bo super El Nino v prihodnjih šestih mesecih povzročil več kot 450 tisoč dodatnih smrti zaradi ekstremne vročine. Ta davek se sešteva z zgodnjimi smrtmi, ki jih že zdaj povzroča podnebna kriza. Ekstremne temperature bodo prizadele celoten planet, od Indonezije in Indije do Nigerije in Združenih držav Amerike. Znanstveniki pričakujejo tudi številne dodatne smrti zaradi suš, gozdnih požarov in poplav, ki jih prinaša ta naravni pojav. Raziskovalci so ocenili vročinske smrti na regionalni ravni. S temi projekcijami so natančno določili lokacije, kjer lahko oblasti pravočasno uvedejo zaščitne ukrepe in rešijo ljudi. Takšni ukrepi vključujejo boljše napovedi vročinskih valov, centre za ohlajanje, kjer ljudje najdejo zavetje, povečanje števila zdravstvenega osebja v najbolj vročih obdobjih in zaščito delavcev na prostem. Trenutni El Nino, ki segreva planet, je pred kratkim podrl najvišjo temperaturo, ki so jo kdajkoli zabeležili za ta pojav, poroča britanski The Guardian. Profesor Michael Greenstone z Univerze v Chicagu in soustanovitelj organizacije Climate Impact Lab opozarja na človeško plat te statistike. "Ocena 451 tisoč ljudi predstavlja tako veliko številko, da nas lahko ohromi, vendar to številko sestavljajo starši in otroci, stari starši in sosedje, ljudje, ki hodijo v službo, skrbijo za družine in živijo svoja življenja," pojasnjuje Greenstone. Ocena smrtnih žrtev velja za obdobje med septembrom in februarjem, ko se končajo trenutne temperaturne napovedi. Znanstveniki kljub temu pričakujejo, da se bodo povišane stopnje smrti zaradi vročine nadaljevale vse do poletja. V prihodnjih šestih mesecih bodo vročinski valovi najbolj prizadeli tropske države, kot so Nigerija, Indonezija, Sudan, Indija in Brazilija. Združene države Amerike prav tako spadajo med dvajset najbolj prizadetih držav, kjer raziskovalci napovedujejo 3500 dodatnih smrti zaradi vročine. Širše gledano bosta močno prizadeti tudi regija Sahel v Afriki in jugovzhodna Azija. Raziskovalci opisujejo trenutni El Nino kot razglednico iz naše prihodnosti, saj dviguje temperature na raven, ki jo podnebna kriza sicer prinaša šele čez dvajset let. Doktorica Tamma Carleton z Univerze v Kaliforniji poudarja, da lahko okrepljen nujni odziv in boljše usmerjanje prizadevanj letos rešita številne ljudi. Opozarja pa, da čez dvajset let, ko bodo današnje ekstremne temperature postale nova normalnost, ne smemo živeti v stalnem izrednem stanju. Zato moramo že zdaj oblikovati, uvesti in oceniti orodja, ki bodo reševala ljudi v prihodnjih letih. Znanstveniki so projekcije izdelali s pomočjo metod, ki spremljajo mesečno razmerje med temperaturo in dodatnimi smrtmi zaradi vročine v več kot 24 tisoč regijah po vsem svetu. Te podatke so nato združili z napovedmi višjih temperatur zaradi pojava El Nino v prihodnjih mesecih. Osnovo za primerjavo predstavlja število vročinskih smrti v povprečnem mesecu med letoma 1996 in 2025. Greenstone izpostavlja, da so strokovnjaki v preteklosti že znali napovedati šoke pri pridelkih in izdati vnaprejšnja opozorila. Novo poročilo zdaj odpira vrata za napovedovanje še pomembnejšega izida, to je same smrti. Avtorji bodo poročilo predložili v strokovni pregled, vendar Greenstone poudarja, da bi bilo neodgovorno, če bi te podatke skrivali. El Nino bo močno prizadel tudi preskrbo s hrano. Svetovni program za hrano opozarja, da bodo posledice pojava verjetno potisnile približno 50 milijonov ljudi v akutno lakoto in dvignile cene osnovnih življenj. Profesorica Friederike Otto z Imperial College London pojasnjuje, da El Nino predstavlja ogromno prerazporeditev energije v podnebnem sistemu. Pojav označuje za izjemno nevaren, saj se odvija na podlagi veliko toplejšega podnebnega sistema, na katerega vpliva človek. Otto dodaja, da bomo marsikje po svetu videli še nikoli doživete vročinske ekstreme z vsemi posledicami za zdravje, varnost preskrbe s hrano in pomanjkanje vode. "El Nino sicer pride in gre, a dokler nadaljujemo s kurjenjem fosilnih goriv, se pojavlja na vse bolj vroči osnovi, kar družbam močno otežuje spopadanje s posledicami," je še opozorila.

  language

  slv

  published at

  2026-09-23T06:14:59

  source

  Večer

  title

  El Nino podrl zgodovinski rekord. Znanstveniki: V šestih mesecih bo povzročil več kot 450 tisoč smrti

  url

  https://vecer.com/svet/el-nino-zgodovinski-rekord-smrti-vrocinski-valovi-10428041

• article order

  4

  body

  Znanstveniki s področja podnebja ocenjujejo, da bi lahko v naslednjih šestih mesecih zaradi ekstremne vročine, ki jo prinaša "super El Niño", umrlo več kot 450 tisoč ljudi. Ob tem opozarjajo, da ta številka ne vključuje prezgodnjih smrti, ki so že posledica naraščajočih temperatur zaradi podnebnih sprememb, piše The Guardian. Posledice bodo čutiti po vsem svetu, od Indonezije in Indije do Nigerije in ZDA. Veliko število smrtnih žrtev je napovedanih tudi zaradi suš, gozdnih požarov in poplav, pojavov, ki redno spremljajo El Niño. Pojav El Niño, ki trenutno segreva planet, je v ponedeljek, mesece pred pričakovanim vrhuncem, presegel najvišje temperature. Vročina je tako močna, da so jo znanstveniki opisali kot "osupljivo" in "podobno Godzilli". Gre sicer za naravni podnebni dogodek, a znanstveniki opozarjajo, da bi globalno segrevanje lahko njegove učinke še okrepilo. Avtor poročila: Ocena 451 tisoč je tako velika, da se morda zdi abstraktna, vendar ... "Ocena 451 tisoč je tako velika, da se morda zdi abstraktna, vendar vključuje starše in otroke, stare starše, sosede, ljudi, ki hodijo v službo, skrbijo za svoje družine in živijo svoja življenja," je dejal profesor Michael Greenstone, soustanovitelj Laboratorija za podnebne vplive na Univerzi v Chicagu in eden od avtorjev poročila. Ocena umrljivosti velja za obdobje od septembra do februarja 2027, kar je obdobje trenutnih temperaturnih projekcij. Vendar pa znanstveniki menijo, da se bo povečana stopnja umrljivosti zaradi vročine nadaljevala do junija ali julija 2027. Najbolj prizadete bodo tropske države Profesorica Friederike Otto z Imperial Collegea v Londonu je v ponedeljek dejala: "Trenutni El Niño predstavlja ogromno prerazporeditev energije v podnebnem sistemu in je nevaren, ker se dogaja na vrhu veliko toplejšega podnebnega sistema, na katerega je vplival človek." "Zato bodo mnogi kraji po svetu doživeli ekstremne vročine brez primere, z vsemi posledicami za zdravje, prehransko varnost in oskrbo z vodo. El Niño pride in gre, toda dokler bomo še naprej kurili fosilna goriva, se dogaja na vse toplejšem ozadju, zaradi česar se skupnosti veliko težje spopadajo s posledicami," je dejala Otto. Države, ki bodo v naslednjih šestih mesecih najbolj prizadete, bodo tropske države: Nigerija, Indonezija, Sudan, Indija in Brazilija. ZDA so med 20 najbolj ranljivimi državami, z ocenjenimi 3.500 dodatnimi smrtnimi žrtvami. Na splošno sta močno prizadeti tudi regija Sahel v Afriki in jugovzhodna Azija. "Neodgovorno bi bilo o tem molčati" "Ljudje so v preteklosti lahko napovedovali in opozarjali na izpad pridelka," je dejal Greenstone. "To novo poročilo pa nam omogoča, da storimo enako za še pomembnejši izid, rekel bi, da najpomembnejši, to je smrt." Poročilo bo predloženo v pregled znanstveni reviji, Greenstone pa je dodal, da bi bilo glede na nujnost razmer "neodgovorno molčati o tem". Projekcije temeljijo na strokovno pregledanih metodah, ki spremljajo mesečno razmerje med temperaturo in dodatnimi smrtnimi žrtvami v 24.378 regijah po svetu. Podatki so združeni z napovedmi višjih temperatur zaradi El Niña v prihodnjih mesecih, izhodišče pa je povprečno število smrtnih žrtev zaradi vročine na mesec od leta 1996 do 2025. Države bodo morale imeti hladilne centre Ocene smrtnih žrtev, povezanih z vročino, so narejene na regionalni ravni. Raziskovalci pravijo, da projekcije natančno kažejo, kje je potrebno uvesti zaščitne ukrepe za reševanje življenj. Ti ukrepi vključujejo boljše napovedovanje vročinskih valov, odpiranje hladilnih centrov, povečanje števila osebja v zdravstvenih ustanovah v najtoplejših obdobjih in zaščito delavcev na prostem. "Krepitev služb za nujne primere in boljše ciljno usmerjena prizadevanja bi lahko letos rešila veliko življenj," je dejala soavtorica poročila Tamma Carleton z Univerze v Kaliforniji v Berkeleyju. "Toda čez dvajset let, ko bodo današnje ekstremne temperature postale normalne, ne želimo biti v trajnem izrednem stanju. Zdaj moramo začeti načrtovati, izvajati in ocenjevati orodja, ki bodo reševala življenja v prihodnjih letih." Vplival bo na oskrbo s hrano in povzročil akutno lakoto El Niño bo vplival tudi na oskrbo s hrano. Svetovni program za hrano (WFP) je avgusta opozoril, da bi njegovi učinki lahko povzročili akutno lakoto za približno 50 milijonov ljudi in povzročili dvig cen. Veliki El Niño v letih 1877 in 1878 je zaradi suše in lakote terjal več kot 50 milijonov smrti, pri čemer so bile Indija, Brazilija in Kitajska najbolj prizadete.

  language

  slv

  published at

  2026-09-23T08:56:14

  source

  SiOL

  title

  Močan El Nino bo povzročil 450 tisoč smrti v naslednjih šestih mesecih: "Neodgovorno bi bilo o tem molčati."

  url

  https://siol.net/novice/svet/mocan-el-nino-bo-povzrocil-450-tisoc-smrtnih-zrtev-katere-drzave-so-najbolj-ogrozene-702165

• article order

  2

  body

  Izjemno močan pojav El Nino, ki se krepi v Tihem oceanu, bi lahko v prihodnjih šestih mesecih zaradi dodatne vročine povzročil več kot 450.000 prezgodnjih smrti po svetu, kaže najnovejša raziskava Climate Impact Lab. Najhuje naj bi bile prizadete tropske države, posledice pa naj bi občutili tudi drugod po svetu. Podnebni znanstveniki ocenjujejo, da bi lahko izjemno močan El Nino zaradi dodatne vročine v obdobju od septembra do februarja 2027 povzročil okoli 451.000 dodatnih smrti po svetu. Kot poroča Guardian, bi se te smrti pridružile tistim, ki so že povezane z višjimi temperaturami zaradi podnebnih sprememb. El Nino je pojav, ki vpliva na vreme po velikem delu sveta. Običajno prinaša višje temperature, suše, poplave in večjo nevarnost požarov. Sedanji pojav pa je po ugotovitvah znanstvenikov izjemno močan. Guardian poroča, da je trenutni El Nino že presegel najvišjo temperaturo, ki je bila kadar koli izmerjena pri tem pojavu, čeprav je do njegovega pričakovanega vrhunca še več mesecev. Nekateri znanstveniki so njegovo moč opisali kot osupljivo. Najhuje naj bi bilo v tropskih državah Med državami, kjer bi lahko dodatna vročina zahtevala največ življenj, so po ocenah Nigerija, Indonezija, Sudan, Indija in Brazilija. Močno naj bi bila prizadeta tudi območja Sahela v Afriki in jugovzhodne Azije. Tudi razvite države ne bodo povsem izvzete. V ZDA naj bi bilo zaradi dodatne vročine v prihodnjih šestih mesecih približno 3500 dodatnih smrti, navaja Guardian. Ocena sicer zajema obdobje do februarja 2027, saj do takrat segajo trenutne temperaturne napovedi. Raziskovalci pa pričakujejo, da bi lahko povečano število smrti zaradi vročine vztrajalo vse do junija ali julija prihodnje leto. Profesor Michael Greenstone z Univerze v Chicagu, eden od avtorjev poročila, je opozoril, da ogromna številka več kot 450.000 ljudi hitro postane zgolj statistika: vendar se za njo skrivajo resnični ljudje - starši, otroci, stari starši, sosedje in družine. Vročina ni edina nevarnost Raziskovalci opozarjajo, da omenjena številka zajema le smrti, povezane z dodatno vročino. El Nino lahko povzroči tudi hude suše, gozdne požare in poplave, zato bi lahko bile njegove dejanske posledice še večje. Prizadeta bi lahko bila tudi oskrba s hrano. Guardian navaja opozorilo Svetovnega programa za hrano, da bi lahko posledice približno 50 milijonov ljudi potisnile v stanje akutne lakote, hkrati pa povzročile rast cen hrane. Kako nevaren je lahko zelo močan El Nino, kaže tudi zgodovina. Podoben pojav v letih 1877 in 1878 je bil povezan z obsežnimi sušami in lakoto, predvsem v Indiji, Braziliji in na Kitajskem. Znanstveniki: Na posledice se je mogoče pripraviti Ocene so raziskovalci pripravili na podlagi podatkov iz več kot 24.000 območij po svetu. Preučevali so povezavo med mesečnimi temperaturami in dodatnimi smrtnimi primeri zaradi vročine ter te podatke združili z napovedmi segrevanja, ki ga bo povzročil El Nino. Za primerjavo so uporabili povprečno število smrti zaradi vročine med letoma 1996 in 2025. Namen takšnih napovedi ni le opozarjanje na nevarnost. Raziskovalci poudarjajo, da lahko države z ustreznimi ukrepi zmanjšajo število žrtev. Med možnimi ukrepi so natančnejše napovedi vročinskih valov, vzpostavitev hlajenih prostorov, kamor se lahko ljudje umaknejo ob najhujši vročini, več zdravstvenega osebja v najbolj vročih obdobjih ter boljša zaščita ljudi, ki delajo na prostem, poroča Guardian. "Pogled v našo prihodnost" Raziskovalci sedanji El Nino opisujejo tudi kot nekakšen pogled v prihodnost. Temperature, ki jih zdaj začasno povzroča ta pojav, bi lahko bile podobne temperaturam, ki bodo zaradi podnebnih sprememb čez približno 20 let postale precej bolj običajne. Tamma Carleton z Univerze Kalifornije je za Guardian opozorila, da lahko boljši odziv na izredne razmere že letos reši številna življenja. Dolgoročno pa po njenih besedah svet ne more ostati v nenehnem stanju pripravljenosti na ekstremno vročino, zato bo treba razviti trajne načine zaščite prebivalstva. Podnebna znanstvenica Friederike Otto z londonskega Imperial Collegea je ob tem opozorila, da se El Nino tokrat pojavlja v svetu, ki je zaradi človekovega vpliva že precej toplejši. Zaradi tega bi lahko številni deli sveta doživeli vročino, kakršne doslej še niso poznali, posledice pa se lahko pokažejo pri zdravju ljudi, oskrbi s hrano in pomanjkanju vode.

  language

  slv

  published at

  2026-09-23T08:46:40

  source

  Svet24

  title

  Znanstveniki svarijo: v pol leta bi lahko dodatno umrlo pol milijona ljudi

  url

  https://svet24.si/novice/tujina/el-nino-raziskava-1928417

source scope

analyzed source count

5

omitted articles

omitted source count

0

total source count

5