Super El Niño bo povzročil 451.000 dodatnih smrti, opozarjajo znanstveniki 23.9.2026
Podnebni znanstveniki iz Climate Impact Lab napovedujejo, da bo izjemno močan pojav El Niño med septembrom 2026 in februarjem 2027 povzročil približno 451.000 prezgodnjih smrti zaradi ekstremne vročine. Ta številka ne vključuje smrti, ki jih že povzročajo podnebne spremembe. Trenutni El Niño je že presegel najvišje doslej izmerjene temperature za ta pojav, in sicer več mesecev pred pričakovanim vrhuncem, zaradi česar ga znanstveniki opisujejo kot 'super El Niño' ali 'Godzillin El Niño'. Najbolj prizadete bodo tropske države, zlasti Nigerija, Indonezija, Sudan, Indija in Brazilija. Med 20 najbolj prizadetimi državami so tudi ZDA, kjer pričakujejo okoli 3.500 dodatnih smrti. Poleg vročine El Niño prinaša tudi suše, gozdne požare in poplave, kar dodatno povečuje tveganje. Svetovni program za hrano opozarja, da bi lahko posledice pahnile približno 50 milijonov ljudi v akutno lakoto.
Infografika
Analiza trditev
| Trditev | Ključne razlike | 24ur | N1 | Dnevnik | Večer | SiOL | Svet24 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Povečana umrljivost zaradi vročine bi se lahko nadaljevala vse do poletja 2027. | Nekateri viri (N1, SiOL, Svet24) potrjujejo poletje 2027, drugi (24ur, Dnevnik) omenjajo le februar 2027. | Delno: Članek omenja obdobje do februarja 2027, poletje 2027 ni omenjeno. | Da: Članek navaja, da se bodo posledice nadaljevale junija in julija 2027. | Delno: Projekcija zajema obdobje do februarja 2027 in še več mesecev. | Delno: Članek omenja nadaljevanje do poletja, a ne navaja letnice 2027. | Da: Članek navaja nadaljevanje do junija ali julija 2027. | Da: Članek navaja, da bi lahko vztrajala do junija ali julija prihodnje leto. |
| Izjemno močan pojav El Niño bi lahko v prihodnjih šestih mesecih povzročil več kot 450.000 dodatnih smrti. | Večinoma soglasno, Dnevnik navaja širši časovni okvir. | Da: Članek navaja oceno 451.000 dodatnih smrti v naslednjih šestih mesecih. | Da: Raziskava ocenjuje 451.000 dodatnih smrti v prihodnjih šestih mesecih. | Delno: Članek navaja 451.000 smrti, a časovni okvir je širši od 6 mesecev. | Da: Članek navaja napoved o več kot 450 tisoč dodatnih smrtih. | Da: Članek navaja oceno več kot 450 tisoč smrti v šestih mesecih. | Da: Članek navaja oceno 451.000 dodatnih smrti v prihodnjih mesecih. |
| Trenutni El Niño je že presegel vse dosedanje temperaturne rekorde za ta pojav. | SiOL edini delno potrjuje rekord, ostali ga v celoti podpirajo. | Da: Članek navaja, da je trenutni El Niño presegel najvišje izmerjene temperature. | Da: Članek navaja, da je presegel doslej najvišjo izmerjeno temperaturo. | Da: Članek potrjuje podrtje rekorda v 150-letni zgodovini meritev. | Da: Članek navaja, da je podrl najvišjo temperaturo, zabeleženo za ta pojav. | Delno: Članek navaja, da je presegel najvišje temperature, a ne eksplicitno vseh rekordov. | Da: Članek navaja, da je presegel najvišjo temperaturo, izmerjeno pri tem pojavu. |
| Svetovni program za hrano opozarja, da bi lahko posledice El Niña 50 milijonov ljudi pahnile v akutno lakoto. | Večina virov trditev potrjuje, N1 jo izpušča, Dnevnik pa omili. | Da: Članek navaja opozorilo WFP o 50 milijonih ljudi v akutni lakoti. | Ni omenjeno | Delno: Omenja opozorilo o povečanju tveganja za več deset milijonov ljudi. | Da: Članek navaja točno to opozorilo Svetovnega programa za hrano. | Da: Članek navaja točno to opozorilo Svetovnega programa za hrano. | Da: Članek navaja točno to opozorilo Svetovnega programa za hrano. |
| Trenutni El Niño služi kot vpogled v prihodnost, saj dosega temperature, ki so bile napovedane šele čez dve desetletji. | Večina podpira, Dnevnik ne omenja; SiOL poudarja normalizacijo. | Da: Članek navaja, da temperature dosegajo ravni, napovedane čez 20 let. | Da: Članek navaja, da nas el niño izpostavlja temperaturam iz prihodnosti. | Ni omenjeno | Da: Članek ga opisuje kot razglednico iz prihodnosti za čez 20 let. | Delno: Članek omenja, da bodo današnje temperature čez 20 let postale normalne. | Da: Članek navaja, da so temperature podobne tistim, ki bodo običajne čez 20 let. |
| Najbolj ogrožene so tropske države, vključno z Nigerijo, Indonezijo, Sudanom, Indijo in Brazilijo. | Vsi viri trditev podpirajo, razlik ni. | Da: Članek izrecno navaja te države kot najbolj prizadete. | Da: Članek izpostavlja te države kot najbolj prizadete na globalnem jugu. | Da: Članek izrecno navaja te države kot najbolj ogrožene. | Da: Članek izrecno navaja te države kot najbolj prizadete. | Da: Članek izrecno navaja te države kot najbolj prizadete. | Da: Članek izrecno navaja te države kot najbolj ogrožene. |
| El Niño poleg vročine povzroča tudi suše, gozdne požare in poplave, kar povečuje tveganje za prebivalstvo. | N1 ne omenja suš in požarov, ostali potrjujejo vse pojave. | Da: Članek potrjuje, da El Niño prinaša suše, požare in poplave. | Delno: Članek omenja vročino, a ne navaja eksplicitno suš ali požarov. | Da: Članek navaja suše, požare, poplave in vpliv na zdravje. | Da: Članek omenja te naravne nesreče kot vzroke za dodatne smrti. | Da: Članek potrjuje te pojave kot spremljevalce El Niña. | Da: Članek potrjuje, da El Niño prinaša suše, poplave in požare. |
| Podnebne spremembe, ki jih povzroča človek, zaostrujejo učinke naravnega pojava El Niño. | Vsi viri podpirajo trditev, brez nasprotij; razlike so le v poudarkih. | Da: Članek navaja, da se El Niño zaradi človekovega vpliva zaostruje. | Da: Članek omenja povišanje temperatur zaradi že prisotnega segrevanja. | Da: Članek navaja, da človekov vpliv na podnebje povečuje intenzivnost. | Da: Članek navaja, da se pojav odvija na toplejši osnovi zaradi človeka. | Da: Članek navaja, da globalno segrevanje krepi učinke El Niña. | Da: Članek omenja, da se pojavlja v svetu, ki je zaradi človeka toplejši. |
| Raziskovalci so za napovedi uporabili podatke iz več kot 24.000 območij po svetu. | Viri potrjujejo trditev, vendar navajajo različne številke (24.378 vs. "več kot 24.000"). | Da: Članek navaja uporabo podatkov iz 24.378 regij po svetu. | Da: Uporabili so podatke iz 24.378 regij po vsem svetu. | Da: Članek izrecno navaja uporabo podatkov iz več kot 24.000 območij. | Da: Članek potrjuje uporabo podatkov iz več kot 24 tisoč regij. | Da: Članek navaja uporabo podatkov iz 24.378 regij. | Da: Članek potrjuje uporabo podatkov iz več kot 24.000 območij. |
| Znanstveniki poudarjajo nujnost uvedbe zaščitnih ukrepov, kot so centri za ohlajanje in boljše napovedovanje vročinskih valov. | Vsi viri podpirajo trditev brez odstopanj. | Da: Članek navaja te ukrepe kot predlagane rešitve za omilitev posledic. | Da: Članek izrecno navaja te ukrepe kot nujne za reševanje življenj. | Da: Članek navaja te ukrepe kot nujne za reševanje življenj. | Da: Članek izrecno našteva te ukrepe kot nujne za reševanje ljudi. | Da: Članek izrecno omenja te ukrepe kot nujne. | Da: Članek navaja te ukrepe kot nujne za zmanjšanje števila žrtev. |
| Združene države Amerike se uvrščajo med 20 držav z največjim tveganjem za dodatne smrti zaradi vročine. | Večina virov trditev podpira, Svet24 je ne omenja, N1 pa jo omili. | Da: Članek navaja, da so ZDA med 20 najbolj prizadetimi državami. | Delno: Omenjeno je, da so na seznamu 50 držav, ne pa nujno med prvimi 20. | Da: Članek navaja, da se ZDA uvrščajo med 20 držav z največjim tveganjem. | Da: Članek navaja, da ZDA spadajo med dvajset najbolj prizadetih držav. | Da: Članek navaja, da so ZDA med 20 najbolj ranljivimi državami. | Ni omenjeno |
claims
- Povečana umrljivost zaradi vročine bi se lahko nadaljevala vse do poletja 2027.
- Izjemno močan pojav El Niño bi lahko v prihodnjih šestih mesecih povzročil več kot 450.000 dodatnih smrti.
- Trenutni El Niño je že presegel vse dosedanje temperaturne rekorde za ta pojav.
- Svetovni program za hrano opozarja, da bi lahko posledice El Niña 50 milijonov ljudi pahnile v akutno lakoto.
- Trenutni El Niño služi kot vpogled v prihodnost, saj dosega temperature, ki so bile napovedane šele čez dve desetletji.
- Najbolj ogrožene so tropske države, vključno z Nigerijo, Indonezijo, Sudanom, Indijo in Brazilijo.
- El Niño poleg vročine povzroča tudi suše, gozdne požare in poplave, kar povečuje tveganje za prebivalstvo.
- Podnebne spremembe, ki jih povzroča človek, zaostrujejo učinke naravnega pojava El Niño.
- Raziskovalci so za napovedi uporabili podatke iz več kot 24.000 območij po svetu.
- Znanstveniki poudarjajo nujnost uvedbe zaščitnih ukrepov, kot so centri za ohlajanje in boljše napovedovanje vročinskih valov.
- Združene države Amerike se uvrščajo med 20 držav z največjim tveganjem za dodatne smrti zaradi vročine.
key differences
- El Niño poleg vročine povzroča tudi suše, gozdne požare in poplave, kar povečuje tveganje za prebivalstvo.
- N1 ne omenja suš in požarov, ostali potrjujejo vse pojave.
- Izjemno močan pojav El Niño bi lahko v prihodnjih šestih mesecih povzročil več kot 450.000 dodatnih smrti.
- Večinoma soglasno, Dnevnik navaja širši časovni okvir.
- Najbolj ogrožene so tropske države, vključno z Nigerijo, Indonezijo, Sudanom, Indijo in Brazilijo.
- Vsi viri trditev podpirajo, razlik ni.
- Podnebne spremembe, ki jih povzroča človek, zaostrujejo učinke naravnega pojava El Niño.
- Vsi viri podpirajo trditev, brez nasprotij; razlike so le v poudarkih.
- Povečana umrljivost zaradi vročine bi se lahko nadaljevala vse do poletja 2027.
- Nekateri viri (N1, SiOL, Svet24) potrjujejo poletje 2027, drugi (24ur, Dnevnik) omenjajo le februar 2027.
- Raziskovalci so za napovedi uporabili podatke iz več kot 24.000 območij po svetu.
- Viri potrjujejo trditev, vendar navajajo različne številke (24.378 vs. "več kot 24.000").
- Svetovni program za hrano opozarja, da bi lahko posledice El Niña 50 milijonov ljudi pahnile v akutno lakoto.
- Večina virov trditev potrjuje, N1 jo izpušča, Dnevnik pa omili.
- Trenutni El Niño je že presegel vse dosedanje temperaturne rekorde za ta pojav.
- SiOL edini delno potrjuje rekord, ostali ga v celoti podpirajo.
- Trenutni El Niño služi kot vpogled v prihodnost, saj dosega temperature, ki so bile napovedane šele čez dve desetletji.
- Večina podpira, Dnevnik ne omenja; SiOL poudarja normalizacijo.
- Združene države Amerike se uvrščajo med 20 držav z največjim tveganjem za dodatne smrti zaradi vročine.
- Večina virov trditev podpira, Svet24 je ne omenja, N1 pa jo omili.
- Znanstveniki poudarjajo nujnost uvedbe zaščitnih ukrepov, kot so centri za ohlajanje in boljše napovedovanje vročinskih valov.
- Vsi viri podpirajo trditev brez odstopanj.
source analyses
- 24ur
- El Niño poleg vročine povzroča tudi suše, gozdne požare in poplave, kar povečuje tveganje za prebivalstvo.
- Da: Članek potrjuje, da El Niño prinaša suše, požare in poplave.
- Izjemno močan pojav El Niño bi lahko v prihodnjih šestih mesecih povzročil več kot 450.000 dodatnih smrti.
- Da: Članek navaja oceno 451.000 dodatnih smrti v naslednjih šestih mesecih.
- Najbolj ogrožene so tropske države, vključno z Nigerijo, Indonezijo, Sudanom, Indijo in Brazilijo.
- Da: Članek izrecno navaja te države kot najbolj prizadete.
- Podnebne spremembe, ki jih povzroča človek, zaostrujejo učinke naravnega pojava El Niño.
- Da: Članek navaja, da se El Niño zaradi človekovega vpliva zaostruje.
- Povečana umrljivost zaradi vročine bi se lahko nadaljevala vse do poletja 2027.
- Delno: Članek omenja obdobje do februarja 2027, poletje 2027 ni omenjeno.
- Raziskovalci so za napovedi uporabili podatke iz več kot 24.000 območij po svetu.
- Da: Članek navaja uporabo podatkov iz 24.378 regij po svetu.
- Svetovni program za hrano opozarja, da bi lahko posledice El Niña 50 milijonov ljudi pahnile v akutno lakoto.
- Da: Članek navaja opozorilo WFP o 50 milijonih ljudi v akutni lakoti.
- Trenutni El Niño je že presegel vse dosedanje temperaturne rekorde za ta pojav.
- Da: Članek navaja, da je trenutni El Niño presegel najvišje izmerjene temperature.
- Trenutni El Niño služi kot vpogled v prihodnost, saj dosega temperature, ki so bile napovedane šele čez dve desetletji.
- Da: Članek navaja, da temperature dosegajo ravni, napovedane čez 20 let.
- Združene države Amerike se uvrščajo med 20 držav z največjim tveganjem za dodatne smrti zaradi vročine.
- Da: Članek navaja, da so ZDA med 20 najbolj prizadetimi državami.
- Znanstveniki poudarjajo nujnost uvedbe zaščitnih ukrepov, kot so centri za ohlajanje in boljše napovedovanje vročinskih valov.
- Da: Članek navaja te ukrepe kot predlagane rešitve za omilitev posledic.
- Dnevnik
- El Niño poleg vročine povzroča tudi suše, gozdne požare in poplave, kar povečuje tveganje za prebivalstvo.
- Da: Članek navaja suše, požare, poplave in vpliv na zdravje.
- Izjemno močan pojav El Niño bi lahko v prihodnjih šestih mesecih povzročil več kot 450.000 dodatnih smrti.
- Delno: Članek navaja 451.000 smrti, a časovni okvir je širši od 6 mesecev.
- Najbolj ogrožene so tropske države, vključno z Nigerijo, Indonezijo, Sudanom, Indijo in Brazilijo.
- Da: Članek izrecno navaja te države kot najbolj ogrožene.
- Podnebne spremembe, ki jih povzroča človek, zaostrujejo učinke naravnega pojava El Niño.
- Da: Članek navaja, da človekov vpliv na podnebje povečuje intenzivnost.
- Povečana umrljivost zaradi vročine bi se lahko nadaljevala vse do poletja 2027.
- Delno: Projekcija zajema obdobje do februarja 2027 in še več mesecev.
- Raziskovalci so za napovedi uporabili podatke iz več kot 24.000 območij po svetu.
- Da: Članek izrecno navaja uporabo podatkov iz več kot 24.000 območij.
- Svetovni program za hrano opozarja, da bi lahko posledice El Niña 50 milijonov ljudi pahnile v akutno lakoto.
- Delno: Omenja opozorilo o povečanju tveganja za več deset milijonov ljudi.
- Trenutni El Niño je že presegel vse dosedanje temperaturne rekorde za ta pojav.
- Da: Članek potrjuje podrtje rekorda v 150-letni zgodovini meritev.
- Trenutni El Niño služi kot vpogled v prihodnost, saj dosega temperature, ki so bile napovedane šele čez dve desetletji.
- Ni omenjeno
- Združene države Amerike se uvrščajo med 20 držav z največjim tveganjem za dodatne smrti zaradi vročine.
- Da: Članek navaja, da se ZDA uvrščajo med 20 držav z največjim tveganjem.
- Znanstveniki poudarjajo nujnost uvedbe zaščitnih ukrepov, kot so centri za ohlajanje in boljše napovedovanje vročinskih valov.
- Da: Članek navaja te ukrepe kot nujne za reševanje življenj.
- N1
- El Niño poleg vročine povzroča tudi suše, gozdne požare in poplave, kar povečuje tveganje za prebivalstvo.
- Delno: Članek omenja vročino, a ne navaja eksplicitno suš ali požarov.
- Izjemno močan pojav El Niño bi lahko v prihodnjih šestih mesecih povzročil več kot 450.000 dodatnih smrti.
- Da: Raziskava ocenjuje 451.000 dodatnih smrti v prihodnjih šestih mesecih.
- Najbolj ogrožene so tropske države, vključno z Nigerijo, Indonezijo, Sudanom, Indijo in Brazilijo.
- Da: Članek izpostavlja te države kot najbolj prizadete na globalnem jugu.
- Podnebne spremembe, ki jih povzroča človek, zaostrujejo učinke naravnega pojava El Niño.
- Da: Članek omenja povišanje temperatur zaradi že prisotnega segrevanja.
- Povečana umrljivost zaradi vročine bi se lahko nadaljevala vse do poletja 2027.
- Da: Članek navaja, da se bodo posledice nadaljevale junija in julija 2027.
- Raziskovalci so za napovedi uporabili podatke iz več kot 24.000 območij po svetu.
- Da: Uporabili so podatke iz 24.378 regij po vsem svetu.
- Svetovni program za hrano opozarja, da bi lahko posledice El Niña 50 milijonov ljudi pahnile v akutno lakoto.
- Ni omenjeno
- Trenutni El Niño je že presegel vse dosedanje temperaturne rekorde za ta pojav.
- Da: Članek navaja, da je presegel doslej najvišjo izmerjeno temperaturo.
- Trenutni El Niño služi kot vpogled v prihodnost, saj dosega temperature, ki so bile napovedane šele čez dve desetletji.
- Da: Članek navaja, da nas el niño izpostavlja temperaturam iz prihodnosti.
- Združene države Amerike se uvrščajo med 20 držav z največjim tveganjem za dodatne smrti zaradi vročine.
- Delno: Omenjeno je, da so na seznamu 50 držav, ne pa nujno med prvimi 20.
- Znanstveniki poudarjajo nujnost uvedbe zaščitnih ukrepov, kot so centri za ohlajanje in boljše napovedovanje vročinskih valov.
- Da: Članek izrecno navaja te ukrepe kot nujne za reševanje življenj.
- SiOL
- El Niño poleg vročine povzroča tudi suše, gozdne požare in poplave, kar povečuje tveganje za prebivalstvo.
- Da: Članek potrjuje te pojave kot spremljevalce El Niña.
- Izjemno močan pojav El Niño bi lahko v prihodnjih šestih mesecih povzročil več kot 450.000 dodatnih smrti.
- Da: Članek navaja oceno več kot 450 tisoč smrti v šestih mesecih.
- Najbolj ogrožene so tropske države, vključno z Nigerijo, Indonezijo, Sudanom, Indijo in Brazilijo.
- Da: Članek izrecno navaja te države kot najbolj prizadete.
- Podnebne spremembe, ki jih povzroča človek, zaostrujejo učinke naravnega pojava El Niño.
- Da: Članek navaja, da globalno segrevanje krepi učinke El Niña.
- Povečana umrljivost zaradi vročine bi se lahko nadaljevala vse do poletja 2027.
- Da: Članek navaja nadaljevanje do junija ali julija 2027.
- Raziskovalci so za napovedi uporabili podatke iz več kot 24.000 območij po svetu.
- Da: Članek navaja uporabo podatkov iz 24.378 regij.
- Svetovni program za hrano opozarja, da bi lahko posledice El Niña 50 milijonov ljudi pahnile v akutno lakoto.
- Da: Članek navaja točno to opozorilo Svetovnega programa za hrano.
- Trenutni El Niño je že presegel vse dosedanje temperaturne rekorde za ta pojav.
- Delno: Članek navaja, da je presegel najvišje temperature, a ne eksplicitno vseh rekordov.
- Trenutni El Niño služi kot vpogled v prihodnost, saj dosega temperature, ki so bile napovedane šele čez dve desetletji.
- Delno: Članek omenja, da bodo današnje temperature čez 20 let postale normalne.
- Združene države Amerike se uvrščajo med 20 držav z največjim tveganjem za dodatne smrti zaradi vročine.
- Da: Članek navaja, da so ZDA med 20 najbolj ranljivimi državami.
- Znanstveniki poudarjajo nujnost uvedbe zaščitnih ukrepov, kot so centri za ohlajanje in boljše napovedovanje vročinskih valov.
- Da: Članek izrecno omenja te ukrepe kot nujne.
- Svet24
- El Niño poleg vročine povzroča tudi suše, gozdne požare in poplave, kar povečuje tveganje za prebivalstvo.
- Da: Članek potrjuje, da El Niño prinaša suše, poplave in požare.
- Izjemno močan pojav El Niño bi lahko v prihodnjih šestih mesecih povzročil več kot 450.000 dodatnih smrti.
- Da: Članek navaja oceno 451.000 dodatnih smrti v prihodnjih mesecih.
- Najbolj ogrožene so tropske države, vključno z Nigerijo, Indonezijo, Sudanom, Indijo in Brazilijo.
- Da: Članek izrecno navaja te države kot najbolj ogrožene.
- Podnebne spremembe, ki jih povzroča človek, zaostrujejo učinke naravnega pojava El Niño.
- Da: Članek omenja, da se pojavlja v svetu, ki je zaradi človeka toplejši.
- Povečana umrljivost zaradi vročine bi se lahko nadaljevala vse do poletja 2027.
- Da: Članek navaja, da bi lahko vztrajala do junija ali julija prihodnje leto.
- Raziskovalci so za napovedi uporabili podatke iz več kot 24.000 območij po svetu.
- Da: Članek potrjuje uporabo podatkov iz več kot 24.000 območij.
- Svetovni program za hrano opozarja, da bi lahko posledice El Niña 50 milijonov ljudi pahnile v akutno lakoto.
- Da: Članek navaja točno to opozorilo Svetovnega programa za hrano.
- Trenutni El Niño je že presegel vse dosedanje temperaturne rekorde za ta pojav.
- Da: Članek navaja, da je presegel najvišjo temperaturo, izmerjeno pri tem pojavu.
- Trenutni El Niño služi kot vpogled v prihodnost, saj dosega temperature, ki so bile napovedane šele čez dve desetletji.
- Da: Članek navaja, da so temperature podobne tistim, ki bodo običajne čez 20 let.
- Združene države Amerike se uvrščajo med 20 držav z največjim tveganjem za dodatne smrti zaradi vročine.
- Ni omenjeno
- Znanstveniki poudarjajo nujnost uvedbe zaščitnih ukrepov, kot so centri za ohlajanje in boljše napovedovanje vročinskih valov.
- Da: Članek navaja te ukrepe kot nujne za zmanjšanje števila žrtev.
- Večer
- El Niño poleg vročine povzroča tudi suše, gozdne požare in poplave, kar povečuje tveganje za prebivalstvo.
- Da: Članek omenja te naravne nesreče kot vzroke za dodatne smrti.
- Izjemno močan pojav El Niño bi lahko v prihodnjih šestih mesecih povzročil več kot 450.000 dodatnih smrti.
- Da: Članek navaja napoved o več kot 450 tisoč dodatnih smrtih.
- Najbolj ogrožene so tropske države, vključno z Nigerijo, Indonezijo, Sudanom, Indijo in Brazilijo.
- Da: Članek izrecno navaja te države kot najbolj prizadete.
- Podnebne spremembe, ki jih povzroča človek, zaostrujejo učinke naravnega pojava El Niño.
- Da: Članek navaja, da se pojav odvija na toplejši osnovi zaradi človeka.
- Povečana umrljivost zaradi vročine bi se lahko nadaljevala vse do poletja 2027.
- Delno: Članek omenja nadaljevanje do poletja, a ne navaja letnice 2027.
- Raziskovalci so za napovedi uporabili podatke iz več kot 24.000 območij po svetu.
- Da: Članek potrjuje uporabo podatkov iz več kot 24 tisoč regij.
- Svetovni program za hrano opozarja, da bi lahko posledice El Niña 50 milijonov ljudi pahnile v akutno lakoto.
- Da: Članek navaja točno to opozorilo Svetovnega programa za hrano.
- Trenutni El Niño je že presegel vse dosedanje temperaturne rekorde za ta pojav.
- Da: Članek navaja, da je podrl najvišjo temperaturo, zabeleženo za ta pojav.
- Trenutni El Niño služi kot vpogled v prihodnost, saj dosega temperature, ki so bile napovedane šele čez dve desetletji.
- Da: Članek ga opisuje kot razglednico iz prihodnosti za čez 20 let.
- Združene države Amerike se uvrščajo med 20 držav z največjim tveganjem za dodatne smrti zaradi vročine.
- Da: Članek navaja, da ZDA spadajo med dvajset najbolj prizadetih držav.
- Znanstveniki poudarjajo nujnost uvedbe zaščitnih ukrepov, kot so centri za ohlajanje in boljše napovedovanje vročinskih valov.
- Da: Članek izrecno našteva te ukrepe kot nujne za reševanje ljudi.
Analiza sentimenta
| Entiteta | Ključne razlike | 24ur | N1 | Dnevnik | Večer | SiOL | Svet24 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| El Niño | Večer izstopa z negativno oznako, drugi so nevtralni. | Nevtralno: opisan kot naravni pojav, vendar z negativnimi posledicami; ni meta-vrednotenja. | Nevtralno: omenjen kot podnebni pojav, ki povzroča višje temperature, brez vrednotenja | Nevtralno: opisan kot naravni pojav z rekordnimi vrednostmi, brez meta-vrednotenja | Negativno: opisan kot izjemno nevaren, povzroča smrti in lakoto | Nevtralno: opisan kot naravni dogodek, vendar z negativnimi posledicami; ni meta-vrednotenja. | Nevtralno: opisan kot naravni pojav z vplivi, brez meta-vrednotenja |
| Nigerija | Večer izpostavlja negativno, ostali nevtralno. | Nevtralno: omenjena kot ena od prizadetih držav. | Nevtralno: navedena kot država s pričakovanimi dodatnimi smrtmi, brez vrednotenja | Nevtralno: navedena kot prizadeta država, brez vrednotenja | Negativno: med najbolj prizadetimi državami zaradi vročinskih valov | Nevtralno: navedena kot prizadeta država, brez vrednotenja. | Nevtralno: navedena kot prizadeta država, brez vrednotenja |
| Indonezija | Večer edini izpostavlja negativni vidik (najbolj prizadeta). | Nevtralno: omenjena kot ena od prizadetih držav. | Nevtralno: navedena kot država s pričakovanimi dodatnimi smrtmi, brez vrednotenja | Nevtralno: navedena kot prizadeta država, brez vrednotenja | Negativno: med najbolj prizadetimi državami zaradi vročinskih valov | Nevtralno: navedena kot prizadeta država, brez vrednotenja. | Nevtralno: navedena kot prizadeta država, brez vrednotenja |
| Sudan | Večer izstopa z negativnim poudarkom na vročinske valove. | Nevtralno: omenjen kot ena od prizadetih držav. | Nevtralno: naveden kot država s pričakovanimi dodatnimi smrtmi, brez vrednotenja | Nevtralno: navedena kot prizadeta država, brez vrednotenja | Negativno: med najbolj prizadetimi državami zaradi vročinskih valov | Nevtralno: navedena kot prizadeta država, brez vrednotenja. | Nevtralno: naveden kot prizadeta država, brez vrednotenja |
| Indija | Večer negativno poudarja prizadetost, ostali nevtralno navajajo. | Nevtralno: omenjena kot ena od prizadetih držav. | Nevtralno: navedena kot država s pričakovanimi dodatnimi smrtmi, brez vrednotenja | Nevtralno: navedena kot prizadeta država, brez vrednotenja | Negativno: med najbolj prizadetimi državami zaradi vročinskih valov | Nevtralno: navedena kot prizadeta država, brez vrednotenja. | Nevtralno: navedena kot prizadeta država, brez vrednotenja |
| Brazilija | Večer edini izpostavlja negativni vidik (najbolj prizadeta). | Nevtralno: omenjena kot ena od prizadetih držav. | Nevtralno: navedena kot država s pričakovanimi dodatnimi smrtmi, brez vrednotenja | Nevtralno: navedena kot prizadeta država, brez vrednotenja | Negativno: med najbolj prizadetimi državami zaradi vročinskih valov | Nevtralno: navedena kot prizadeta država, brez vrednotenja. | Nevtralno: navedena kot prizadeta država, brez vrednotenja |
| Združene države Amerike | Večer izstopa z negativnim poudarkom; ostali so nevtralni. | Nevtralno: omenjene kot ena od prizadetih držav. | Nevtralno: navedene kot država s pričakovanimi dodatnimi smrtmi, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjene kot država z dodatnimi smrtmi, brez vrednotenja | Negativno: med dvajset najbolj prizadetih, napovedanih 3500 smrti | Nevtralno: omenjene kot ranljiva država, brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjene kot država s predvidenimi smrtmi, brez vrednotenja |
| Sahel | Večer izstopa z negativnim sentimentom, ostali so nevtralni. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot regija s pričakovanimi dodatnimi smrtmi, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot izpostavljena regija, brez vrednotenja | Negativno: močno prizadeta regija, omenjena v kontekstu smrti | Nevtralno: omenjen kot prizadeta regija, brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjen kot prizadeto območje, brez vrednotenja |
| Svetovni program za hrano | Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v sentimentu ali interpretaciji. | Nevtralno: le citiran kot vir opozorila o lakoti. | Ni omenjeno | Nevtralno: opozorilo o tveganju lakote, brez meta-vrednotenja | Nevtralno: opozarja na posledice, ni meta-vrednotenja | Nevtralno: citiran kot vir opozorila o lakoti, brez vrednotenja. | Nevtralno: citirano opozorilo o lakoti, brez meta-vrednotenja |
| Univerza v Chicagu | Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik. | Nevtralno: navedena kot institucija avtorja, brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjena kot institucija profesorja Greenstonea, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena kot institucija profesorja, brez vrednotenja | Nevtralno: navedena kot ustanova, kjer dela Greenstone | Nevtralno: omenjena kot institucija, povezana z avtorjem, brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjena kot institucija avtorja, brez vrednotenja |
| Michael Greenstone | Vsi viri ga prikazujejo nevtralno, brez razlik. | Nevtralno: citiran kot avtor poročila, brez meta-vrednotenja. | Nevtralno: citiran kot soustanovitelj in profesor, brez meta-vrednotenja | Nevtralno: citiran kot strokovnjak, brez meta-vrednotenja | Nevtralno: citiran, ni meta-vrednotenja | Nevtralno: citiran kot avtor, brez meta-vrednotenja. | Nevtralno: citiran kot avtor, brez meta-vrednotenja |
| Tamma Carleton | Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik. | Nevtralno: citirana kot soavtorica, brez meta-vrednotenja. | Ni omenjeno | Nevtralno: citirana kot raziskovalka, brez meta-vrednotenja | Nevtralno: citirana, ni meta-vrednotenja | Nevtralno: citirana kot soavtorica, brez meta-vrednotenja. | Nevtralno: citirana kot znanstvenica, brez meta-vrednotenja |
| Climate Impact Lab | Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot avtor raziskave, brez vrednotenja | Nevtralno: organizacija omenjena kot avtorica ocene, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot organizacija, ki jo je soustanovil Greenstone | Nevtralno: omenjen kot avtor poročila, brez vrednotenja. | Nevtralno: naveden kot vir raziskave, brez vrednotenja |
| Imperial College London | Viri izključno nevtralni, brez razlik v sentimentu. | Nevtralno: naveden kot institucija profesorice, brez vrednotenja. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: naveden kot ustanova, kjer dela Otto | Nevtralno: omenjen kot institucija profesorice, brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjen kot institucija znanstvenice, brez vrednotenja |
| Friederike Otto | Vsi viri so nevtralni, brez razlik v prikazu. | Nevtralno: citirana kot strokovnjakinja, brez meta-vrednotenja. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: citirana, ni meta-vrednotenja | Nevtralno: citirana kot strokovnjakinja, brez meta-vrednotenja. | Nevtralno: citirana kot znanstvenica, brez meta-vrednotenja |
entities
- El Niño
- Nigerija
- Indonezija
- Sudan
- Indija
- Brazilija
- Združene države Amerike
- Sahel
- Svetovni program za hrano
- Univerza v Chicagu
- Michael Greenstone
- Tamma Carleton
- Climate Impact Lab
- Imperial College London
- Friederike Otto
key differences
- Brazilija
- Večer edini izpostavlja negativni vidik (najbolj prizadeta).
- Climate Impact Lab
- Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.
- El Niño
- Večer izstopa z negativno oznako, drugi so nevtralni.
- Friederike Otto
- Vsi viri so nevtralni, brez razlik v prikazu.
- Imperial College London
- Viri izključno nevtralni, brez razlik v sentimentu.
- Indija
- Večer negativno poudarja prizadetost, ostali nevtralno navajajo.
- Indonezija
- Večer edini izpostavlja negativni vidik (najbolj prizadeta).
- Michael Greenstone
- Vsi viri ga prikazujejo nevtralno, brez razlik.
- Nigerija
- Večer izpostavlja negativno, ostali nevtralno.
- Sahel
- Večer izstopa z negativnim sentimentom, ostali so nevtralni.
- Sudan
- Večer izstopa z negativnim poudarkom na vročinske valove.
- Svetovni program za hrano
- Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v sentimentu ali interpretaciji.
- Tamma Carleton
- Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.
- Univerza v Chicagu
- Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.
- Združene države Amerike
- Večer izstopa z negativnim poudarkom; ostali so nevtralni.
source analyses
- 24ur
- Brazilija
- Nevtralno: omenjena kot ena od prizadetih držav.
- Climate Impact Lab
- Ni omenjeno
- El Niño
- Nevtralno: opisan kot naravni pojav, vendar z negativnimi posledicami; ni meta-vrednotenja.
- Friederike Otto
- Nevtralno: citirana kot strokovnjakinja, brez meta-vrednotenja.
- Imperial College London
- Nevtralno: naveden kot institucija profesorice, brez vrednotenja.
- Indija
- Nevtralno: omenjena kot ena od prizadetih držav.
- Indonezija
- Nevtralno: omenjena kot ena od prizadetih držav.
- Michael Greenstone
- Nevtralno: citiran kot avtor poročila, brez meta-vrednotenja.
- Nigerija
- Nevtralno: omenjena kot ena od prizadetih držav.
- Sahel
- Ni omenjeno
- Sudan
- Nevtralno: omenjen kot ena od prizadetih držav.
- Svetovni program za hrano
- Nevtralno: le citiran kot vir opozorila o lakoti.
- Tamma Carleton
- Nevtralno: citirana kot soavtorica, brez meta-vrednotenja.
- Univerza v Chicagu
- Nevtralno: navedena kot institucija avtorja, brez vrednotenja.
- Združene države Amerike
- Nevtralno: omenjene kot ena od prizadetih držav.
- Dnevnik
- Brazilija
- Nevtralno: navedena kot prizadeta država, brez vrednotenja
- Climate Impact Lab
- Nevtralno: organizacija omenjena kot avtorica ocene, brez vrednotenja
- El Niño
- Nevtralno: opisan kot naravni pojav z rekordnimi vrednostmi, brez meta-vrednotenja
- Friederike Otto
- Ni omenjeno
- Imperial College London
- Ni omenjeno
- Indija
- Nevtralno: navedena kot prizadeta država, brez vrednotenja
- Indonezija
- Nevtralno: navedena kot prizadeta država, brez vrednotenja
- Michael Greenstone
- Nevtralno: citiran kot strokovnjak, brez meta-vrednotenja
- Nigerija
- Nevtralno: navedena kot prizadeta država, brez vrednotenja
- Sahel
- Nevtralno: omenjen kot izpostavljena regija, brez vrednotenja
- Sudan
- Nevtralno: navedena kot prizadeta država, brez vrednotenja
- Svetovni program za hrano
- Nevtralno: opozorilo o tveganju lakote, brez meta-vrednotenja
- Tamma Carleton
- Nevtralno: citirana kot raziskovalka, brez meta-vrednotenja
- Univerza v Chicagu
- Nevtralno: omenjena kot institucija profesorja, brez vrednotenja
- Združene države Amerike
- Nevtralno: omenjene kot država z dodatnimi smrtmi, brez vrednotenja
- N1
- Brazilija
- Nevtralno: navedena kot država s pričakovanimi dodatnimi smrtmi, brez vrednotenja
- Climate Impact Lab
- Nevtralno: omenjen kot avtor raziskave, brez vrednotenja
- El Niño
- Nevtralno: omenjen kot podnebni pojav, ki povzroča višje temperature, brez vrednotenja
- Friederike Otto
- Ni omenjeno
- Imperial College London
- Ni omenjeno
- Indija
- Nevtralno: navedena kot država s pričakovanimi dodatnimi smrtmi, brez vrednotenja
- Indonezija
- Nevtralno: navedena kot država s pričakovanimi dodatnimi smrtmi, brez vrednotenja
- Michael Greenstone
- Nevtralno: citiran kot soustanovitelj in profesor, brez meta-vrednotenja
- Nigerija
- Nevtralno: navedena kot država s pričakovanimi dodatnimi smrtmi, brez vrednotenja
- Sahel
- Nevtralno: omenjen kot regija s pričakovanimi dodatnimi smrtmi, brez vrednotenja
- Sudan
- Nevtralno: naveden kot država s pričakovanimi dodatnimi smrtmi, brez vrednotenja
- Svetovni program za hrano
- Ni omenjeno
- Tamma Carleton
- Ni omenjeno
- Univerza v Chicagu
- Nevtralno: omenjena kot institucija profesorja Greenstonea, brez vrednotenja
- Združene države Amerike
- Nevtralno: navedene kot država s pričakovanimi dodatnimi smrtmi, brez vrednotenja
- SiOL
- Brazilija
- Nevtralno: navedena kot prizadeta država, brez vrednotenja.
- Climate Impact Lab
- Nevtralno: omenjen kot avtor poročila, brez vrednotenja.
- El Niño
- Nevtralno: opisan kot naravni dogodek, vendar z negativnimi posledicami; ni meta-vrednotenja.
- Friederike Otto
- Nevtralno: citirana kot strokovnjakinja, brez meta-vrednotenja.
- Imperial College London
- Nevtralno: omenjen kot institucija profesorice, brez vrednotenja.
- Indija
- Nevtralno: navedena kot prizadeta država, brez vrednotenja.
- Indonezija
- Nevtralno: navedena kot prizadeta država, brez vrednotenja.
- Michael Greenstone
- Nevtralno: citiran kot avtor, brez meta-vrednotenja.
- Nigerija
- Nevtralno: navedena kot prizadeta država, brez vrednotenja.
- Sahel
- Nevtralno: omenjen kot prizadeta regija, brez vrednotenja.
- Sudan
- Nevtralno: navedena kot prizadeta država, brez vrednotenja.
- Svetovni program za hrano
- Nevtralno: citiran kot vir opozorila o lakoti, brez vrednotenja.
- Tamma Carleton
- Nevtralno: citirana kot soavtorica, brez meta-vrednotenja.
- Univerza v Chicagu
- Nevtralno: omenjena kot institucija, povezana z avtorjem, brez vrednotenja.
- Združene države Amerike
- Nevtralno: omenjene kot ranljiva država, brez vrednotenja.
- Svet24
- Brazilija
- Nevtralno: navedena kot prizadeta država, brez vrednotenja
- Climate Impact Lab
- Nevtralno: naveden kot vir raziskave, brez vrednotenja
- El Niño
- Nevtralno: opisan kot naravni pojav z vplivi, brez meta-vrednotenja
- Friederike Otto
- Nevtralno: citirana kot znanstvenica, brez meta-vrednotenja
- Imperial College London
- Nevtralno: omenjen kot institucija znanstvenice, brez vrednotenja
- Indija
- Nevtralno: navedena kot prizadeta država, brez vrednotenja
- Indonezija
- Nevtralno: navedena kot prizadeta država, brez vrednotenja
- Michael Greenstone
- Nevtralno: citiran kot avtor, brez meta-vrednotenja
- Nigerija
- Nevtralno: navedena kot prizadeta država, brez vrednotenja
- Sahel
- Nevtralno: omenjen kot prizadeto območje, brez vrednotenja
- Sudan
- Nevtralno: naveden kot prizadeta država, brez vrednotenja
- Svetovni program za hrano
- Nevtralno: citirano opozorilo o lakoti, brez meta-vrednotenja
- Tamma Carleton
- Nevtralno: citirana kot znanstvenica, brez meta-vrednotenja
- Univerza v Chicagu
- Nevtralno: omenjena kot institucija avtorja, brez vrednotenja
- Združene države Amerike
- Nevtralno: omenjene kot država s predvidenimi smrtmi, brez vrednotenja
- Večer
- Brazilija
- Negativno: med najbolj prizadetimi državami zaradi vročinskih valov
- Climate Impact Lab
- Nevtralno: omenjen kot organizacija, ki jo je soustanovil Greenstone
- El Niño
- Negativno: opisan kot izjemno nevaren, povzroča smrti in lakoto
- Friederike Otto
- Nevtralno: citirana, ni meta-vrednotenja
- Imperial College London
- Nevtralno: naveden kot ustanova, kjer dela Otto
- Indija
- Negativno: med najbolj prizadetimi državami zaradi vročinskih valov
- Indonezija
- Negativno: med najbolj prizadetimi državami zaradi vročinskih valov
- Michael Greenstone
- Nevtralno: citiran, ni meta-vrednotenja
- Nigerija
- Negativno: med najbolj prizadetimi državami zaradi vročinskih valov
- Sahel
- Negativno: močno prizadeta regija, omenjena v kontekstu smrti
- Sudan
- Negativno: med najbolj prizadetimi državami zaradi vročinskih valov
- Svetovni program za hrano
- Nevtralno: opozarja na posledice, ni meta-vrednotenja
- Tamma Carleton
- Nevtralno: citirana, ni meta-vrednotenja
- Univerza v Chicagu
- Nevtralno: navedena kot ustanova, kjer dela Greenstone
- Združene države Amerike
- Negativno: med dvajset najbolj prizadetih, napovedanih 3500 smrti
Scenariji
- scenarios
- description
- Vlade Nigerije, Indije in Brazilije na podlagi napovedi Climate Impact Lab uvedejo centre za ohlajanje, izboljšajo napovedi vročinskih valov in zaščitijo delavce na prostem. To zmanjša napovedanih 451.000 smrti za 20–30 % v prvih šestih mesecih.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- short
- title
- Ciljni preventivni ukrepi zmanjšajo smrtnost
- valence
- positive
- description
- Super El Niño povzroči okoli 450.000 dodatnih smrti, večinoma v Nigeriji, Indoneziji in Sudanu. Svetovni program za hrano in Rdeči križ zagotovita nujno pomoč, a sistemi ostanejo preobremenjeni, kar vodi v mešane rezultate glede prehranske varnosti.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- short
- title
- Povečana smrtnost in mednarodna pomoč
- valence
- neutral
- description
- Zaradi pomanjkanja priprav v Nigeriji, Sudanu in Indoneziji ekstremna vročina, suše in izpadi pridelka povzročijo več kot 500.000 smrti. Svetovni program za hrano poroča, da 50 milijonov ljudi zapade v akutno lakoto, cene hrane po svetu narastejo.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- short
- title
- Masovne smrti in lakota v tropskih državah
- valence
- negative
- description
- Po izkušnji s super El Niñom Združeni narodi in Svetovna banka v sodelovanju z državami, kot sta Indija in Brazilija, uvedejo obvezne standarde za hladilne centre in sisteme zgodnjega opozarjanja. To postane model za prihodnje podnebne krize.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- mid
- title
- Podnebna odpornost pospeši globalne reforme
- valence
- positive
- description
- V ZDA zaradi vročine umre približno 3.500 ljudi, kar sproži zvezno financiranje novih hladilnih centrov in zaščite delavcev na prostem. Javnost postane bolj ozaveščena o podnebnih tveganjih, a politične delitve ovirajo dolgoročne ukrepe.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- mid
- title
- ZDA doživijo 3.500 smrti, a okrepijo priprave
- valence
- neutral
- description
- Suša, ki jo povzroči El Niño v regiji Sahel in jugovzhodni Aziji, uniči pridelek v Nigeriji in Indoneziji. Svetovni program za hrano ne zmore pokriti potreb, kar vodi v množične migracije in politične nemire v Sudanu in Indiji.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- mid
- title
- Prehranska kriza destabilizira Sahel in Azijo
- valence
- negative
- description
- Po katastrofalnem El Niñu države, vključno z ZDA in Kitajsko, pod pritiskom javnosti podpišejo ambiciozen podnebni sporazum, ki omejuje fosilna goriva. Do leta 2030 se globalne emisije zmanjšajo za 30 %, kar upočasni segrevanje.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- long
- title
- Preboj v podnebni diplomaciji po krizi
- valence
- positive
- description
- Zaradi nezadostnega odziva vlad podjetja, kot so zavarovalnice in tehnološki giganti, financirajo lastne sisteme za napovedovanje vročine in hladilne centre v Indiji in Braziliji. To zmanjša smrtnost, a poglobi neenakosti med bogatimi in revnimi regijami.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- mid
- title
- Zasebni sektor prevzame vlogo pri prilagajanju
- valence
- neutral
- description
- Ekstremne temperature in poplave v tropskih državah, kot sta Indonezija in Sudan, povzročijo izbruhe kolere in malarije. Svetovna zdravstvena organizacija poroča o 600.000 smrtih, medtem ko ZDA in Evropa uvedejo karantene za potnike iz prizadetih območij.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- long
- title
- Godzillin El Niño sproži globalno zdravstveno krizo
- valence
- negative
Viri
- articles
- article order
- 3
- body
- Podnebne spremembe in izjemno močan vremenski pojav El Niño bi lahko v prihodnjih šestih mesecih povzročili več kot 450.000 dodatnih smrti po svetu, opozarjajo podnebni znanstveniki. Najhuje naj bi bilo v tropskih državah Afrike, Azije in Južne Amerike, posledice pa bodo občutili tudi prebivalci ZDA. Svet se spopada z enim najmočnejših pojavov El Niño v zgodovini meritev. Po ocenah raziskovalcev bi lahko dodatna vročina, ki jo prinaša ta naravni podnebni pojav, med septembrom 2026 in februarjem 2027 povzročila približno 451.000 prezgodnjih smrti. Številka ne vključuje smrti, ki jih že zdaj povzročajo vse višje temperature zaradi podnebnih sprememb. Znanstveniki opozarjajo, da bodo posledice občutili ljudje po vsem svetu. Med najbolj prizadetimi državami naj bi bile Nigerija, Indonezija, Sudan, Indija in Brazilija. Med 20 najbolj prizadetimi pa so tudi Združene države Amerike, kjer pričakujejo okoli 3500 dodatnih smrti zaradi vročine. "Ocena o 451.000 ljudeh je tako velika, da lahko deluje kot gola statistika, a se za temi številkami skrivajo starši in otroci, stari starši in sosedi, ljudje, ki hodijo v službo, skrbijo za družine in živijo svoja življenja," opozarja profesor Michael Greenstone z Univerze v Chicagu, eden od avtorjev poročila. Temperature podirajo rekorde Trenutni El Niño je že presegel najvišje doslej izmerjene temperature za ta pojav, in to več mesecev pred pričakovanim vrhuncem. Nekateri znanstveniki ga opisujejo kot "osupljivega" in celo kot "Godzilo", poroča britanski The Guardian. Čeprav je El Niño naravni del podnebnega sistema, raziskovalci opozarjajo, da se zaradi segrevanja ozračja, ki je posledica človekovih dejavnosti, še zaostruje. Letošnje temperaturne napovedi so tako bistveno višje od tistih ob prejšnjih podobnih dogodkih. Po besedah raziskovalcev je trenutni El Niño tudi nekakšen "vpogled v prihodnost", saj temperature v številnih regijah dosegajo ravni, ki jih podnebni modeli sicer napovedujejo šele čez približno dve desetletji. Preberi še El Nino zdaj uradno 'super El Nino' Ne grozi le vročina El Niño pa ne prinaša zgolj smrtno nevarnih vročinskih valov, pač pa tudi suše, obsežne gozdne požare in poplave, kar dodatno povečuje tveganje za prebivalstvo. "Pri trenutnem pojavu El Niño gre za ogromno prerazporeditev energije v podnebnem sistemu in je nevaren, saj se odvija v razmerah že precej toplejšega podnebnega sistema, na katerega vpliva človek," je za The Guardian pojasnila profesorica Friederike Otto z Imperial Collegea v Londonu. Kot dodaja, bomo zato na številnih območjih po svetu priča vročinskim ekstremom, kakršnih doslej še nismo doživeli. Ti pa bodo prinesli posledice za zdravje, vodne vire in tudi prehransko varnost. Svetovni program za hrano (WFP) je že opozoril, da bi lahko posledice El Niña približno 50 milijonov ljudi pahnile v akutno lakoto, hkrati pa povzročile rast cen hrane. Eden najhujših pojavov El Niño v zgodovini, med letoma 1877 in 1878, je zaradi suše in lakote prispeval k smrti več kot 50 milijonov ljudi. Takrat so bile najbolj prizadete Indija, Brazilija in Kitajska. Potrebni nujni ukrepi Raziskovalci poudarjajo, da je mogoče del posledic omiliti s pravočasnim ukrepanjem. Med predlaganimi rešitvami so boljše napovedovanje vročinskih valov, vzpostavitev hladilnih centrov za ljudi, dodatne zdravstvene ekipe v obdobjih ekstremne vročine ter zaščita delavcev, ki delajo na prostem. "Z boljšim odzivanjem v izrednih razmerah in bolj usmerjenim delovanjem lahko letos rešimo veliko življenj. Vendar pa si čez 20 let, ko bodo današnje ekstremne temperature postale nova stalnica, ne želimo živeti v stalnih izrednih razmerah," opozarja soavtorica poročila Tamma Carleton z Univerze Kalifornija v Berkeleyju. Prepričana je, da je treba ukrepati že zdaj ter zasnovati in uvesti orodja, ki bodo v prihodnjih letih reševala življenja. Preberi še Prihaja El Nino, razglasili so izredne razmere Strokovnjaki ob tem poudarjajo, da El Niño pride in mine, globalno segrevanje pa se nadaljuje. Dokler bo človeštvo vztrajalo pri obsežni rabi fosilnih goriv, bodo podobni vremenski pojavi v prihodnosti potekali v še bolj segretem ozračju, njihove posledice pa bodo vse hujše za zdravje ljudi, oskrbo s hrano in dostop do vode, še opozarjajo podnebni znanstveniki. Napovedi so bile izdelane z uporabo strokovno pregledanih metod, ki spremljajo mesečno razmerje med temperaturo in dodatnimi smrtnimi primeri zaradi vročine v 24.378 regijah po vsem svetu. Te podatke so združili z napovedmi o višjih temperaturah zaradi pojava El Niño v prihodnjih mesecih. Izhodišče je predstavljalo število smrtnih primerov zaradi vročine v povprečnem mesecu v obdobju od leta 1996 do 2025. Razlagalnik Kaj natančno je vremenski pojav El Niño? icon-chevron-right El Niño je naravni podnebni pojav, ki se pojavi v ciklih in vključuje nenavadno segrevanje površinskih voda v osrednjem in vzhodnem tropskem Tihem oceanu. Ta sprememba temperature oceana vpliva na atmosfersko cirkulacijo, kar povzroči drastične spremembe v vremenskih vzorcih po vsem svetu, vključno z močnimi padavinami v nekaterih regijah ter hudimi sušami in vročinskimi valovi v drugih. Pojav je del širšega sistema, imenovanega El Niño-Južna oscilacija (ENSO), ki se izmenjuje s hladnejšo fazo, znano kot La Niña. Kaj pomeni izraz 'fosilna goriva' in zakaj vplivajo na podnebje? icon-chevron-right Fosilna goriva, kot so premog, nafta in zemeljski plin, so energetski viri, ki so nastali iz ostankov rastlin in živali, pokopanih pred milijoni let. Ko ta goriva izgorevajo za pridobivanje energije, v ozračje sproščajo velike količine ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov. Ti plini v atmosferi delujejo kot odeja, ki zadržuje toploto, kar povzroča učinek tople grede in posledično dvig globalne temperature Zemlje, kar imenujemo globalno segrevanje. Kaj je Svetovni program za hrano (WFP) in kakšna je njegova vloga? icon-chevron-right Svetovni program za hrano (World Food Programme - WFP) je humanitarna organizacija v okviru Združenih narodov, ki je največja svetovna agencija za boj proti lakoti. Njena glavna naloga je zagotavljanje nujne pomoči v hrani ljudem, ki so prizadeti zaradi naravnih nesreč, vojn ali podnebnih sprememb. Poleg neposredne pomoči organizacija izvaja tudi dolgoročne programe, s katerimi želi povečati odpornost skupnosti na podnebne šoke, izboljšati prehransko varnost in zmanjšati odvisnost od zunanje pomoči v najbolj ranljivih delih sveta. Vprašanja in odgovori so narejeni s pomočjo umetne inteligence.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-23T11:38:13
- source
- 24ur
- title
- Super El Niño bi lahko v pol leta zahteval skoraj pol milijona življenj
- url
- https://www.24ur.com/novice/tujina/super-el-nino-bi-lahko-v-pol-leta-zahteval-skoraj-pol-milijona-zivljenj.html
- article order
- 5
- body
- Zaradi ekstremne vročine, ki jo bo v prihodnjih mesecih še okrepil el niño, bi lahko po svetu umrlo več sto tisoč ljudi več kot običajno, kaže nova raziskava. Najbolj bodo na udaru nekateri najrevnejši in na vročino najbolj občutljivi deli sveta. Toda znanstveniki ob črni napovedi poudarjajo tudi nekaj pomembnega: velik del teh smrti bi bilo s pravočasnimi in ciljno usmerjenimi ukrepi še mogoče preprečiti. Podnebni pojav el niño, ki trenutno segreva naš planet, je po najnovejših podatkih klimatološkega inštituta Climate Reanalyzer več mesecev pred pričakovanim vrhuncem že presegel doslej najvišjo izmerjeno temperaturo tega pojava. Gre za osupljive vrednosti, zaradi katerega so strokovnjaki pojav poljudno poimenovali kot el niño Godzilinih razsežnosti, ob tem pa opozarjajo, da bodo temperaturni vrhunci oktobra in novembra le še naraščali. Podnebni znanstveniki organizacije Climate Impact Lab pa so v novi raziskavi izpostavili nov, skrb vzbujajoči podatek. Po njihovih ocenah naj bi namreč zaradi znatnega povišanja temperatur, ki ga bo poleg že tako prisotnega globalnega segrevanja povzročil trenutno el niño, v prihodnjih šestih mesecih umrlo več sto tisoč ljudi več kot običajno. Kot so zapisali v poročilu, naj bi v prihodnjih mesecih po napovedih po svetu zabeležili za do 1,2 stopinje Celzije višje temperature. Te neobičajno visoke temperature bodo podobne projekcijam, ki smo jih zaradi globalnega segrevanja pričakovali šele čez 20 let. "Zaradi njih bo število dni z ekstremno vročino za 44 odstotkov večje kot v običajnem letu," so zapisali v poročilu in pojasnili, da nas el niño tako dejansko potiska v prihodnost. "Že sedaj nas izpostavlja temperaturam, ki naj bi postale običajne šele čez dve desetletji, tj. še preden se imamo čas nanje prilagoditi in se ustrezno zaščititi." Posledice se bodo nadaljevale vse do poletja Znanstveniki v novi raziskavi ocenjujejo, da bo zgolj v prvi polovici tokratnega el niña, ki se je sicer začel junija in naj bi na severni polobli trajal vse do pomladi, zaradi vročine umrlo 451.000 več ljudi kot običajno. "To je približno 65-krat toliko, kot je ljudi, ki so umrli ali jih še vedno pogrešajo po nedavni hudourniški poplavi v Nepalu," so zapisali v poročilu. Ta številka ne vključuje prezgodnjih smrti, ki so posledica že povišanih temperatur zaradi podnebne krize. Posledice pa bodo občutili po vsem svetu, od Indonezije in Indije do Nigerije in ZDA. "Ocena 451.000 ljudi je tako visoka, da lahko človek ob njej kar otopi, vendar se za to številko skrivajo starši in otroci, stari starši in sosedje, ljudje, ki hodijo v službo, skrbijo za svoje družine in živijo svoja življenja," je za Guardian dejal profesor Michael Greenstone, soustanovitelj Climate Impact Lab in profesor na Univerzi v Chicagu, ki je sodeloval pri pripravi poročila. "Ljudje so že doslej lahko napovedovali, kdaj bo prišlo do hudih posledic za pridelke, in nanje vnaprej opozarjali. To novo poročilo pa odpira vrata možnosti, da bi to počeli tudi pri še pomembnejšem izidu, tj. pri smrtnih primerih," je dodal Greenstone. Ker trenutne napovedi kažejo, da bo el niño vztrajal do pomladi 2027, pa znanstveniki pričakujejo, da bodo te številke še narasle, zlasti zato, ker se bodo njegove posledice, kot so nadpovprečno visoke temperature in z vročino povezane smrti, nadaljevale še junija in julija. Projekcije so bile izdelane z uporabo strokovno pregledanih metod, ki spremljajo razmerje med temperaturo in dodatnimi smrtnimi primeri zaradi vročine iz meseca v mesec v 24.378 regijah po vsem svetu. Te podatke so združili z napovedmi višjih temperatur zaradi el niña v prihodnjih mesecih. Za izhodišče so uporabili število smrti zaradi vročine v povprečnem mesecu v obdobju od leta 1996 do 2025. Najhuje bo na globalnem jugu Število smrti zaradi vročine so raziskovalci ocenili na ravni posameznih regij. Regije, v katerih naj bi se v prihodnjih šestih mesecih število smrti zaradi vročine najbolj povečalo, pa so na podlagi poročila razpršene predvsem po globalnem jugu. V najbolj prizadetih državah Sahela naj bi bilo med septembrom in februarjem zaradi vročine 66.800 smrti več kot v običajnem letu, pri čemer naj bi skoraj polovico teh smrtnih žrtev zabeležili v Nigeriji. Drugod v regiji naj bi bile dodatno obremenjene tudi Sudan (17.500), Niger (10.000) in Čad (7.900). V jugovzhodni Aziji naj bi dodatna vročina povzročila 19.400 dodatnih smrti na Filipinih (6.500), v Vietnamu (5.600), na Tajskem (5.000) in v Kambodži (2.400) ter 19.300 v Indoneziji. Med območji, ki naj bi bila v prihodnjih šestih mesecih prav tako močno prizadeta, sta izpostavljeni tudi Indija (15.800) in Brazilija (13.300). "Naša analiza kaže, da se bo časovna razporeditev smrtnih žrtev v prihodnjih šestih mesecih med državami precej razlikovala. Med državami, v katerih naj bi največ presežnih smrti zaradi vročine zabeležili v drugi polovici obdobja naše napovedi - kar pomeni, da je za ukrepanje na voljo več časa -, sta Nigerija in Indonezija," so zapisali v poročilu. Na seznamu petdesetih držav, ki naj bi bile po napovedih znanstvenikov najbolj na udaru, pa se je znašla tudi Italija. Kot izhaja iz poročila, naj bi namreč v prihodnjih šestih mesecih zaradi izjemne vročine oziroma posledic, povezanih z njo, dodatno umrlo okoli 780 ljudi. Na seznamu pa so se znašle tudi Združene države Amerike s 3.500 presežnimi smrtmi. "Če pogledamo dlje od trenutnega šestmesečnega obdobja napovedi, ki se konča februarja 2027, pa pričakujemo, da bo na ključnih območjih severne poloble, denimo v Indiji in Pakistanu, število smrti zaradi vročine naraščalo tudi v poletnih mesecih," so še zapisali. Ob tem pa so tudi napovedali, da bodo objavili posodobljene interaktivne napovedi, ki bodo prikazovale, kje bodo smrti zaradi vročine predvidoma najbolj zgoščene in kako se bo njihova geografska porazdelitev sčasoma spreminjala. "Tako bodo imeli odločevalci informacije, ki jih potrebujejo za sprotno in ciljno usmerjanje ukrepov v tem obdobju." "Razglednice iz prihodnosti" Kljub skrb vzbujajočim številkam pa strokovnjaki opozarjajo, da je glede na predviden časovni okvir s ciljno usmerjenimi ukrepi še mogoče zmanjšati število smrtnih žrtev za več deset tisoč. Čeprav se nam morda sedaj zdi, da so izjemno visoke temperature, ki jih bo zaradi el niña občutil večji del svet, nekaj neobičajnega, strokovnjaki ob tem opozarjajo, da gre za stanje, ki bo čez nekaj let postalo nekaj povsem običajnega. V raziskavi, ki jo je objavila organizacija Climate Impact Lab, si jih tako označili kar za "razglednice iz prihodnosti". "Kratkoročne napovedi umrljivosti nakazujejo, kaj nas čaka, če ne bo novih naložb v prilagajanje. Razlika pri podnebnih spremembah je v tem, da imamo več časa za prilagoditvene ukrepe, s katerimi lahko rešujemo življenja," so ob tem dodali ter poudarili, da so v ta namen vzpostavili tudi t. i. Popis prilagoditev (ang. Adaptation Inventory). Gre za nenehno rastočo zbirko prilagoditvenih ukrepov, za katere je bilo dokazano, da rešujejo življenje in izboljšujejo blaginjo ljudi. Takšni ukrepi vključujejo natančnejše napovedovanje vročinskih valov, vzpostavitev ohlajevalnih centrov, kamor bi se ljudje lahko zatekli pred vročino, izboljšanje dostopnosti do vode, povečanje števila zaposlenih v zdravstvenih ustanovah v najbolj vročih obdobjih ter boljšo zaščito delavcev, ki delajo na prostem. Kot opozarjajo raziskovalci, ki so pripravili poročilo, pa prav tovrstne lokalno prilagojene in časovno občutljive napovedi vladnim odločevalcem in humanitarnim organizacijam lahko pomagajo pri odločanju, kam usmeriti sredstva za nujno pomoč, da bi zmanjšale število smrtnih žrtev. "Že zdaj moramo okrepiti zbiranje dokazov o tem, kateri ukrepi delujejo, nato pa vlagati v priprave in načrtovanje. Priprava na bolj vročo prihodnost bo zahtevala veliko podrobnejše razumevanje tega, kateri ukrepi rešujejo življenja v različnih regijah, podnebnih razmerah in zdravstvenih sistemih;" so še zaključili.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-26T03:12:40
- source
- N1
- title
- Črna napoved znanstvenikov: v šestih mesecih bi lahko zaradi vročine umrlo 451.000 ljudi
- url
- https://n1info.si/novice/svet/crna-napoved-znanstvenikov-v-sestih-mesecih-bi-lahko-zaradi-vrocine-umrlo-451000-ljudi/
- article order
- 0
- body
- Znanstveniki opozarjajo, da bi lahko izjemno močan El Nino v prihodnjih mesecih zaradi rekordnih temperatur povzročil okoli 451.000 dodatnih smrti. Najbolj ogrožene naj bi bile tropske in revnejše države, posledice pa bi lahko občutili tudi v ZDA. Izjemno močan vremenski pojav El Nino, ki trenutno segreva planet, je dosegel rekordne vrednosti in bi lahko v prihodnjih mesecih močno povečal število smrti, povezanih z vročino. Po novi oceni organizacije Climate Impact Lab, ki se ukvarja s podnebnimi tveganji, bi lahko zaradi temperatur, povezanih s pojavom, umrlo približno 451.000 ljudi več kot v običajnem letu. Projekcija zajema predvsem obdobje do februarja 2027, raziskovalci pa opozarjajo, da bi se povečana umrljivost zaradi vročine lahko nadaljevala še več mesecev. El Nino je naravni podnebni pojav, pri katerem se segreje površina osrednjega in vzhodnega tropskega Tihega oceana. Njegovi učinki se nato odražajo v vremenskih vzorcih po svetu. Tokratni pojav pa se razvija na že zelo toplem planetu, zaradi česar so lahko njegovi učinki še izrazitejši. Rekordne temperature že pred vrhuncem Temperature v osrednjem delu območja El Nina v Tihem oceanu so dosegle približno 3,05 stopinje Celzija nad običajno ravnjo, s čimer je bil uradno podrt zgodovinski temperaturni rekord za ta naravni podnebni pojav v celotni 150-letni zgodovini sodobnih meritev. Do tega je prišlo več mesecev pred pričakovanim vrhuncem, zato znanstveniki uporabljajo izraze, kot sta "super El Nino" in "Godzillin El Nino". Po besedah strokovnjakov lahko močan El Nino vpliva na padavine, temperature in pojav ekstremnih vremenskih dogodkov. Posledice so lahko suše, požari, poplave in motnje v kmetijski proizvodnji. Zaradi že tako visokih globalnih temperatur lahko dodatno segrevanje pomeni še večje tveganje za zdravje ljudi, opozarjajo. Najbolj ogrožene tropske države Po projekcijah bodo v prihodnjih mesecih med najbolj prizadetimi predvsem tropske države. Med njimi so Nigerija, Indonezija, Sudan, Indija in Brazilija. Posebej izpostavljena naj bi bila afriška regija Sahel. Raziskovalci ocenjujejo, da bi lahko tam zaradi dodatne vročine umrlo približno 66.800 ljudi, od tega okoli 31.400 v Nigeriji. V jugovzhodni Aziji je predvidenih približno 19.400 dodatnih smrti, v Indoneziji 19.300, v Indiji okoli 15.800, v Braziliji pa približno 13.300, navaja Guardian. Tudi ZDA niso izvzete. Država naj bi se uvrstila med 20 držav z največjim številom dodatnih smrti, pri čemer projekcija govori o približno 3500 primerih. Kako so znanstveniki izračunali tveganje? Analiza temelji na podatkih iz več kot 24.000 območij po svetu. Raziskovalci so primerjali pričakovano število smrti ob temperaturah, povezanih z El Ninom, s številom smrti, ki bi jih pričakovali ob temperaturah, podobnih tistim iz zadnjih desetletij. Michael Greenstone, soustanovitelj Climate Impact Laba in profesor na Univerzi v Chicagu, je poudaril, da številka 451.000 ni zgolj statistika, temveč predstavlja posameznike in njihove družine. Po njegovih besedah lahko takšne projekcije pomagajo določiti območja, kjer bi bilo treba pred najhujšo vročino okrepiti zaščitne ukrepe. Ukrepi bi lahko rešili številna življenja Znanstveniki poudarjajo, da napovedi niso pomembne samo za ocenjevanje tveganja, temveč tudi za pripravo na vročinske valove. Med možnimi ukrepi so boljše napovedovanje ekstremne vročine, odpiranje centrov za ohlajanje, povečanje števila zdravstvenega osebja v najbolj vročih obdobjih ter dodatna zaščita ljudi, ki delajo na prostem. Tamma Carleton, soavtorica poročila in raziskovalka pri Climate Impact Labu, opozarja, da lahko pravočasno ukrepanje zmanjša število smrti že letos. Hkrati pa meni, da se morajo države pripraviti na prihodnost, v kateri bi lahko temperature, ki so danes ekstremne, postale običajnejše. El Nino vpliva tudi na oskrbo s hrano Posledice močnega El Nina ne bodo omejene zgolj na zdravje ljudi. Zaradi suš in drugih vremenskih motenj lahko pride tudi do zmanjšanja kmetijske proizvodnje, težav z oskrbo s hrano in višjih cen. Svetovni program za hrano je že opozoril na možnost, da bi posledice izjemno močnega El Nina povečale tveganje za lakoto za več deset milijonov ljudi. Pretekli dogodki kažejo, kako široke so lahko posledice. El Nino je bil v letih 1877 in 1878 povezan z obsežnimi sušami in lakoto v več delih sveta, posebej hudo pa so bile prizadete Indija, Brazilija in Kitajska. Globalno segrevanje spreminja osnovne temperaturne razmere Čeprav je El Nino naravni pojav, znanstveniki opozarjajo, da globalno segrevanje spreminja osnovne temperaturne razmere, v katerih se ti dogodki pojavljajo. Nedavne raziskave kažejo tudi, da so lahko ti pojavi v sodobnem obdobju zaradi človekovega vpliva na podnebje še intenzivnejši. Tokratni pojav tako ne prinaša le nevarnosti ekstremnih vremenskih razmer v prihodnjih mesecih, ampak je za znanstvenike tudi pomemben kazalnik, kako se bodo družbe morale prilagajati vse toplejšemu svetu.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-23T08:01:20
- source
- Dnevnik
- title
- Znanstveniki: zaradi El Nina bi lahko umrlo 450.000 ljudi
- url
- https://www.dnevnik.si/novice/svet/super-el-nino-prinasa-izjemno-vrocino-umrlo-bi-lahko-451-000-ljudi-2829431/
- article order
- 1
- body
- Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu. Podnebni znanstveniki napovedujejo, da bo super El Nino v prihodnjih šestih mesecih povzročil več kot 450 tisoč dodatnih smrti zaradi ekstremne vročine. Ta davek se sešteva z zgodnjimi smrtmi, ki jih že zdaj povzroča podnebna kriza. Ekstremne temperature bodo prizadele celoten planet, od Indonezije in Indije do Nigerije in Združenih držav Amerike. Znanstveniki pričakujejo tudi številne dodatne smrti zaradi suš, gozdnih požarov in poplav, ki jih prinaša ta naravni pojav. Raziskovalci so ocenili vročinske smrti na regionalni ravni. S temi projekcijami so natančno določili lokacije, kjer lahko oblasti pravočasno uvedejo zaščitne ukrepe in rešijo ljudi. Takšni ukrepi vključujejo boljše napovedi vročinskih valov, centre za ohlajanje, kjer ljudje najdejo zavetje, povečanje števila zdravstvenega osebja v najbolj vročih obdobjih in zaščito delavcev na prostem. Trenutni El Nino, ki segreva planet, je pred kratkim podrl najvišjo temperaturo, ki so jo kdajkoli zabeležili za ta pojav, poroča britanski The Guardian. Profesor Michael Greenstone z Univerze v Chicagu in soustanovitelj organizacije Climate Impact Lab opozarja na človeško plat te statistike. "Ocena 451 tisoč ljudi predstavlja tako veliko številko, da nas lahko ohromi, vendar to številko sestavljajo starši in otroci, stari starši in sosedje, ljudje, ki hodijo v službo, skrbijo za družine in živijo svoja življenja," pojasnjuje Greenstone. Ocena smrtnih žrtev velja za obdobje med septembrom in februarjem, ko se končajo trenutne temperaturne napovedi. Znanstveniki kljub temu pričakujejo, da se bodo povišane stopnje smrti zaradi vročine nadaljevale vse do poletja. V prihodnjih šestih mesecih bodo vročinski valovi najbolj prizadeli tropske države, kot so Nigerija, Indonezija, Sudan, Indija in Brazilija. Združene države Amerike prav tako spadajo med dvajset najbolj prizadetih držav, kjer raziskovalci napovedujejo 3500 dodatnih smrti zaradi vročine. Širše gledano bosta močno prizadeti tudi regija Sahel v Afriki in jugovzhodna Azija. Raziskovalci opisujejo trenutni El Nino kot razglednico iz naše prihodnosti, saj dviguje temperature na raven, ki jo podnebna kriza sicer prinaša šele čez dvajset let. Doktorica Tamma Carleton z Univerze v Kaliforniji poudarja, da lahko okrepljen nujni odziv in boljše usmerjanje prizadevanj letos rešita številne ljudi. Opozarja pa, da čez dvajset let, ko bodo današnje ekstremne temperature postale nova normalnost, ne smemo živeti v stalnem izrednem stanju. Zato moramo že zdaj oblikovati, uvesti in oceniti orodja, ki bodo reševala ljudi v prihodnjih letih. Znanstveniki so projekcije izdelali s pomočjo metod, ki spremljajo mesečno razmerje med temperaturo in dodatnimi smrtmi zaradi vročine v več kot 24 tisoč regijah po vsem svetu. Te podatke so nato združili z napovedmi višjih temperatur zaradi pojava El Nino v prihodnjih mesecih. Osnovo za primerjavo predstavlja število vročinskih smrti v povprečnem mesecu med letoma 1996 in 2025. Greenstone izpostavlja, da so strokovnjaki v preteklosti že znali napovedati šoke pri pridelkih in izdati vnaprejšnja opozorila. Novo poročilo zdaj odpira vrata za napovedovanje še pomembnejšega izida, to je same smrti. Avtorji bodo poročilo predložili v strokovni pregled, vendar Greenstone poudarja, da bi bilo neodgovorno, če bi te podatke skrivali. El Nino bo močno prizadel tudi preskrbo s hrano. Svetovni program za hrano opozarja, da bodo posledice pojava verjetno potisnile približno 50 milijonov ljudi v akutno lakoto in dvignile cene osnovnih življenj. Profesorica Friederike Otto z Imperial College London pojasnjuje, da El Nino predstavlja ogromno prerazporeditev energije v podnebnem sistemu. Pojav označuje za izjemno nevaren, saj se odvija na podlagi veliko toplejšega podnebnega sistema, na katerega vpliva človek. Otto dodaja, da bomo marsikje po svetu videli še nikoli doživete vročinske ekstreme z vsemi posledicami za zdravje, varnost preskrbe s hrano in pomanjkanje vode. "El Nino sicer pride in gre, a dokler nadaljujemo s kurjenjem fosilnih goriv, se pojavlja na vse bolj vroči osnovi, kar družbam močno otežuje spopadanje s posledicami," je še opozorila.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-23T06:14:59
- source
- Večer
- title
- El Nino podrl zgodovinski rekord. Znanstveniki: V šestih mesecih bo povzročil več kot 450 tisoč smrti
- url
- https://vecer.com/svet/el-nino-zgodovinski-rekord-smrti-vrocinski-valovi-10428041
- article order
- 4
- body
- Znanstveniki s področja podnebja ocenjujejo, da bi lahko v naslednjih šestih mesecih zaradi ekstremne vročine, ki jo prinaša "super El Niño", umrlo več kot 450 tisoč ljudi. Ob tem opozarjajo, da ta številka ne vključuje prezgodnjih smrti, ki so že posledica naraščajočih temperatur zaradi podnebnih sprememb, piše The Guardian. Posledice bodo čutiti po vsem svetu, od Indonezije in Indije do Nigerije in ZDA. Veliko število smrtnih žrtev je napovedanih tudi zaradi suš, gozdnih požarov in poplav, pojavov, ki redno spremljajo El Niño. Pojav El Niño, ki trenutno segreva planet, je v ponedeljek, mesece pred pričakovanim vrhuncem, presegel najvišje temperature. Vročina je tako močna, da so jo znanstveniki opisali kot "osupljivo" in "podobno Godzilli". Gre sicer za naravni podnebni dogodek, a znanstveniki opozarjajo, da bi globalno segrevanje lahko njegove učinke še okrepilo. Avtor poročila: Ocena 451 tisoč je tako velika, da se morda zdi abstraktna, vendar ... "Ocena 451 tisoč je tako velika, da se morda zdi abstraktna, vendar vključuje starše in otroke, stare starše, sosede, ljudi, ki hodijo v službo, skrbijo za svoje družine in živijo svoja življenja," je dejal profesor Michael Greenstone, soustanovitelj Laboratorija za podnebne vplive na Univerzi v Chicagu in eden od avtorjev poročila. Ocena umrljivosti velja za obdobje od septembra do februarja 2027, kar je obdobje trenutnih temperaturnih projekcij. Vendar pa znanstveniki menijo, da se bo povečana stopnja umrljivosti zaradi vročine nadaljevala do junija ali julija 2027. Najbolj prizadete bodo tropske države Profesorica Friederike Otto z Imperial Collegea v Londonu je v ponedeljek dejala: "Trenutni El Niño predstavlja ogromno prerazporeditev energije v podnebnem sistemu in je nevaren, ker se dogaja na vrhu veliko toplejšega podnebnega sistema, na katerega je vplival človek." "Zato bodo mnogi kraji po svetu doživeli ekstremne vročine brez primere, z vsemi posledicami za zdravje, prehransko varnost in oskrbo z vodo. El Niño pride in gre, toda dokler bomo še naprej kurili fosilna goriva, se dogaja na vse toplejšem ozadju, zaradi česar se skupnosti veliko težje spopadajo s posledicami," je dejala Otto. Države, ki bodo v naslednjih šestih mesecih najbolj prizadete, bodo tropske države: Nigerija, Indonezija, Sudan, Indija in Brazilija. ZDA so med 20 najbolj ranljivimi državami, z ocenjenimi 3.500 dodatnimi smrtnimi žrtvami. Na splošno sta močno prizadeti tudi regija Sahel v Afriki in jugovzhodna Azija. "Neodgovorno bi bilo o tem molčati" "Ljudje so v preteklosti lahko napovedovali in opozarjali na izpad pridelka," je dejal Greenstone. "To novo poročilo pa nam omogoča, da storimo enako za še pomembnejši izid, rekel bi, da najpomembnejši, to je smrt." Poročilo bo predloženo v pregled znanstveni reviji, Greenstone pa je dodal, da bi bilo glede na nujnost razmer "neodgovorno molčati o tem". Projekcije temeljijo na strokovno pregledanih metodah, ki spremljajo mesečno razmerje med temperaturo in dodatnimi smrtnimi žrtvami v 24.378 regijah po svetu. Podatki so združeni z napovedmi višjih temperatur zaradi El Niña v prihodnjih mesecih, izhodišče pa je povprečno število smrtnih žrtev zaradi vročine na mesec od leta 1996 do 2025. Države bodo morale imeti hladilne centre Ocene smrtnih žrtev, povezanih z vročino, so narejene na regionalni ravni. Raziskovalci pravijo, da projekcije natančno kažejo, kje je potrebno uvesti zaščitne ukrepe za reševanje življenj. Ti ukrepi vključujejo boljše napovedovanje vročinskih valov, odpiranje hladilnih centrov, povečanje števila osebja v zdravstvenih ustanovah v najtoplejših obdobjih in zaščito delavcev na prostem. "Krepitev služb za nujne primere in boljše ciljno usmerjena prizadevanja bi lahko letos rešila veliko življenj," je dejala soavtorica poročila Tamma Carleton z Univerze v Kaliforniji v Berkeleyju. "Toda čez dvajset let, ko bodo današnje ekstremne temperature postale normalne, ne želimo biti v trajnem izrednem stanju. Zdaj moramo začeti načrtovati, izvajati in ocenjevati orodja, ki bodo reševala življenja v prihodnjih letih." Vplival bo na oskrbo s hrano in povzročil akutno lakoto El Niño bo vplival tudi na oskrbo s hrano. Svetovni program za hrano (WFP) je avgusta opozoril, da bi njegovi učinki lahko povzročili akutno lakoto za približno 50 milijonov ljudi in povzročili dvig cen. Veliki El Niño v letih 1877 in 1878 je zaradi suše in lakote terjal več kot 50 milijonov smrti, pri čemer so bile Indija, Brazilija in Kitajska najbolj prizadete.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-23T08:56:14
- source
- SiOL
- title
- Močan El Nino bo povzročil 450 tisoč smrti v naslednjih šestih mesecih: "Neodgovorno bi bilo o tem molčati."
- url
- https://siol.net/novice/svet/mocan-el-nino-bo-povzrocil-450-tisoc-smrtnih-zrtev-katere-drzave-so-najbolj-ogrozene-702165
- article order
- 2
- body
- Izjemno močan pojav El Nino, ki se krepi v Tihem oceanu, bi lahko v prihodnjih šestih mesecih zaradi dodatne vročine povzročil več kot 450.000 prezgodnjih smrti po svetu, kaže najnovejša raziskava Climate Impact Lab. Najhuje naj bi bile prizadete tropske države, posledice pa naj bi občutili tudi drugod po svetu. Podnebni znanstveniki ocenjujejo, da bi lahko izjemno močan El Nino zaradi dodatne vročine v obdobju od septembra do februarja 2027 povzročil okoli 451.000 dodatnih smrti po svetu. Kot poroča Guardian, bi se te smrti pridružile tistim, ki so že povezane z višjimi temperaturami zaradi podnebnih sprememb. El Nino je pojav, ki vpliva na vreme po velikem delu sveta. Običajno prinaša višje temperature, suše, poplave in večjo nevarnost požarov. Sedanji pojav pa je po ugotovitvah znanstvenikov izjemno močan. Guardian poroča, da je trenutni El Nino že presegel najvišjo temperaturo, ki je bila kadar koli izmerjena pri tem pojavu, čeprav je do njegovega pričakovanega vrhunca še več mesecev. Nekateri znanstveniki so njegovo moč opisali kot osupljivo. Najhuje naj bi bilo v tropskih državah Med državami, kjer bi lahko dodatna vročina zahtevala največ življenj, so po ocenah Nigerija, Indonezija, Sudan, Indija in Brazilija. Močno naj bi bila prizadeta tudi območja Sahela v Afriki in jugovzhodne Azije. Tudi razvite države ne bodo povsem izvzete. V ZDA naj bi bilo zaradi dodatne vročine v prihodnjih šestih mesecih približno 3500 dodatnih smrti, navaja Guardian. Ocena sicer zajema obdobje do februarja 2027, saj do takrat segajo trenutne temperaturne napovedi. Raziskovalci pa pričakujejo, da bi lahko povečano število smrti zaradi vročine vztrajalo vse do junija ali julija prihodnje leto. Profesor Michael Greenstone z Univerze v Chicagu, eden od avtorjev poročila, je opozoril, da ogromna številka več kot 450.000 ljudi hitro postane zgolj statistika: vendar se za njo skrivajo resnični ljudje - starši, otroci, stari starši, sosedje in družine. Vročina ni edina nevarnost Raziskovalci opozarjajo, da omenjena številka zajema le smrti, povezane z dodatno vročino. El Nino lahko povzroči tudi hude suše, gozdne požare in poplave, zato bi lahko bile njegove dejanske posledice še večje. Prizadeta bi lahko bila tudi oskrba s hrano. Guardian navaja opozorilo Svetovnega programa za hrano, da bi lahko posledice približno 50 milijonov ljudi potisnile v stanje akutne lakote, hkrati pa povzročile rast cen hrane. Kako nevaren je lahko zelo močan El Nino, kaže tudi zgodovina. Podoben pojav v letih 1877 in 1878 je bil povezan z obsežnimi sušami in lakoto, predvsem v Indiji, Braziliji in na Kitajskem. Znanstveniki: Na posledice se je mogoče pripraviti Ocene so raziskovalci pripravili na podlagi podatkov iz več kot 24.000 območij po svetu. Preučevali so povezavo med mesečnimi temperaturami in dodatnimi smrtnimi primeri zaradi vročine ter te podatke združili z napovedmi segrevanja, ki ga bo povzročil El Nino. Za primerjavo so uporabili povprečno število smrti zaradi vročine med letoma 1996 in 2025. Namen takšnih napovedi ni le opozarjanje na nevarnost. Raziskovalci poudarjajo, da lahko države z ustreznimi ukrepi zmanjšajo število žrtev. Med možnimi ukrepi so natančnejše napovedi vročinskih valov, vzpostavitev hlajenih prostorov, kamor se lahko ljudje umaknejo ob najhujši vročini, več zdravstvenega osebja v najbolj vročih obdobjih ter boljša zaščita ljudi, ki delajo na prostem, poroča Guardian. "Pogled v našo prihodnost" Raziskovalci sedanji El Nino opisujejo tudi kot nekakšen pogled v prihodnost. Temperature, ki jih zdaj začasno povzroča ta pojav, bi lahko bile podobne temperaturam, ki bodo zaradi podnebnih sprememb čez približno 20 let postale precej bolj običajne. Tamma Carleton z Univerze Kalifornije je za Guardian opozorila, da lahko boljši odziv na izredne razmere že letos reši številna življenja. Dolgoročno pa po njenih besedah svet ne more ostati v nenehnem stanju pripravljenosti na ekstremno vročino, zato bo treba razviti trajne načine zaščite prebivalstva. Podnebna znanstvenica Friederike Otto z londonskega Imperial Collegea je ob tem opozorila, da se El Nino tokrat pojavlja v svetu, ki je zaradi človekovega vpliva že precej toplejši. Zaradi tega bi lahko številni deli sveta doživeli vročino, kakršne doslej še niso poznali, posledice pa se lahko pokažejo pri zdravju ljudi, oskrbi s hrano in pomanjkanju vode.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-23T08:46:40
- source
- Svet24
- title
- Znanstveniki svarijo: v pol leta bi lahko dodatno umrlo pol milijona ljudi
- url
- https://svet24.si/novice/tujina/el-nino-raziskava-1928417
- source scope
- analyzed source count
- 6
- omitted articles
- omitted source count
- 0
- total source count
- 6