Predsednik Trump odobril usmrtitev Nidala Hasana s strelskim vodom v živo 6.10.2026
Ameriški predsednik Donald Trump je na priporočilo obrambnega ministra Peta Hegsetha odobril usmrtitev Nidala Malika Hasana, nekdanjega vojaškega psihiatra, ki je bil leta 2013 obsojen na smrt zaradi pokola 13 ljudi v oporišču Fort Hood leta 2009. Usmrtitev, ki bo predvidoma izvedena 3. decembra s strelskim vodom, naj bi bila po napovedih Pentagona prenašana v živo prek spleta, kar bi bil dogodek brez primere v zgodovini ZDA. Če bo usmrtitev izvedena, bo to prva usmrtitev pripadnika ameriške vojske po letu 1961 in prva vojaška usmrtitev s strelskim vodom po drugi svetovni vojni. Medtem ko zagovorniki poudarjajo pomen odgovornosti za storjena dejanja, pravni strokovnjaki opozarjajo na nenavadnost javnega prenosa in možnost nadaljnjih pravnih izzivov, ki bi lahko izvršitev kazni še odložili.
Analiza trditev
| Trditev | Ključne razlike | STA | RTV Slovenija | 24ur | Delo | Nova24TV | Dnevnik | Večer | SiOL | Žurnal24 | Svet24 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nidal Hasan je napad v Fort Hoodu leta 2009 izvedel kot maščevanje za ameriške vojaške operacije v Iraku in Afganistanu. | Razlike: STA/24ur/Delo ne omenjajo; RTV/Nova24TV/SiOL/Žurnal24 potrjujejo; Dnevnik/Večer/Svet24 delno. | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje, da je napad izvedel zaradi teh operacij. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da je deloval v maščevanje za vojne v muslimanskem svetu. | Delno: Navedeno je, da je verjel, da ščiti muslimane in talibane v Afganistanu. | Delno: Navaja zaščito muslimanov in talibanov v Afganistanu kot motiv. | Da: Napad je izvedel zaradi ameriških operacij v Iraku in Afganistanu. | Da: Članek navaja, da je napad izvedel zaradi teh operacij. | Delno: Svoje ravnanje je povezoval z operacijami v muslimanskih državah. |
| Nidal Hasan je bil leta 2013 obsojen na smrt zaradi umora 13 ljudi v oporišču Fort Hood. | Večina potrjuje, STA in Večer izpuščata leto obsodbe. | Delno: Članek potrjuje napad in število žrtev, a ne omenja leta obsodbe. | Da: Vojaška porota ga je leta 2013 obsodila na smrt zaradi umora 13 ljudi. | Da: Članek potrjuje obsodbo leta 2013 za 13 umorov v Fort Hoodu. | Da: Članek potrjuje obsodbo leta 2013 za umor 13 ljudi v Fort Hoodu. | Da: Članek potrjuje obsodbo na smrt leta 2013 za 13 umorov. | Da: Članek potrjuje obsodbo in število žrtev v Fort Hoodu. | Delno: Članek potrjuje obsodbo na smrt in umor 13 ljudi, a ne navaja leta 2013. | Da: Vojaška porota ga je leta 2013 obsodila na smrt zaradi 13 umorov. | Da: Vojaška porota ga je leta 2013 obsodila na smrt. | Da: Vojaška porota ga je leta 2013 spoznala za krivega 13 umorov. |
| Predsednik Donald Trump je uradno odobril usmrtitev Nidala Hasana s strelskim vodom. | Razlike so v potrditvi uporabe strelskega voda kot metode. | Ni omenjeno | Da: Pentagon je sporočil, da je predsednik Trump odobril usmrtitev. | Da: Članek navaja, da je Trump odobril usmrtitev s strelskim vodom. | Delno: Omenjena je Hegsethova napoved, Trumpova vloga ni eksplicitno potrjena. | Da: Članek navaja, da je Trump odobril usmrtitev s strelskim vodom. | Da: Članek navaja, da je Trump uradno odobril usmrtitev s streljanjem. | Da: Članek navaja, da je Trump odobril usmrtitev s strelskim vodom. | Delno: Pentagon je potrdil, da je Trump odobril usmrtitev, a ne omenja strelskega voda. | Delno: Članek potrjuje Trumpovo odobritev usmrtitve, a ne omenja strelskega voda v tem kontekstu. | Da: Trump je odobril usmrtitev, Pentagon želi uporabiti strelski vod. |
| Vojaška smrtna kazen v ZDA zahteva osebno odobritev predsednika države. | Viri se razhajajo: nekateri potrjujejo nujnost odobritve, drugi ne omenjajo. | Ni omenjeno | Delno: Članek omenja predsednikovo odobritev, a ne eksplicitno kot pravilo. | Delno: Članek implicira predsednikovo vlogo pri odobritvi usmrtitve. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da je odobritev predsednika nujna. | Da: Članek potrjuje, da je nujno predhodno odobrenje predsednika ZDA. | Da: Članek potrjuje, da zakonodaja zahteva osebno odobritev predsednika. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Ni je mogoče izvršiti brez osebne odobritve predsednika ZDA. |
| Nidal Hasan se je na sojenju leta 2013 zagovarjal sam in ni zanikal obtožb. | Večina virov trditev potrjuje, Dnevnik in Večer jo le delno. | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje, da se je zagovarjal sam in ni zanikal obtožb. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje, da se je branil sam in ni zanikal obtožb. | Delno: Priznal je, da je bil napadalec, in se opravičil za napake. | Delno: Članek potrjuje, da je priznal napad, a ne omenja samoobrambe. | Da: Hasan se je zagovarjal sam in ni poskušal zanikati obtožb. | Da: Članek potrjuje, da se je zagovarjal sam in ni zanikal obtožb. | Da: Zagovarjal se je sam in streljanja ni zanikal. |
| Usmrtitev Nidala Hasana je predvidena za 3. december. | Viri si nasprotujejo: štirje potrjujejo datum, dva zanikata. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da je usmrtitev predvidena za 3. december. | Ne: Članek navaja, da čas usmrtitve še ni določen. | Da: Članek navaja datum 3. december. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Pentagon je potrdil, da je usmrtitev predvidena za 3. december. | Da: Članek navaja, da je usmrtitev predvidena za 3. december. | Ne: Članek navaja, da datum še ni določen. |
| Zadnja javna usmrtitev v ZDA je bila izvedena leta 1936. | Trije viri potrjujejo trditev, eden delno, ostali je ne omenjajo. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da je bila zadnja javna usmrtitev leta 1936. | Ni omenjeno | Delno: Članek navaja, da ZDA skoraj sto let niso izvedle javne usmrtitve. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da je bila zadnja javna usmrtitev izvedena leta 1936. | Da: Članek navaja leto 1936 kot zadnjo javno usmrtitev. | Ni omenjeno |
| To bo prva vojaška usmrtitev s strelskim vodom v ZDA po drugi svetovni vojni. | Večina virov trditev potrjuje, STA in 24ur je ne omenjata. | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje, da gre za prvo takšno usmrtitev po drugi svetovni vojni. | Ni omenjeno | Delno: Hegseth omenja primerljivost z drugo svetovno vojno. | Da: Članek navaja, da gre za prvo usmrtitev s strelskim vodom po 2. sv. vojni. | Da: Članek to izrecno navaja kot prvo takšno usmrtitev. | Da: Članek eksplicitno navaja to trditev. | Da: Članek navaja, da bo to prva tovrstna usmrtitev po drugi svetovni vojni. | Da: Članek navaja, da bo to prva tovrstna usmrtitev po drugi svetovni vojni. | Da: Prva s strelskim vodom po letu 1945. |
| Strelski vod kot metodo usmrtitve trenutno dovoljuje le pet zveznih držav v ZDA. | Večina virov trditev potrjuje, nekateri pa je ne omenjajo. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja pet zveznih držav, ki dovoljujejo to metodo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek navaja pet zveznih držav poleg Južne Karoline. | Da: Članek navaja Južno Karolino in štiri druge države. | Da: Članek navaja pet zveznih držav, ki trenutno dovoljujejo to metodo. | Da: Članek navaja pet zveznih držav, ki dovoljujejo to metodo. | Delno: Omenjeno je, da je dovoljena v nekaterih zveznih državah. |
| Ameriška vojska od leta 1961 ni usmrtila nobenega pripadnika svojih oboroženih sil. | Večina virov trditev potrjuje, le STA je ne omenja. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da bo to prva usmrtitev pripadnika vojske po letu 1961. | Da: Članek potrjuje, da od leta 1961 ni bilo vojaških usmrtitev. | Da: Članek navaja zadnjo vojaško usmrtitev leta 1961. | Da: Članek potrjuje, da je bila zadnja usmrtitev leta 1961. | Da: Zadnja usmrtitev v vojaškem sistemu je bila leta 1961. | Da: Članek navaja, da je bil zadnji usmrčen John Bennett leta 1961. | Da: Članek navaja, da bo to prva usmrtitev pripadnika vojske po letu 1961. | Da: Članek navaja, da bo to prva usmrtitev po letu 1961. | Da: Zadnja usmrtitev v vojaškem pravosodju je bila leta 1961. |
| Ameriško obrambno ministrstvo bo v živo prenašalo usmrtitev Nidala Hasana. | STA, RTV, Delo, SiOL in Žurnal24 trdijo, da bo prenos; ostali ne omenjajo. | Da: Članek navaja, da bo ministrstvo prenašalo usmrtitev v živo. | Da: Članek navaja, da bo Pentagon prenašal usmrtitev v živo na spletu. | Ni omenjeno | Da: Pentagon je potrdil prenos usmrtitve v živo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da bo Pentagon prenašal usmrtitev v živo na internetu. | Da: Članek navaja, da bo Pentagon prenašal usmrtitev v živo. | Ni omenjeno |
| Obrambni minister Pete Hegseth zagovarja javni prenos usmrtitve kot opozorilo o posledicah dejanj. | Štirje viri potrjujejo, trije ne omenjajo; noben ne zanika. | Ni omenjeno | Da: Hegseth je dejal, da morajo ljudje razumeti posledice takšnih dejanj. | Ni omenjeno | Da: Hegseth je izjavil, da morajo ljudje razumeti posledice dejanj. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Hegseth je napovedal prenos, ker morajo ljudje razumeti posledice dejanj. | Da: Članek navaja Hegsethovo utemeljitev za prenos. | Ni omenjeno |
| Nidal Hasan je bil v stiku z radikalnim pridigarjem Anvarjem al Avlakijem. | Večina virov trditve ne omenja; štirje jo potrjujejo, nihče ne zanika. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da je bil v stiku z Anvarjem al Avlakijem. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje stike z Anwarjem al-Awlakijem. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Bil je v stiku z Anvarjem al Avlakijem, pripadnikom Al Kaide. | Da: Članek potrjuje stik z Avlakijem. | Ni omenjeno |
claims
- Nidal Hasan je napad v Fort Hoodu leta 2009 izvedel kot maščevanje za ameriške vojaške operacije v Iraku in Afganistanu.
- Nidal Hasan je bil leta 2013 obsojen na smrt zaradi umora 13 ljudi v oporišču Fort Hood.
- Predsednik Donald Trump je uradno odobril usmrtitev Nidala Hasana s strelskim vodom.
- Vojaška smrtna kazen v ZDA zahteva osebno odobritev predsednika države.
- Nidal Hasan se je na sojenju leta 2013 zagovarjal sam in ni zanikal obtožb.
- Usmrtitev Nidala Hasana je predvidena za 3. december.
- Zadnja javna usmrtitev v ZDA je bila izvedena leta 1936.
- To bo prva vojaška usmrtitev s strelskim vodom v ZDA po drugi svetovni vojni.
- Strelski vod kot metodo usmrtitve trenutno dovoljuje le pet zveznih držav v ZDA.
- Ameriška vojska od leta 1961 ni usmrtila nobenega pripadnika svojih oboroženih sil.
- Ameriško obrambno ministrstvo bo v živo prenašalo usmrtitev Nidala Hasana.
- Obrambni minister Pete Hegseth zagovarja javni prenos usmrtitve kot opozorilo o posledicah dejanj.
- Nidal Hasan je bil v stiku z radikalnim pridigarjem Anvarjem al Avlakijem.
key differences
- Ameriška vojska od leta 1961 ni usmrtila nobenega pripadnika svojih oboroženih sil.
- Večina virov trditev potrjuje, le STA je ne omenja.
- Ameriško obrambno ministrstvo bo v živo prenašalo usmrtitev Nidala Hasana.
- STA, RTV, Delo, SiOL in Žurnal24 trdijo, da bo prenos; ostali ne omenjajo.
- Nidal Hasan je bil leta 2013 obsojen na smrt zaradi umora 13 ljudi v oporišču Fort Hood.
- Večina potrjuje, STA in Večer izpuščata leto obsodbe.
- Nidal Hasan je bil v stiku z radikalnim pridigarjem Anvarjem al Avlakijem.
- Večina virov trditve ne omenja; štirje jo potrjujejo, nihče ne zanika.
- Nidal Hasan je napad v Fort Hoodu leta 2009 izvedel kot maščevanje za ameriške vojaške operacije v Iraku in Afganistanu.
- Razlike: STA/24ur/Delo ne omenjajo; RTV/Nova24TV/SiOL/Žurnal24 potrjujejo; Dnevnik/Večer/Svet24 delno.
- Nidal Hasan se je na sojenju leta 2013 zagovarjal sam in ni zanikal obtožb.
- Večina virov trditev potrjuje, Dnevnik in Večer jo le delno.
- Obrambni minister Pete Hegseth zagovarja javni prenos usmrtitve kot opozorilo o posledicah dejanj.
- Štirje viri potrjujejo, trije ne omenjajo; noben ne zanika.
- Predsednik Donald Trump je uradno odobril usmrtitev Nidala Hasana s strelskim vodom.
- Razlike so v potrditvi uporabe strelskega voda kot metode.
- Strelski vod kot metodo usmrtitve trenutno dovoljuje le pet zveznih držav v ZDA.
- Večina virov trditev potrjuje, nekateri pa je ne omenjajo.
- To bo prva vojaška usmrtitev s strelskim vodom v ZDA po drugi svetovni vojni.
- Večina virov trditev potrjuje, STA in 24ur je ne omenjata.
- Usmrtitev Nidala Hasana je predvidena za 3. december.
- Viri si nasprotujejo: štirje potrjujejo datum, dva zanikata.
- Vojaška smrtna kazen v ZDA zahteva osebno odobritev predsednika države.
- Viri se razhajajo: nekateri potrjujejo nujnost odobritve, drugi ne omenjajo.
- Zadnja javna usmrtitev v ZDA je bila izvedena leta 1936.
- Trije viri potrjujejo trditev, eden delno, ostali je ne omenjajo.
source analyses
- 24ur
- Ameriška vojska od leta 1961 ni usmrtila nobenega pripadnika svojih oboroženih sil.
- Da: Članek potrjuje, da od leta 1961 ni bilo vojaških usmrtitev.
- Ameriško obrambno ministrstvo bo v živo prenašalo usmrtitev Nidala Hasana.
- Ni omenjeno
- Nidal Hasan je bil leta 2013 obsojen na smrt zaradi umora 13 ljudi v oporišču Fort Hood.
- Da: Članek potrjuje obsodbo leta 2013 za 13 umorov v Fort Hoodu.
- Nidal Hasan je bil v stiku z radikalnim pridigarjem Anvarjem al Avlakijem.
- Ni omenjeno
- Nidal Hasan je napad v Fort Hoodu leta 2009 izvedel kot maščevanje za ameriške vojaške operacije v Iraku in Afganistanu.
- Ni omenjeno
- Nidal Hasan se je na sojenju leta 2013 zagovarjal sam in ni zanikal obtožb.
- Ni omenjeno
- Obrambni minister Pete Hegseth zagovarja javni prenos usmrtitve kot opozorilo o posledicah dejanj.
- Ni omenjeno
- Predsednik Donald Trump je uradno odobril usmrtitev Nidala Hasana s strelskim vodom.
- Da: Članek navaja, da je Trump odobril usmrtitev s strelskim vodom.
- Strelski vod kot metodo usmrtitve trenutno dovoljuje le pet zveznih držav v ZDA.
- Ni omenjeno
- To bo prva vojaška usmrtitev s strelskim vodom v ZDA po drugi svetovni vojni.
- Ni omenjeno
- Usmrtitev Nidala Hasana je predvidena za 3. december.
- Ne: Članek navaja, da čas usmrtitve še ni določen.
- Vojaška smrtna kazen v ZDA zahteva osebno odobritev predsednika države.
- Delno: Članek implicira predsednikovo vlogo pri odobritvi usmrtitve.
- Zadnja javna usmrtitev v ZDA je bila izvedena leta 1936.
- Ni omenjeno
- Delo
- Ameriška vojska od leta 1961 ni usmrtila nobenega pripadnika svojih oboroženih sil.
- Da: Članek navaja zadnjo vojaško usmrtitev leta 1961.
- Ameriško obrambno ministrstvo bo v živo prenašalo usmrtitev Nidala Hasana.
- Da: Pentagon je potrdil prenos usmrtitve v živo.
- Nidal Hasan je bil leta 2013 obsojen na smrt zaradi umora 13 ljudi v oporišču Fort Hood.
- Da: Članek potrjuje obsodbo leta 2013 za umor 13 ljudi v Fort Hoodu.
- Nidal Hasan je bil v stiku z radikalnim pridigarjem Anvarjem al Avlakijem.
- Ni omenjeno
- Nidal Hasan je napad v Fort Hoodu leta 2009 izvedel kot maščevanje za ameriške vojaške operacije v Iraku in Afganistanu.
- Ni omenjeno
- Nidal Hasan se je na sojenju leta 2013 zagovarjal sam in ni zanikal obtožb.
- Ni omenjeno
- Obrambni minister Pete Hegseth zagovarja javni prenos usmrtitve kot opozorilo o posledicah dejanj.
- Da: Hegseth je izjavil, da morajo ljudje razumeti posledice dejanj.
- Predsednik Donald Trump je uradno odobril usmrtitev Nidala Hasana s strelskim vodom.
- Delno: Omenjena je Hegsethova napoved, Trumpova vloga ni eksplicitno potrjena.
- Strelski vod kot metodo usmrtitve trenutno dovoljuje le pet zveznih držav v ZDA.
- Ni omenjeno
- To bo prva vojaška usmrtitev s strelskim vodom v ZDA po drugi svetovni vojni.
- Delno: Hegseth omenja primerljivost z drugo svetovno vojno.
- Usmrtitev Nidala Hasana je predvidena za 3. december.
- Da: Članek navaja datum 3. december.
- Vojaška smrtna kazen v ZDA zahteva osebno odobritev predsednika države.
- Ni omenjeno
- Zadnja javna usmrtitev v ZDA je bila izvedena leta 1936.
- Delno: Članek navaja, da ZDA skoraj sto let niso izvedle javne usmrtitve.
- Dnevnik
- Ameriška vojska od leta 1961 ni usmrtila nobenega pripadnika svojih oboroženih sil.
- Da: Zadnja usmrtitev v vojaškem sistemu je bila leta 1961.
- Ameriško obrambno ministrstvo bo v živo prenašalo usmrtitev Nidala Hasana.
- Ni omenjeno
- Nidal Hasan je bil leta 2013 obsojen na smrt zaradi umora 13 ljudi v oporišču Fort Hood.
- Da: Članek potrjuje obsodbo in število žrtev v Fort Hoodu.
- Nidal Hasan je bil v stiku z radikalnim pridigarjem Anvarjem al Avlakijem.
- Ni omenjeno
- Nidal Hasan je napad v Fort Hoodu leta 2009 izvedel kot maščevanje za ameriške vojaške operacije v Iraku in Afganistanu.
- Delno: Navedeno je, da je verjel, da ščiti muslimane in talibane v Afganistanu.
- Nidal Hasan se je na sojenju leta 2013 zagovarjal sam in ni zanikal obtožb.
- Delno: Priznal je, da je bil napadalec, in se opravičil za napake.
- Obrambni minister Pete Hegseth zagovarja javni prenos usmrtitve kot opozorilo o posledicah dejanj.
- Ni omenjeno
- Predsednik Donald Trump je uradno odobril usmrtitev Nidala Hasana s strelskim vodom.
- Da: Članek navaja, da je Trump uradno odobril usmrtitev s streljanjem.
- Strelski vod kot metodo usmrtitve trenutno dovoljuje le pet zveznih držav v ZDA.
- Da: Članek navaja pet zveznih držav poleg Južne Karoline.
- To bo prva vojaška usmrtitev s strelskim vodom v ZDA po drugi svetovni vojni.
- Da: Članek to izrecno navaja kot prvo takšno usmrtitev.
- Usmrtitev Nidala Hasana je predvidena za 3. december.
- Ni omenjeno
- Vojaška smrtna kazen v ZDA zahteva osebno odobritev predsednika države.
- Da: Članek potrjuje, da je nujno predhodno odobrenje predsednika ZDA.
- Zadnja javna usmrtitev v ZDA je bila izvedena leta 1936.
- Ni omenjeno
- Nova24TV
- Ameriška vojska od leta 1961 ni usmrtila nobenega pripadnika svojih oboroženih sil.
- Da: Članek potrjuje, da je bila zadnja usmrtitev leta 1961.
- Ameriško obrambno ministrstvo bo v živo prenašalo usmrtitev Nidala Hasana.
- Ni omenjeno
- Nidal Hasan je bil leta 2013 obsojen na smrt zaradi umora 13 ljudi v oporišču Fort Hood.
- Da: Članek potrjuje obsodbo na smrt leta 2013 za 13 umorov.
- Nidal Hasan je bil v stiku z radikalnim pridigarjem Anvarjem al Avlakijem.
- Da: Članek potrjuje stike z Anwarjem al-Awlakijem.
- Nidal Hasan je napad v Fort Hoodu leta 2009 izvedel kot maščevanje za ameriške vojaške operacije v Iraku in Afganistanu.
- Da: Članek navaja, da je deloval v maščevanje za vojne v muslimanskem svetu.
- Nidal Hasan se je na sojenju leta 2013 zagovarjal sam in ni zanikal obtožb.
- Da: Članek potrjuje, da se je branil sam in ni zanikal obtožb.
- Obrambni minister Pete Hegseth zagovarja javni prenos usmrtitve kot opozorilo o posledicah dejanj.
- Ni omenjeno
- Predsednik Donald Trump je uradno odobril usmrtitev Nidala Hasana s strelskim vodom.
- Da: Članek navaja, da je Trump odobril usmrtitev s strelskim vodom.
- Strelski vod kot metodo usmrtitve trenutno dovoljuje le pet zveznih držav v ZDA.
- Ni omenjeno
- To bo prva vojaška usmrtitev s strelskim vodom v ZDA po drugi svetovni vojni.
- Da: Članek navaja, da gre za prvo usmrtitev s strelskim vodom po 2. sv. vojni.
- Usmrtitev Nidala Hasana je predvidena za 3. december.
- Ni omenjeno
- Vojaška smrtna kazen v ZDA zahteva osebno odobritev predsednika države.
- Da: Članek navaja, da je odobritev predsednika nujna.
- Zadnja javna usmrtitev v ZDA je bila izvedena leta 1936.
- Ni omenjeno
- RTV Slovenija
- Ameriška vojska od leta 1961 ni usmrtila nobenega pripadnika svojih oboroženih sil.
- Da: Članek navaja, da bo to prva usmrtitev pripadnika vojske po letu 1961.
- Ameriško obrambno ministrstvo bo v živo prenašalo usmrtitev Nidala Hasana.
- Da: Članek navaja, da bo Pentagon prenašal usmrtitev v živo na spletu.
- Nidal Hasan je bil leta 2013 obsojen na smrt zaradi umora 13 ljudi v oporišču Fort Hood.
- Da: Vojaška porota ga je leta 2013 obsodila na smrt zaradi umora 13 ljudi.
- Nidal Hasan je bil v stiku z radikalnim pridigarjem Anvarjem al Avlakijem.
- Da: Članek navaja, da je bil v stiku z Anvarjem al Avlakijem.
- Nidal Hasan je napad v Fort Hoodu leta 2009 izvedel kot maščevanje za ameriške vojaške operacije v Iraku in Afganistanu.
- Da: Članek potrjuje, da je napad izvedel zaradi teh operacij.
- Nidal Hasan se je na sojenju leta 2013 zagovarjal sam in ni zanikal obtožb.
- Da: Članek potrjuje, da se je zagovarjal sam in ni zanikal obtožb.
- Obrambni minister Pete Hegseth zagovarja javni prenos usmrtitve kot opozorilo o posledicah dejanj.
- Da: Hegseth je dejal, da morajo ljudje razumeti posledice takšnih dejanj.
- Predsednik Donald Trump je uradno odobril usmrtitev Nidala Hasana s strelskim vodom.
- Da: Pentagon je sporočil, da je predsednik Trump odobril usmrtitev.
- Strelski vod kot metodo usmrtitve trenutno dovoljuje le pet zveznih držav v ZDA.
- Da: Članek navaja pet zveznih držav, ki dovoljujejo to metodo.
- To bo prva vojaška usmrtitev s strelskim vodom v ZDA po drugi svetovni vojni.
- Da: Članek potrjuje, da gre za prvo takšno usmrtitev po drugi svetovni vojni.
- Usmrtitev Nidala Hasana je predvidena za 3. december.
- Da: Članek navaja, da je usmrtitev predvidena za 3. december.
- Vojaška smrtna kazen v ZDA zahteva osebno odobritev predsednika države.
- Delno: Članek omenja predsednikovo odobritev, a ne eksplicitno kot pravilo.
- Zadnja javna usmrtitev v ZDA je bila izvedena leta 1936.
- Da: Članek navaja, da je bila zadnja javna usmrtitev leta 1936.
- STA
- Ameriška vojska od leta 1961 ni usmrtila nobenega pripadnika svojih oboroženih sil.
- Ni omenjeno
- Ameriško obrambno ministrstvo bo v živo prenašalo usmrtitev Nidala Hasana.
- Da: Članek navaja, da bo ministrstvo prenašalo usmrtitev v živo.
- Nidal Hasan je bil leta 2013 obsojen na smrt zaradi umora 13 ljudi v oporišču Fort Hood.
- Delno: Članek potrjuje napad in število žrtev, a ne omenja leta obsodbe.
- Nidal Hasan je bil v stiku z radikalnim pridigarjem Anvarjem al Avlakijem.
- Ni omenjeno
- Nidal Hasan je napad v Fort Hoodu leta 2009 izvedel kot maščevanje za ameriške vojaške operacije v Iraku in Afganistanu.
- Ni omenjeno
- Nidal Hasan se je na sojenju leta 2013 zagovarjal sam in ni zanikal obtožb.
- Ni omenjeno
- Obrambni minister Pete Hegseth zagovarja javni prenos usmrtitve kot opozorilo o posledicah dejanj.
- Ni omenjeno
- Predsednik Donald Trump je uradno odobril usmrtitev Nidala Hasana s strelskim vodom.
- Ni omenjeno
- Strelski vod kot metodo usmrtitve trenutno dovoljuje le pet zveznih držav v ZDA.
- Ni omenjeno
- To bo prva vojaška usmrtitev s strelskim vodom v ZDA po drugi svetovni vojni.
- Ni omenjeno
- Usmrtitev Nidala Hasana je predvidena za 3. december.
- Ni omenjeno
- Vojaška smrtna kazen v ZDA zahteva osebno odobritev predsednika države.
- Ni omenjeno
- Zadnja javna usmrtitev v ZDA je bila izvedena leta 1936.
- Ni omenjeno
- SiOL
- Ameriška vojska od leta 1961 ni usmrtila nobenega pripadnika svojih oboroženih sil.
- Da: Članek navaja, da bo to prva usmrtitev pripadnika vojske po letu 1961.
- Ameriško obrambno ministrstvo bo v živo prenašalo usmrtitev Nidala Hasana.
- Da: Članek navaja, da bo Pentagon prenašal usmrtitev v živo na internetu.
- Nidal Hasan je bil leta 2013 obsojen na smrt zaradi umora 13 ljudi v oporišču Fort Hood.
- Da: Vojaška porota ga je leta 2013 obsodila na smrt zaradi 13 umorov.
- Nidal Hasan je bil v stiku z radikalnim pridigarjem Anvarjem al Avlakijem.
- Da: Bil je v stiku z Anvarjem al Avlakijem, pripadnikom Al Kaide.
- Nidal Hasan je napad v Fort Hoodu leta 2009 izvedel kot maščevanje za ameriške vojaške operacije v Iraku in Afganistanu.
- Da: Napad je izvedel zaradi ameriških operacij v Iraku in Afganistanu.
- Nidal Hasan se je na sojenju leta 2013 zagovarjal sam in ni zanikal obtožb.
- Da: Hasan se je zagovarjal sam in ni poskušal zanikati obtožb.
- Obrambni minister Pete Hegseth zagovarja javni prenos usmrtitve kot opozorilo o posledicah dejanj.
- Da: Hegseth je napovedal prenos, ker morajo ljudje razumeti posledice dejanj.
- Predsednik Donald Trump je uradno odobril usmrtitev Nidala Hasana s strelskim vodom.
- Delno: Pentagon je potrdil, da je Trump odobril usmrtitev, a ne omenja strelskega voda.
- Strelski vod kot metodo usmrtitve trenutno dovoljuje le pet zveznih držav v ZDA.
- Da: Članek navaja pet zveznih držav, ki trenutno dovoljujejo to metodo.
- To bo prva vojaška usmrtitev s strelskim vodom v ZDA po drugi svetovni vojni.
- Da: Članek navaja, da bo to prva tovrstna usmrtitev po drugi svetovni vojni.
- Usmrtitev Nidala Hasana je predvidena za 3. december.
- Da: Pentagon je potrdil, da je usmrtitev predvidena za 3. december.
- Vojaška smrtna kazen v ZDA zahteva osebno odobritev predsednika države.
- Ni omenjeno
- Zadnja javna usmrtitev v ZDA je bila izvedena leta 1936.
- Da: Članek navaja, da je bila zadnja javna usmrtitev izvedena leta 1936.
- Svet24
- Ameriška vojska od leta 1961 ni usmrtila nobenega pripadnika svojih oboroženih sil.
- Da: Zadnja usmrtitev v vojaškem pravosodju je bila leta 1961.
- Ameriško obrambno ministrstvo bo v živo prenašalo usmrtitev Nidala Hasana.
- Ni omenjeno
- Nidal Hasan je bil leta 2013 obsojen na smrt zaradi umora 13 ljudi v oporišču Fort Hood.
- Da: Vojaška porota ga je leta 2013 spoznala za krivega 13 umorov.
- Nidal Hasan je bil v stiku z radikalnim pridigarjem Anvarjem al Avlakijem.
- Ni omenjeno
- Nidal Hasan je napad v Fort Hoodu leta 2009 izvedel kot maščevanje za ameriške vojaške operacije v Iraku in Afganistanu.
- Delno: Svoje ravnanje je povezoval z operacijami v muslimanskih državah.
- Nidal Hasan se je na sojenju leta 2013 zagovarjal sam in ni zanikal obtožb.
- Da: Zagovarjal se je sam in streljanja ni zanikal.
- Obrambni minister Pete Hegseth zagovarja javni prenos usmrtitve kot opozorilo o posledicah dejanj.
- Ni omenjeno
- Predsednik Donald Trump je uradno odobril usmrtitev Nidala Hasana s strelskim vodom.
- Da: Trump je odobril usmrtitev, Pentagon želi uporabiti strelski vod.
- Strelski vod kot metodo usmrtitve trenutno dovoljuje le pet zveznih držav v ZDA.
- Delno: Omenjeno je, da je dovoljena v nekaterih zveznih državah.
- To bo prva vojaška usmrtitev s strelskim vodom v ZDA po drugi svetovni vojni.
- Da: Prva s strelskim vodom po letu 1945.
- Usmrtitev Nidala Hasana je predvidena za 3. december.
- Ne: Članek navaja, da datum še ni določen.
- Vojaška smrtna kazen v ZDA zahteva osebno odobritev predsednika države.
- Da: Ni je mogoče izvršiti brez osebne odobritve predsednika ZDA.
- Zadnja javna usmrtitev v ZDA je bila izvedena leta 1936.
- Ni omenjeno
- Večer
- Ameriška vojska od leta 1961 ni usmrtila nobenega pripadnika svojih oboroženih sil.
- Da: Članek navaja, da je bil zadnji usmrčen John Bennett leta 1961.
- Ameriško obrambno ministrstvo bo v živo prenašalo usmrtitev Nidala Hasana.
- Ni omenjeno
- Nidal Hasan je bil leta 2013 obsojen na smrt zaradi umora 13 ljudi v oporišču Fort Hood.
- Delno: Članek potrjuje obsodbo na smrt in umor 13 ljudi, a ne navaja leta 2013.
- Nidal Hasan je bil v stiku z radikalnim pridigarjem Anvarjem al Avlakijem.
- Ni omenjeno
- Nidal Hasan je napad v Fort Hoodu leta 2009 izvedel kot maščevanje za ameriške vojaške operacije v Iraku in Afganistanu.
- Delno: Navaja zaščito muslimanov in talibanov v Afganistanu kot motiv.
- Nidal Hasan se je na sojenju leta 2013 zagovarjal sam in ni zanikal obtožb.
- Delno: Članek potrjuje, da je priznal napad, a ne omenja samoobrambe.
- Obrambni minister Pete Hegseth zagovarja javni prenos usmrtitve kot opozorilo o posledicah dejanj.
- Ni omenjeno
- Predsednik Donald Trump je uradno odobril usmrtitev Nidala Hasana s strelskim vodom.
- Da: Članek navaja, da je Trump odobril usmrtitev s strelskim vodom.
- Strelski vod kot metodo usmrtitve trenutno dovoljuje le pet zveznih držav v ZDA.
- Da: Članek navaja Južno Karolino in štiri druge države.
- To bo prva vojaška usmrtitev s strelskim vodom v ZDA po drugi svetovni vojni.
- Da: Članek eksplicitno navaja to trditev.
- Usmrtitev Nidala Hasana je predvidena za 3. december.
- Ni omenjeno
- Vojaška smrtna kazen v ZDA zahteva osebno odobritev predsednika države.
- Da: Članek potrjuje, da zakonodaja zahteva osebno odobritev predsednika.
- Zadnja javna usmrtitev v ZDA je bila izvedena leta 1936.
- Ni omenjeno
- Žurnal24
- Ameriška vojska od leta 1961 ni usmrtila nobenega pripadnika svojih oboroženih sil.
- Da: Članek navaja, da bo to prva usmrtitev po letu 1961.
- Ameriško obrambno ministrstvo bo v živo prenašalo usmrtitev Nidala Hasana.
- Da: Članek navaja, da bo Pentagon prenašal usmrtitev v živo.
- Nidal Hasan je bil leta 2013 obsojen na smrt zaradi umora 13 ljudi v oporišču Fort Hood.
- Da: Vojaška porota ga je leta 2013 obsodila na smrt.
- Nidal Hasan je bil v stiku z radikalnim pridigarjem Anvarjem al Avlakijem.
- Da: Članek potrjuje stik z Avlakijem.
- Nidal Hasan je napad v Fort Hoodu leta 2009 izvedel kot maščevanje za ameriške vojaške operacije v Iraku in Afganistanu.
- Da: Članek navaja, da je napad izvedel zaradi teh operacij.
- Nidal Hasan se je na sojenju leta 2013 zagovarjal sam in ni zanikal obtožb.
- Da: Članek potrjuje, da se je zagovarjal sam in ni zanikal obtožb.
- Obrambni minister Pete Hegseth zagovarja javni prenos usmrtitve kot opozorilo o posledicah dejanj.
- Da: Članek navaja Hegsethovo utemeljitev za prenos.
- Predsednik Donald Trump je uradno odobril usmrtitev Nidala Hasana s strelskim vodom.
- Delno: Članek potrjuje Trumpovo odobritev usmrtitve, a ne omenja strelskega voda v tem kontekstu.
- Strelski vod kot metodo usmrtitve trenutno dovoljuje le pet zveznih držav v ZDA.
- Da: Članek navaja pet zveznih držav, ki dovoljujejo to metodo.
- To bo prva vojaška usmrtitev s strelskim vodom v ZDA po drugi svetovni vojni.
- Da: Članek navaja, da bo to prva tovrstna usmrtitev po drugi svetovni vojni.
- Usmrtitev Nidala Hasana je predvidena za 3. december.
- Da: Članek navaja, da je usmrtitev predvidena za 3. december.
- Vojaška smrtna kazen v ZDA zahteva osebno odobritev predsednika države.
- Ni omenjeno
- Zadnja javna usmrtitev v ZDA je bila izvedena leta 1936.
- Da: Članek navaja leto 1936 kot zadnjo javno usmrtitev.
Analiza sentimenta
| Entiteta | Ključne razlike | STA | RTV Slovenija | 24ur | Delo | Nova24TV | Dnevnik | Večer | SiOL | Žurnal24 | Svet24 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nidal Malik Hasan | Večina virov negativna, Delo in SiOL nevtralna. | Negativno: označen kot morilec v strelskem napadu, ki je ubil 13 ljudi | Negativno: opisan kot morilec, ki je ubil 13 ljudi, brez obžalovanja | Negativno: označen kot 'morilec' in 'džihadist', storil pokol | Nevtralno: omenjen kot obsojeni storilec, brez meta-vrednotenja v besedilu | Negativno: označen kot 'obsojeni terorist' in 'džihadist' | Negativno: opisan kot morilec 13 vojakov, napad označen za 'krvavi'. | Negativno: opisan kot storilec množičnega umora, kriv po 13 točkah naklepnega umora | Nevtralno: omenjen kot storilec napada, brez meta-vrednotenja | Negativno: članek ga opisuje kot storilca strelskega napada, ki je ubil 13 ljudi | Negativno: članek ga opisuje kot morilca 13 ljudi, krivega naklepnih umorov |
| Al Kaida | STA, 24ur, Delo, Dnevnik, Večer, Svet24 ne omenjajo; RTV negativno, SiOL in Žurnal24 nevtralno. | Ni omenjeno | Negativno: označena kot teroristična mreža, s katero je bil Hasan v stiku | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjena kot teroristična mreža, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena kot teroristična mreža, s katero je bil Hasan v stiku | Ni omenjeno |
| Anvar al Avlaki | Večina virov molči; RTV negativno, drugi nevtralno. | Ni omenjeno | Negativno: označen kot domnevni pripadnik teroristične mreže Al Kaida | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot radikalni pridigar, s katerim je Hasan imel stike | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot domnevni pripadnik Al Kaide, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot domnevni pripadnik Al Kaide, ki je umrl v ameriškem napadu | Ni omenjeno |
| Fort Hood | Vsi viri so nevtralni, brez razlik v prikazu. | Nevtralno: omenjeno kot kraj strelskega napada brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot kraj napada in usmrtitve, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot kraj pokola brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot kraj zločina, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot lokacija napada | Nevtralno: omenjen kot kraj napada brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjen kot kraj napada, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot lokacija napada, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjeno kot lokacija strelskega napada leta 2009 | Nevtralno: omenjen kot kraj napada brez vrednotenja |
| Pentagon | Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik. | Nevtralno: omenjeno kot vir odločitve o prenosu usmrtitve | Nevtralno: omenjen kot vir informacij, brez meta-vrednotenja | Nevtralno: omenjen prek tiskovnega predstavnika brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot vir informacije, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot vir informacij | Nevtralno: omenjen kot vir informacije brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjen kot potrditelj usmrtitve, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot potrditelj datuma, brez vrednotenja | Nevtralno: potrdil datum usmrtitve in sporočil odobritev predsednika | Nevtralno: informativno omenjen kot organ, ki želi izvršiti kazen |
| ZDA | Vsi viri so nevtralni, brez razlik v sentimentu. | Nevtralno: omenjene kot država, ki izvaja usmrtitev, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjene kot država, ki izvaja usmrtitev, brez meta-vrednotenja | Nevtralno: omenjene kot država, kjer poteka postopek brez vrednotenja | Nevtralno: omenjene kot država, ki izvaja usmrtitev, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjene kot država v kontekstu vojaškega pravosodja | Nevtralno: omenjene kot država s smrtno kaznijo brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjene kot država z zakonito smrtno kaznijo, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjene kot država, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjene v kontekstu redkosti usmrtitev s strelskim vodom | Nevtralno: omenjene kot država, v kateri poteka postopek |
| Donald Trump | Vsi viri so nevtralni; ni bistvenih razlik. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot odobritelj usmrtitve, brez meta-vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot predsednik, ki je odobril usmrtitev brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen le v vprašanju o pomilostitvi, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot predsednik, ki je odobril usmrtitev | Nevtralno: omenjen kot odobritelj usmrtitve in zagovornik smrtne kazni brez meta-vrednotenja. | Nevtralno: omenjen kot predsednik, ki je odobril usmrtitev, brez meta-vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot odobritelj usmrtitve, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot predsednik, ki je odobril usmrtitev | Nevtralno: le informativno navedeno, da je odobril usmrtitev |
| Pete Hegseth | Vsi viri so nevtralni; ni bistvenih razlik. | Ni omenjeno | Nevtralno: citiran kot zagovornik usmrtitve in prenosa, brez meta-vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot obrambni minister, ki je priporočil usmrtitev | Nevtralno: citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja avtorja | Nevtralno: citiran kot obrambni minister, ki je priporočil usmrtitev | Nevtralno: omenjen kot obrambni minister, ki je podal priporočilo brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjen kot minister, ki je podal priporočilo, brez vrednotenja | Nevtralno: citiran kot napovedovalec prenosa, brez meta-vrednotenja | Nevtralno: napovedal prenos usmrtitve v živo, citiran brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot priporočitelj usmrtitve brez vrednotenja |
| John Bennett | Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot primer zadnje usmrtitve brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot zadnji usmrčeni vojak, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot zadnji usmrčeni vojak leta 1961 | Nevtralno: omenjen kot zadnji usmrčen vojak brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjen kot zadnji usmrčeni vojak, brez vrednotenja | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot zadnji usmrčeni vojak leta 1961 |
| Sean Parnell | Vsi viri ga prikazujejo nevtralno, brez razlik. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: citiran kot tiskovni predstavnik brez meta-vrednotenja | Ni omenjeno | Nevtralno: citiran kot tiskovni predstavnik Pentagona | Nevtralno: citiran kot tiskovni predstavnik brez meta-vrednotenja. | Nevtralno: citiran kot tiskovni predstavnik, brez meta-vrednotenja | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: le kot tiskovni predstavnik, ki je sporočil odločitev |
| Južna Karolina | Viri enotno nevtralni; razlika le v poudarku na dovoljenju ali izvedbi. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjena kot zvezna država, ki dovoljuje usmrtitve s strelskim vodom | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjena kot država, ki je izvedla usmrtitev s streljanjem. | Nevtralno: omenjena kot zvezna država, ki je izvedla usmrtitev, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena kot zvezna država, ki dovoljuje usmrtitev s strelskim vodom | Nevtralno: omenjena kot zvezna država, ki dovoljuje usmrtitve s strelskim vodom | Ni omenjeno |
| Fort Leavenworth | Viri enotno nevtralni, razlika le v kontekstu (zapor vs. usmrtitev). | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot kraj pripora brez vrednotenja | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot lokacija Hasanovega zapora | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot kraj zadnje usmrtitve |
entities
- Nidal Malik Hasan
- Al Kaida
- Anvar al Avlaki
- Fort Hood
- Pentagon
- ZDA
- Donald Trump
- Pete Hegseth
- John Bennett
- Sean Parnell
- Južna Karolina
- Fort Leavenworth
key differences
- Al Kaida
- STA, 24ur, Delo, Dnevnik, Večer, Svet24 ne omenjajo; RTV negativno, SiOL in Žurnal24 nevtralno.
- Anvar al Avlaki
- Večina virov molči; RTV negativno, drugi nevtralno.
- Donald Trump
- Vsi viri so nevtralni; ni bistvenih razlik.
- Fort Hood
- Vsi viri so nevtralni, brez razlik v prikazu.
- Fort Leavenworth
- Viri enotno nevtralni, razlika le v kontekstu (zapor vs. usmrtitev).
- John Bennett
- Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.
- Južna Karolina
- Viri enotno nevtralni; razlika le v poudarku na dovoljenju ali izvedbi.
- Nidal Malik Hasan
- Večina virov negativna, Delo in SiOL nevtralna.
- Pentagon
- Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.
- Pete Hegseth
- Vsi viri so nevtralni; ni bistvenih razlik.
- Sean Parnell
- Vsi viri ga prikazujejo nevtralno, brez razlik.
- ZDA
- Vsi viri so nevtralni, brez razlik v sentimentu.
source analyses
- 24ur
- Al Kaida
- Ni omenjeno
- Anvar al Avlaki
- Ni omenjeno
- Donald Trump
- Nevtralno: omenjen kot predsednik, ki je odobril usmrtitev brez vrednotenja
- Fort Hood
- Nevtralno: omenjen kot kraj pokola brez vrednotenja
- Fort Leavenworth
- Nevtralno: omenjen kot kraj pripora brez vrednotenja
- John Bennett
- Nevtralno: omenjen kot primer zadnje usmrtitve brez vrednotenja
- Južna Karolina
- Ni omenjeno
- Nidal Malik Hasan
- Negativno: označen kot 'morilec' in 'džihadist', storil pokol
- Pentagon
- Nevtralno: omenjen prek tiskovnega predstavnika brez vrednotenja
- Pete Hegseth
- Nevtralno: omenjen kot obrambni minister, ki je priporočil usmrtitev
- Sean Parnell
- Nevtralno: citiran kot tiskovni predstavnik brez meta-vrednotenja
- ZDA
- Nevtralno: omenjene kot država, kjer poteka postopek brez vrednotenja
- Delo
- Al Kaida
- Ni omenjeno
- Anvar al Avlaki
- Ni omenjeno
- Donald Trump
- Nevtralno: omenjen le v vprašanju o pomilostitvi, brez vrednotenja
- Fort Hood
- Nevtralno: omenjen kot kraj zločina, brez vrednotenja
- Fort Leavenworth
- Ni omenjeno
- John Bennett
- Nevtralno: omenjen kot zadnji usmrčeni vojak, brez vrednotenja
- Južna Karolina
- Ni omenjeno
- Nidal Malik Hasan
- Nevtralno: omenjen kot obsojeni storilec, brez meta-vrednotenja v besedilu
- Pentagon
- Nevtralno: omenjen kot vir informacije, brez vrednotenja
- Pete Hegseth
- Nevtralno: citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja avtorja
- Sean Parnell
- Ni omenjeno
- ZDA
- Nevtralno: omenjene kot država, ki izvaja usmrtitev, brez vrednotenja
- Dnevnik
- Al Kaida
- Ni omenjeno
- Anvar al Avlaki
- Ni omenjeno
- Donald Trump
- Nevtralno: omenjen kot odobritelj usmrtitve in zagovornik smrtne kazni brez meta-vrednotenja.
- Fort Hood
- Nevtralno: omenjen kot kraj napada brez vrednotenja.
- Fort Leavenworth
- Ni omenjeno
- John Bennett
- Nevtralno: omenjen kot zadnji usmrčen vojak brez vrednotenja.
- Južna Karolina
- Nevtralno: omenjena kot država, ki je izvedla usmrtitev s streljanjem.
- Nidal Malik Hasan
- Negativno: opisan kot morilec 13 vojakov, napad označen za 'krvavi'.
- Pentagon
- Nevtralno: omenjen kot vir informacije brez vrednotenja.
- Pete Hegseth
- Nevtralno: omenjen kot obrambni minister, ki je podal priporočilo brez vrednotenja.
- Sean Parnell
- Nevtralno: citiran kot tiskovni predstavnik brez meta-vrednotenja.
- ZDA
- Nevtralno: omenjene kot država s smrtno kaznijo brez vrednotenja.
- Nova24TV
- Al Kaida
- Ni omenjeno
- Anvar al Avlaki
- Nevtralno: omenjen kot radikalni pridigar, s katerim je Hasan imel stike
- Donald Trump
- Nevtralno: omenjen kot predsednik, ki je odobril usmrtitev
- Fort Hood
- Nevtralno: omenjen kot lokacija napada
- Fort Leavenworth
- Nevtralno: omenjen kot lokacija Hasanovega zapora
- John Bennett
- Nevtralno: omenjen kot zadnji usmrčeni vojak leta 1961
- Južna Karolina
- Ni omenjeno
- Nidal Malik Hasan
- Negativno: označen kot 'obsojeni terorist' in 'džihadist'
- Pentagon
- Nevtralno: omenjen kot vir informacij
- Pete Hegseth
- Nevtralno: citiran kot obrambni minister, ki je priporočil usmrtitev
- Sean Parnell
- Nevtralno: citiran kot tiskovni predstavnik Pentagona
- ZDA
- Nevtralno: omenjene kot država v kontekstu vojaškega pravosodja
- RTV Slovenija
- Al Kaida
- Negativno: označena kot teroristična mreža, s katero je bil Hasan v stiku
- Anvar al Avlaki
- Negativno: označen kot domnevni pripadnik teroristične mreže Al Kaida
- Donald Trump
- Nevtralno: omenjen kot odobritelj usmrtitve, brez meta-vrednotenja
- Fort Hood
- Nevtralno: omenjen kot kraj napada in usmrtitve, brez vrednotenja
- Fort Leavenworth
- Ni omenjeno
- John Bennett
- Ni omenjeno
- Južna Karolina
- Nevtralno: omenjena kot zvezna država, ki dovoljuje usmrtitve s strelskim vodom
- Nidal Malik Hasan
- Negativno: opisan kot morilec, ki je ubil 13 ljudi, brez obžalovanja
- Pentagon
- Nevtralno: omenjen kot vir informacij, brez meta-vrednotenja
- Pete Hegseth
- Nevtralno: citiran kot zagovornik usmrtitve in prenosa, brez meta-vrednotenja
- Sean Parnell
- Ni omenjeno
- ZDA
- Nevtralno: omenjene kot država, ki izvaja usmrtitev, brez meta-vrednotenja
- STA
- Al Kaida
- Ni omenjeno
- Anvar al Avlaki
- Ni omenjeno
- Donald Trump
- Ni omenjeno
- Fort Hood
- Nevtralno: omenjeno kot kraj strelskega napada brez vrednotenja
- Fort Leavenworth
- Ni omenjeno
- John Bennett
- Ni omenjeno
- Južna Karolina
- Ni omenjeno
- Nidal Malik Hasan
- Negativno: označen kot morilec v strelskem napadu, ki je ubil 13 ljudi
- Pentagon
- Nevtralno: omenjeno kot vir odločitve o prenosu usmrtitve
- Pete Hegseth
- Ni omenjeno
- Sean Parnell
- Ni omenjeno
- ZDA
- Nevtralno: omenjene kot država, ki izvaja usmrtitev, brez vrednotenja
- SiOL
- Al Kaida
- Nevtralno: omenjena kot teroristična mreža, brez vrednotenja
- Anvar al Avlaki
- Nevtralno: omenjen kot domnevni pripadnik Al Kaide, brez vrednotenja
- Donald Trump
- Nevtralno: omenjen kot odobritelj usmrtitve, brez vrednotenja
- Fort Hood
- Nevtralno: omenjen kot lokacija napada, brez vrednotenja
- Fort Leavenworth
- Ni omenjeno
- John Bennett
- Ni omenjeno
- Južna Karolina
- Nevtralno: omenjena kot zvezna država, ki dovoljuje usmrtitev s strelskim vodom
- Nidal Malik Hasan
- Nevtralno: omenjen kot storilec napada, brez meta-vrednotenja
- Pentagon
- Nevtralno: omenjen kot potrditelj datuma, brez vrednotenja
- Pete Hegseth
- Nevtralno: citiran kot napovedovalec prenosa, brez meta-vrednotenja
- Sean Parnell
- Ni omenjeno
- ZDA
- Nevtralno: omenjene kot država, brez vrednotenja
- Svet24
- Al Kaida
- Ni omenjeno
- Anvar al Avlaki
- Ni omenjeno
- Donald Trump
- Nevtralno: le informativno navedeno, da je odobril usmrtitev
- Fort Hood
- Nevtralno: omenjen kot kraj napada brez vrednotenja
- Fort Leavenworth
- Nevtralno: omenjen kot kraj zadnje usmrtitve
- John Bennett
- Nevtralno: omenjen kot zadnji usmrčeni vojak leta 1961
- Južna Karolina
- Ni omenjeno
- Nidal Malik Hasan
- Negativno: članek ga opisuje kot morilca 13 ljudi, krivega naklepnih umorov
- Pentagon
- Nevtralno: informativno omenjen kot organ, ki želi izvršiti kazen
- Pete Hegseth
- Nevtralno: omenjen kot priporočitelj usmrtitve brez vrednotenja
- Sean Parnell
- Nevtralno: le kot tiskovni predstavnik, ki je sporočil odločitev
- ZDA
- Nevtralno: omenjene kot država, v kateri poteka postopek
- Večer
- Al Kaida
- Ni omenjeno
- Anvar al Avlaki
- Ni omenjeno
- Donald Trump
- Nevtralno: omenjen kot predsednik, ki je odobril usmrtitev, brez meta-vrednotenja
- Fort Hood
- Nevtralno: omenjen kot kraj napada, brez vrednotenja
- Fort Leavenworth
- Ni omenjeno
- John Bennett
- Nevtralno: omenjen kot zadnji usmrčeni vojak, brez vrednotenja
- Južna Karolina
- Nevtralno: omenjena kot zvezna država, ki je izvedla usmrtitev, brez vrednotenja
- Nidal Malik Hasan
- Negativno: opisan kot storilec množičnega umora, kriv po 13 točkah naklepnega umora
- Pentagon
- Nevtralno: omenjen kot potrditelj usmrtitve, brez vrednotenja
- Pete Hegseth
- Nevtralno: omenjen kot minister, ki je podal priporočilo, brez vrednotenja
- Sean Parnell
- Nevtralno: citiran kot tiskovni predstavnik, brez meta-vrednotenja
- ZDA
- Nevtralno: omenjene kot država z zakonito smrtno kaznijo, brez vrednotenja
- Žurnal24
- Al Kaida
- Nevtralno: omenjena kot teroristična mreža, s katero je bil Hasan v stiku
- Anvar al Avlaki
- Nevtralno: omenjen kot domnevni pripadnik Al Kaide, ki je umrl v ameriškem napadu
- Donald Trump
- Nevtralno: omenjen kot predsednik, ki je odobril usmrtitev
- Fort Hood
- Nevtralno: omenjeno kot lokacija strelskega napada leta 2009
- Fort Leavenworth
- Ni omenjeno
- John Bennett
- Ni omenjeno
- Južna Karolina
- Nevtralno: omenjena kot zvezna država, ki dovoljuje usmrtitve s strelskim vodom
- Nidal Malik Hasan
- Negativno: članek ga opisuje kot storilca strelskega napada, ki je ubil 13 ljudi
- Pentagon
- Nevtralno: potrdil datum usmrtitve in sporočil odobritev predsednika
- Pete Hegseth
- Nevtralno: napovedal prenos usmrtitve v živo, citiran brez vrednotenja
- Sean Parnell
- Ni omenjeno
- ZDA
- Nevtralno: omenjene v kontekstu redkosti usmrtitev s strelskim vodom
Scenariji
- scenarios
- description
- Izvršitev kazni prinese dolgotrajno pričakovan zaključek za družine 13 žrtev, ki jih je ubil Nidal Malik Hasan. Pravosodni sistem ZDA s tem potrdi svojo sposobnost za končanje dolgotrajnih postopkov v primerih terorističnih napadov.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- short
- title
- Zaprtje poglavja za žrtve pokola v Fort Hoodu
- valence
- positive
- description
- Zaradi pritožb Hasanovih odvetnikov na civilnih sodiščih se načrtovani datum 3. december premakne. Pentagon pod vodstvom Peta Hegsetha mora uskladiti vojaške protokole z ustavnimi zahtevami glede javnosti usmrtitev.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- mid
- title
- Tehnične in pravne ovire zamaknejo spletni prenos
- valence
- neutral
- description
- Spletni prenos usmrtitve sproži val ogorčenja pri mednarodnih organizacijah za človekove pravice. ZDA so obtožene približevanja praksam avtoritarnih režimov, kar oslabi njihovo moralno avtoriteto v tujini.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- mid
- title
- Globalna obsodba in škoda ugledu ZDA
- valence
- negative
- description
- Odločen odziv administracije Donalda Trumpa in Pentagona pošlje jasno sporočilo pripadnikom vojske glede posledic radikalizacije. To vodi v strožje varnostne protokole znotraj vojaških baz.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- long
- title
- Krepitev odvračanja od notranjega ekstremizma
- valence
- positive
- description
- Uspešna izvedba strelskega voda sproži širšo razpravo v Kongresu o ponovni uvedbi te metode kot standarda v vojaškem pravosodju. Vojska opusti smrtonosne injekcije zaradi njihovih pogostih napak.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- long
- title
- Sprememba vojaške doktrine glede metod usmrtitev
- valence
- neutral
- description
- Javni prenos usmrtitve Nidala Hasana postane orodje za propagando radikalnih skupin, ki ga izkoristijo za novačenje. To poveča tveganje za maščevalne napade na ameriške vojaške objekte.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- mid
- title
- Nasilni odzivi ekstremističnih skupin po prenosu
- valence
- negative
- description
- Javna pozornost, ki jo sproži primer Hasan, prisili zakonodajalce k prenovi zastarelega vojaškega pravosodnega sistema. Postopki za obsojence na smrt postanejo učinkovitejši in manj podvrženi desetletnim zamudam.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- long
- title
- Reforma vojaškega pravosodja za hitrejše sojenje
- valence
- positive
- description
- Večje ameriške televizijske mreže zavrnejo prenos usmrtitve iz etičnih razlogov. Pentagon je prisiljen v uporabo lastnih kanalov, kar ustvari precedens za direktno državno propagando brez medijskega filtra.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- short
- title
- Televizijski mediji bojkotirajo prenos Pentagona
- valence
- neutral
- description
- Vrhovno sodišče ZDA v zadnjem trenutku blokira prenos usmrtitve, kar sproži neposreden konflikt med Belo hišo in pravosodjem. Predsednik Trump izzove ustavno krizo z ignoriranjem sodnih odredb o zaustavitvi.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- short
- title
- Ustavna kriza zaradi posega v sodno vejo
- valence
- negative
Viri
- articles
- article order
- 5
- body
- z odzivom Združenih narodov v 1. in zadnjem odstavku Washington/Ženeva, 09. oktobra (STA) - Ameriško obrambno ministrstvo bo na internetu v živo prenašalo usmrtitev nekdanjega majorja in vojaškega psihiatra Nidala Hasana, ki je leta 2009 v strelskem napadu v vojaškem oporišču Fort Hood v ...
- language
- slv
- published at
- 2026-10-09T10:12:08
- source
- STA
- title
- ZDA bodo usmrtitev vojaka s strelskim vodom prenašale v živo (dopolnjeno)
- url
- https://www.sta.si/3608388/
- article order
- 3
- body
- Ameriško obrambno ministrstvo bo na spletu v živo prenašalo usmrtitev nekdanjega majorja in vojaškega psihiatra Nidala Hasana, ki je leta 2009 v strelskem napadu v oporišču Fort Hood v Teksasu ubil 13 ljudi. Usmrtitev je predvidena za 3. december. Ameriški obrambni minister Pete Hegseth, ki je odločno zagovarjal usmrtitev Hasana pred strelskim vodom, je dejal, da bodo izvršitev smrtne kazni v živo prenašali na internetu, saj morajo po njegovih besedah ljudje razumeti, da imajo takšna dejanja resne posledice. Hegseth je v oddaji Human Events Daily dejal, da je bila odločitev za Hasanovo usmrtitev pred strelskim vodom v Fort Hoodu v četrtek ob 13. uri, približno ob času in na dan v tednu, ko se je zgodil napad leta 2009, ter na istem kraju nekaj samoumevnega. Kot poroča Reuters, bo to prvi takšen televizijski prenos usmrtitve v zgodovini ZDA. Mediji so v preteklosti že poskušali doseči, da bi ameriške usmrtitve predvajali po televiziji, vendar so jim to preprečila sodišča. Strokovnjaki pravijo, da ni znano, da bi katera druga država po televiziji ali v spletnem prenosu v živo predvajala zakonito usmrtitev. Javne usmrtitve so po svetu postale izjemno redke. Med državami, za katere je znano, da so jih izvajale v zadnjih letih, sta Iran in Afganistan. Hasan je 5. novembra 2009 v oporišču Fort Hood v Teksasu ubil 13 in ranil 30 ljudi. Civilni policist, ki se je odzval na napad, ga je ustrelil in delno ohromil. Vojaška porota ga je leta 2013 obsodila na smrt, potem ko ga je spoznala za krivega v 45 točkah obtožnice, ki so vključevale umor in poskus umora s predhodnim naklepom. Hasan se je na sojenju zagovarjal sam, ni poklical prič ali podal lastnega pričanja, prav tako ni poskušal zanikati obtožb. Napad je izvedel zaradi ameriških vojaških operacij v Iraku in Afganistanu. Bil je v stiku z domnevnim pripadnikom teroristične mreže Al Kaida Anvarjem al Avlakijem, ki je pozneje umrl v ameriškem napadu v Jemnu. Pentagon je na začetku tedna sporočil, da je predsednik Donald Trump odobril Hasanovo usmrtitev pred strelskim vodom. Če bo izvedena po načrtu, bo to prva usmrtitev pripadnika ameriške vojske po letu 1961 in prva vojaška usmrtitev pred strelskim vodom po drugi svetovni vojni. Tudi civilne usmrtitve pred strelskim vodom so v ZDA redke, saj to metodo trenutno dovoljujejo le v zveznih državah Idaho, Misisipi, Oklahoma, Južna Karolina in Utah. Južna Karolina je leta 2025 izvedla prvo usmrtitev pred strelskim vodom v državi in prvo tovrstno usmrtitev v ZDA po 15 letih. Na uradu visokega komisarja ZN-a za človekove pravice Volkerja Türka so v današnjem odzivu na Hegsethovo napoved opozorili, da bi prenos usmrtitve Hasana v živo pomenil mučenje. "Prenos usmrtitve v živo je enakovreden javni usmrtitvi in bi kršil absolutno prepoved mučenja," so navedli. "Kdo bi si to sploh želel ogledati?" Zadnja javna usmrtitev v ZDA je bila izvedena leta 1936, ko so v Kentuckyju obesili temnopoltega Raineyja Betheo, ki je bil obsojen na smrt zaradi posilstva bele ženske. Njegovo usmrtitev si je ogledalo na tisoče ljudi. Bela hiša ni želela povedati, ali Trump podpira prenos usmrtitve Hassana v živo, temveč je vprašanja preusmerila na Pentagon. "Prenos takšnega dogodka v živo bi bil izjemno, izjemno nenavaden," je za Reuters dejal odvetnik, avtor in strokovnjak za vojaško pravo Eugene Fidell, ki predava na pravni fakulteti univerze Yale. Kot je pojasnil, imajo ustrelitveni vodi dolgo zgodovino v ameriškem vojaškem pravu, vendar bi bil prenos usmrtitve po njegovem vedenju brez primere. Dodal je, da bi moral Hasan, če bi želel preprečiti javno predvajanje svoje smrti, vložiti tožbo na zveznem sodišču. "Vrhovno sodišče se s tem vprašanjem še nikoli ni ukvarjalo. Zanimivo je, ali bi se zdajšnji vrhovni sodniki oprli na izvirno razlago ustave in rekli: 'No, leta 1790 je bilo to dovoljeno. Torej, zakaj pa ne?" je dejal Fidell. Jonathan Lurie, avtor in zgodovinar vojaškega pravosodja, meni, da ni prepričljivih razlogov za javno predvajanje usmrtitve. "Čemu bi to služilo? Kdo bi si to sploh želel ogledati?" je vprašal Lurie.
- language
- slv
- published at
- 2026-10-09T12:31:07
- source
- RTV Slovenija
- title
- ZDA nameravajo prvič v zgodovini v živo prenašale usmrtitev
- url
- https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/zda-nameravajo-prvic-v-zgodovini-v-zivo-prenasale-usmrtitev/796323
- article order
- 7
- body
- Ameriški predsednik Donald Trump je po priporočilih obrambnega ministra Petea Hegsetha odobril usmrtitev Nidala Hasana, ki je obsojen zaradi pokola v vojaški bazi Fort Hood v Teksasu leta 2009. Usmrtil ga bo strelski vod. Čas in kraj usmrtitve še nista bila določena, vendar vojaška pravila določajo, da mora biti usmrtitev izvedena v 150 dneh po predsednikovi odobritvi, vendar ne prej kot v 60 dneh. Tiskovni predstavnik Pentagona Sean Parnell je na omrežju X objavil, da bo Hegseth določil čas in kraj usmrtitve "džihadista". "Hasanov sodni dan je končno prišel," je dodal. Hasan, nekdanji vojaški psihiater, je 5. novembra 2009 v Centru za pripravo vojakov na napotitev v vojaški bazi Fort Hood začel streljati. Pri tem naj bi vzklikal "Alahu akbar" oziroma "Alah je velik", piše CNN. Preden so ga ustrelili, hudo ranili in aretirali, je ubil 12 vojakov in enega civilista. Leta 2013 je bil spoznan za krivega 13 kaznivih dejanj naklepnega umora in 32 kaznivih dejanj poskusa umora ter obsojen na smrtno kazen. Premestili so ga v vojaški pripor v Fort Leavenworthu v zvezni državi Kansas. Je eden od štirih obsojencev na smrt, ki so v sistemu vojaškega pravosodja ameriške vojske. Ameriška vojska sicer ni usmrtila pripadnika svojih oboroženih sil že od leta 1961, ko je bil vojak John Bennett usmrčen, potem ko je bil v Avstriji spoznan za krivega posilstva in poskusa umora 11-letne deklice, piše ABC News.
- language
- slv
- published at
- 2026-10-06T07:16:18
- source
- 24ur
- title
- Morilca iz Fort Hooda čaka strelski vod, Trump odobril usmrtitev
- url
- https://www.24ur.com/novice/tujina/morilca-iz-fort-hooda-caka-strelski-vod-trump-odobril-usmrtitev.html
- article order
- 13
- body
- Obrambni minister Hegseth je napovedal, da bo usmrtitev javna. Major Nidal Malik Hasan je bil leta 2013 obsojen zaradi umora 13 ljudi v oporišču Fort Hood. Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je napovedal, da bo vojska prvič v novejši zgodovini izvedla javno usmrtitev s strelskim vodom, ki ga bodo sestavljali vojaki v oporišču, kjer so bila storjena kazniva dejanja, poroča bruseljski Politico. Usmrtitev majorja kopenske vojske Nidala Malika Hasana, ki je bil obsojen zaradi umora 13 ljudi v oporišču Fort Hood leta 2009, je predvidena za 3. december. Bela hiša je njegova dejanja označila za teroristični napad. Iz Pentagona so sporočili, da bo dogodek prenašan v živo, kar je potrdil tudi Hegseth v objavi na omrežju X, poroča ameriška televizijska mreža CNN. ZDA že skoraj sto let niso izvedle javne usmrtitve, zato bi bil vladni spletni prenos v živo dogodek brez primere. "Čakala ga bo usmrtitev s strelskim vodom vojakov, kot je prav in primerno," je Hegseth dejal v intervjuju za medij Real America's Voice. "Poskrbeli bomo, da si bodo ljudje to lahko ogledali, da bo dogodek javen, saj morajo ljudje razumeti, da imajo takšna dejanja resne posledice." Zadnjo vojaško usmrtitev so v ZDA izvedli izvedena leta 1961, ko so vojaka Johna Bennetta obesili zaradi posilstva in poskusa umora. Vendar je bila ta usmrtitev - tako kot druge predhodne ameriške vojaške usmrtitve - izvedena pred majhno skupino prič in ni bila širše predvajana. Javne usmrtitve so pogostejše v nedemokratičnih državah, kot sta Severna Koreja ali Iran, dodaja Politico. Hegseth je dejal, da vojaških usmrtitev, primerljivih s tisto, ki je načrtovana za Hasana, ni bilo vse od druge svetovne vojne. "Vendar mi je všeč miselnost, ki smo jo imeli v drugi svetovni vojni - zmagati in razumeti, da moraš ob sovražnikovem napadu vztrajati na svojem položaju," je zatrdil. Na vprašanje, ali je Hasan predsednika Donalda Trumpa prosil za pomilostitev, je Hegseth odgovoril, da ga to ne zanima. "Videli se bomo 3. decembra," je dejal. Nidal Malik Hasan, ki je bil v času streljanja psihiater v zdravstveni službi kopenske vojske, je bil avgusta 2013 pred vojaškim sodiščem obsojen na smrt. Obrambni minister Hegseth je dejal, da bo usmrtitev izvedena ob 13. uri: "Takrat, ko je storil zločin." Do te odločitve prihaja le nekaj dni po ponesrečeni usmrtitvi Christe Pike, zapornice iz Tennesseeja, ki je bila obsojena na smrt zaradi mučenja in umora sošolke leta 1996. Zadnjega septembra je preživela dva odmerka smrtonosne injekcije, pri čemer je utrpela opekline in mehurje.
- language
- slv
- published at
- 2026-10-09T04:58:31
- source
- Delo
- title
- ZDA bodo usmrtitev vojaškega častnika s strelskim vodom prenašale v živo
- url
- https://www.delo.si/novice/svet/zda-bodo-usmrtitev-vojaskega-castnika-s-strelskim-vodom-prenasale-v-zivo
- article order
- 5
- body
- Predsednik ZDA Donald Trump je odobril usmrtitev nekdanjega majorja ameriške vojske Nidala Malika Hasana s strelskim vodom. To je v ponedeljek zvečer sporočil tiskovni predstavnik Pentagona Sean Parnell. Če bo kazen izvršena, bo to prva usmrtitev pripadnika ameriške vojske po letu 1961 in prva s strelskim vodom po drugi svetovni vojni. Sean Parnell je na omrežju X zapisal, da je obrambni minister Pete Hegseth priporočil, predsednik Donald Trump pa odobril smrt s strelskim vodom ameriške vojske za "obsojenega terorista Nidala Malika Hasana, džihadista, ki je leta 2009 streljal na neoborožene ameriške vojake v Fort Hoodu". Dodal je, da je Hasan ubil 13 ljudi in ranil 32 drugih, med napadom pa vzklikal "Allahu Akbar". "Sodni dan za Hasana je končno prišel," je zapisal Parnell. Čas in kraj usmrtitve bo določil minister za vojsko. Hegseth je na objavo odgovoril z eno besedo: "Pravica." Hasan, danes star 56 let, je bil 5. novembra 2009 psihiater v bazi Fort Hood v Teksasu. V objekt, kjer so se vojaki pripravljali na napotitev v Irak in Afganistan, je vstopil z lasersko namerjenim pištolo in začel streljati. Ubili so 12 aktivnih vojakov in enega upokojenega vojaka, ki je delal kot civilist; več kot 30 ljudi je bilo ranjenih. Napad je ustavil civilni policist, ki je Hasana ustrelil in ga delno ohromil. Šlo je za najsmrtonosnejši nenaborni napad na ameriško vojaško bazo. Na vojaškem sodišču julija 2013 je senat 13 častnikov Hasana soglasno obsodil za 13 predhodno načrtovanih umorov in 32 poskusov umora ter mu izrekel smrtno kazen. Hasan se je branil sam, ni poklical prič in ni zanikal obtožb. Na sodišču je dejal, da je deloval v podporo talibanom in v maščevanje za ameriške vojne v muslimanskem svetu. Pred napadom je imel stike z radikalnim pridigarjem Anwarjem al-Awlakijem, ameriškim državljanom, ki ga je pozneje ubil ameriški dron v Jemnu. Po uniformnem zakoniku vojaškega pravosodja smrtne kazni, izrečene na vojaškem sodišču, ni mogoče izvršiti brez odobritve predsednika. Vrhovno sodišče ZDA je marca 2025 zavrnilo Hasanovo prošnjo za presojo obsodbe. Hegseth je že septembra 2025 javno dejal, da je stoodstotno zavezan izvršitvi smrtne kazni. Hasan je na vojaškem oddelku za obsojene na smrt v Fort Leavenworthu v Kansasu. 65 let od zadnje usmrtitve Zadnja usmrtitev pripadnika ameriške vojske je bila leta 1961, ko so v Fort Leavenworthu obesili vojaka Johna A. Bennetta, obsojenega zaradi posilstva in poskusa umora deklice v Avstriji. Zadnja znana usmrtitev s strelskim vodom ameriške vojske je bila januarja 1945, ko so v Franciji ustrelili vojaka Eddieja Slovika zaradi dezerterstva. Pentagon ni pojasnil, zakaj je namesto smrtonosne injekcije, ki je v veljavnih vojaških predpisih predvidena metoda, izbral strelski vod. Ni tudi jasno, ali bo treba predpise spremeniti. Viri opozarjajo, da bi nadaljnje pritožbe na zveznem sodišču lahko izvršitev še odložile. Leta 2008 je predsednik George W. Bush odobril usmrtitev vojaka Ronalda Graya, a jo je ustavilo zvezno sodišče.
- language
- slv
- published at
- 2026-10-06T15:46:42
- source
- Nova24TV
- title
- Trump odobril usmrtitev islamističnega strelca iz Fort Hooda s strelskim vodom
- url
- https://nova24tv.si/trump-odobril-usmrtitev-islamisticnega-strelca-iz-fort-hooda-s-strelskim-vodom/
- article order
- 3
- body
- Pentagon je sporočil, da bo nekdanji major ameriške vojske Nidal Malik Hasan usmrčen s streljanjem. To bo prva vojaška usmrtitev s streljanjem od konca druge svetovne vojne, poroča britanski BBC. Nidal Malik Hasan, vojaški major in zdravnik, je leta 2009 v vojaški bazi Fort Hood s puško ubil 13 neoboroženih ameriških vojakov in ranil še 32 ljudi. Tiskovni predstavnik Pentagona Sean Parnell je na družbenih omrežjih objavil, da je obrambni minister Pete Hegseth podal priporočilo za usmrtitev, predsednik Donald Trump pa jo je uradno odobril. Kot piše BBC, bo to prva vojaška usmrtitev s streljanjem od konca druge svetovne vojne. Hasan je bil spoznan za krivega po 13 točkah obtožnice za umor s premislekom in 32 točkah za poskus umora. Porota, ki jo je sestavljalo 13 vojaških častnikov, je soglasno priporočila smrtno kazen. Parnell je napovedal, da bo minister za kopensko vojsko določil datum in kraj usmrtitve. "Hasanov sodni dan je končno napočil," je zapisal na omrežju X. Krvavi napad Hasan, vojaški psihiater iz Virginije, je leta 2009 v bazi v Teksasu izstrelil strele, ki so vzeli življenja 13 vojakov. Med vojaškim sojenjem je kasneje priznal, da je bil napadalec, ter se opravičil za "vse napake". Na sojenju leta 2013 je izjavil, da je verjel, kako s tem ščiti muslimane in talibane v Afganistanu. BBC še navaja, da je bil dogodek najbolj smrtonosni napad na ameriški vojaški bazi, ki ni bil neposredno povezan z bojnim delovanjem. Napad se je zgodil v nabito polni medicinski zgradbi, kjer so vojaki pred odhodom na terenske naloge čakali na zdravstvene preglede in cepljenje. Hasan je trenutno eden od štirih zapornikov, ki v ameriškem vojaškem sistemu čakajo na izvršitev smrtne kazni. Po vojaški zakonodaji je za usmrtitev v vojaškem sistemu nujno predhodno odobrenje predsednika ZDA. Pred samo izvedbo kazni sta obvezna še pritožbeni postopek in končna presoja njene zakonitosti. Zadnji človek, ki je bil usmrčen v vojaškem sistemu, je bil vojak John Bennett, ki so ga leta 1961 obesili zaradi posilstva 11-letne deklice. Ameriško vojaško pritožbeno sodišče je vojaško smrtno kazen leta 1983 sicer razglasilo za neustavno, vendar je bila ponovno uvedena leto kasneje z izvršnim ukazom tedanjega predsednika Ronalda Reagana. Vojaške usmrtitve se sicer razlikujejo od tistih, ki se izvajajo na ravni posameznih zveznih držav. Streljanje redko Večina usmrtitev v ZDA se izvaja na ravni zveznih držav. Smrtna kazen je zakonsko dovoljena v 27 zveznih državah, pa tudi v vojski in na zvezni ravni. Usmrtitev s streljanjem je sicer precej redka; lani so takšno usmrtitev izvedli v Južni Karolini, kar je bilo prvo tovrstno dejanje v tej zvezni državi in hkrati prvo v ZDA po 15 letih. Poleg Južne Karoline streljanje kot način usmrtitve dopuščajo še štiri zvezne države: Idaho, Mississippi, Oklahoma in Utah. BBC še dodaja, da je predsednik Trump zagovornik ostrih ukrepov in uveljavljanja zvezne smrtne kazni, ki jo je ponovno uvedel z izvršnim ukazom že prvi dan svojega mandata januarja 2025. V času njegovih predhodnikov, zlasti Joeja Bidna, je pravosodno ministrstvo uveljavilo moratorij na izvajanje smrtne kazni na zvezni ravni. V tokratnem izvršnem ukazu je smrtna kazen opisan kot "nujno orodje za odvračanje in kaznovanje tistih, ki zagrešijo najhujše zločine in dejanja smrtonosnega nasilja nad ameriškimi državljani".
- language
- slv
- published at
- 2026-10-06T08:16:24
- source
- Dnevnik
- title
- Trump odobril prvo vojaško usmrtitev s streljanjem od konca druge svetovne vojne
- url
- https://www.dnevnik.si/novice/svet/to-bo-prva-vojaska-usmrtitev-s-streljanjem-od-konca-druge-svetovne-vojne-2831951/
- article order
- 2
- body
- Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu. Ameriško obrambno ministrstvo je potrdilo, da bodo nekdanjega majorja ameriške vojske Nidala Malika Hasana usmrtili s strelskim vodom. Hasan, vojaški psihiater, je leta 2009 v vojaškem oporišču Fort Hood v Teksasu ustrelil in ubil 13 neoboroženih ameriških vojakov ter ranil 32 ljudi. Predsednik Donald Trump je odobril to najstrožjo kazen, pred tem pa je priporočilo za usmrtitev podal minister za obrambo Pete Hegseth. To bo prva vojaška usmrtitev s strelskim vodom po koncu druge svetovne vojne. Tiskovni predstavnik Pentagona Sean Parnell je na družbenih omrežjih sporočil odločitev in zapisal: "Hasanov sodni dan je končno prišel," poroča BBC. Parnell je ob tem dodal, da bo minister za kopensko vojsko kmalu določil točen čas in kraj usmrtitve. Vojaška porota s trinajstimi častniki je že pred tem soglasno priporočila smrtno kazen, saj so Hasana spoznali za krivega po 13 točkah obtožnice za naklepni umor in po 32 točkah za poskus umora. Napad, ki ga je Hasan izvedel 5. novembra 2009, predstavlja najsmrtonosnejši dogodek v ameriškem vojaškem oporišču, ki ni neposredno povezan z bojnimi operacijami. Hasan je napadel vojake v polni zdravstveni zgradbi, kjer so čakali na zdravniške preglede in cepljenja pred odhodom na misije. Kasneje je Hasan na vojaškem sojenju priznal, da je izvedel napad, in se opravičil za vse svoje napake. Med sojenjem leta 2013 je pojasnil svoje motive in dejal, da je s tem dejanjem želel zaščititi muslimane in talibane v Afganistanu. Hasan trenutno spada med štiri zapornike, ki v ameriškem vojaškem sistemu čakajo na izvršitev smrtne kazni. Vojaška zakonodaja določa, da mora vsako vojaško smrtno kazen osebno odobriti ameriški predsednik. Pred samo izvršitvijo kazni sistem zahteva tudi pritožbeno presojo, ki potrdi zakonitost postopka. Zadnji človek, ki ga je usmrtil ameriški vojaški sistem, je bil vojak John Bennett. Tega so leta 1961 obesili zaradi posilstva enajstletne deklice. Vojaške usmrtitve se močno razlikujejo od tistih, ki jih izvajajo posamezne zvezne države. Večina usmrtitev v ZDA namreč poteka na državni ravni. Smrtna kazen ostaja zakonita v 27 zveznih državah, prav tako pa jo dovoljujeta vojska in zvezna vlada. Usmrtitev s strelskim vodom je v ZDA izjemno redka. Južna Karolina je lani izvedla prvo takšno usmrtitev v zgodovini te zvezne države in prvo v celotnih ZDA v zadnjih petnajstih letih. Strelski vod trenutno kot obliko usmrtitve dovoljujejo še štiri druge zvezne države, in sicer Idaho, Misisipi, Oklahoma ter Utah. Donald Trump ostaja močan zagovornik zvezne smrtne kazni. Že prvi dan svojega mandata januarja 2025 je z izvršno uredbo ponovno uvedel izvajanje te kazni na zvezni ravni. Njegov predhodnik Joe Biden je pred tem prek pravosodnega ministrstva uvedel moratorij na zvezne usmrtitve. Trump je v svoji novi izvršni uredbi smrtno kazen označil kot "nujno orodje za odvračanje in kaznovanje vseh, ki zagrešijo najhujše zločine in smrtonosno nasilje nad ameriškimi državljani".
- language
- slv
- published at
- 2026-10-06T08:01:59
- source
- Večer
- title
- Trump odobril prvo vojaško usmrtitev s strelskim vodom po drugi svetovni vojni
- url
- https://vecer.com/svet/vojaska-usmrtitev-s-strelskim-vodom-nidal-malik-hasan-trump-10429437
- article order
- 6
- body
- Ameriško obrambno ministrstvo bo na internetu v živo prenašalo usmrtitev nekdanjega majorja in vojaškega psihiatra Nidala Hasana, ki je leta 2009 v strelskem napadu v vojaškem oporišču Fort Hood v Teksasu ubil 13 ljudi. Usmrtitev je predvidena za 3. december, je po poročanju ameriških medijev v četrtek potrdil Pentagon. Pred potrditvijo predvidenega datuma usmrtitve je obrambni minister ZDA Pete Hegseth v četrtek napovedal, da bodo izvršitev smrtne kazni neposredno v živo prenašali na internetu, rekoč da morajo ljudje razumeti, da imajo takšna dejanja resne posledice, je poročal portal Axios. Leta 2013 obsojen na smrt Hasan je 5. novembra 2009 v oporišču Fort Hood v Teksasu ubil 13 in ranil 30 ljudi. Civilni policist, ki se je odzval na napad, ga je ustrelil in delno ohromil. Vojaška porota ga je leta 2013 obsodila na smrt. Hasan se je na sojenju zagovarjal sam, ni poklical prič ali podal lastnega pričanja, prav tako ni poskušal zanikati obtožb. Napad je izvedel zaradi ameriških vojaških operacij v Iraku in Afganistanu. Bil je v stiku z domnevnim pripadnikom teroristične mreže Al Kaida Anvarjem al Avlakijem, ki je pozneje umrl v ameriškem napadu v Jemnu. Pentagon je v začetku tedna sporočil, da je predsednik Donald Trump odobril Hasanovo usmrtitev. Če bo izvedena po načrtu, bo to prva usmrtitev pripadnika ameriške vojske po letu 1961 in prva vojaška usmrtitev s strelskim vodom po drugi svetovni vojni. Tudi civilne usmrtitve s strelskim vodom so v ZDA redke. To metodo trenutno dovoljujejo v zveznih državah Idaho, Mississippi, Oklahoma, Južna Karolina in Utah. Južna Karolina je leta 2025 izvedla prvo usmrtitev s strelskim vodom v državi in prvo tovrstno usmrtitev v ZDA po 15 letih. Zadnja javna usmrtitev v ZDA je bila izvedena leta 1936, ko so v Kentuckyju obesili temnopoltega Raineyja Betheo, obsojenega na smrt zaradi posilstva bele ženske.
- language
- slv
- published at
- 2026-10-09T04:41:06
- source
- SiOL
- title
- ZDA bodo usmrtitev s strelskim vodom prenašale v živo
- url
- https://siol.net/novice/svet/zda-bodo-usmrtitev-mnozicnega-morilca-s-strelskim-vodom-prenasale-v-zivo-703550
- article order
- 4
- body
- Ameriško obrambno ministrstvo bo na internetu v živo prenašalo usmrtitev nekdanjega majorja in vojaškega psihiatra Nidala Hasana, ki je leta 2009 v strelskem napadu v vojaškem oporišču Fort Hood v Teksasu ubil 13 ljudi. Usmrtitev je predvidena za 3. december, je po poročanju ameriških medijev v četrtek potrdil Pentagon. Pred potrditvijo predvidenega datuma usmrtitve je obrambni minister ZDA Pete Hegseth v četrtek napovedal, da bodo izvršitev smrtne kazni neposredno v živo prenašali na internetu, rekoč da morajo ljudje razumeti, da imajo takšna dejanja resne posledice, je poročal portal Axios. Hasan je 5. novembra 2009 v oporišču Fort Hood v Teksasu ubil 13 in ranil 30 ljudi. Civilni policist, ki se je odzval na napad, ga je ustrelil in delno ohromil. Vojaška porota ga je leta 2013 obsodila na smrt. Hasan se je na sojenju zagovarjal sam, ni poklical prič ali podal lastnega pričanja, prav tako ni poskušal zanikati obtožb. Napad je izvedel zaradi ameriških vojaških operacij v Iraku in Afganistanu. Bil je v stiku z domnevnim pripadnikom teroristične mreže Al Kaida Anvarjem al Avlakijem, ki je pozneje umrl v ameriškem napadu v Jemnu. Pentagon je v začetku tedna sporočil, da je predsednik Donald Trump odobril Hasanovo usmrtitev. Če bo izvedena po načrtu, bo to prva usmrtitev pripadnika ameriške vojske po letu 1961 in prva vojaška usmrtitev s strelskim vodom po drugi svetovni vojni. Tudi civilne usmrtitve s strelskim vodom so v ZDA redke. To metodo trenutno dovoljujejo v zveznih državah Idaho, Mississippi, Oklahoma, Južna Karolina in Utah. Južna Karolina je leta 2025 izvedla prvo usmrtitev s strelskim vodom v državi in prvo tovrstno usmrtitev v ZDA po 15 letih. Zadnja javna usmrtitev v ZDA je bila izvedena leta 1936, ko so v Kentuckyju obesili temnopoltega Raineyja Betheo, obsojenega na smrt zaradi posilstva bele ženske.
- language
- slv
- published at
- 2026-10-09T07:12:41
- source
- Žurnal24
- title
- Odločitev je padla: Prvič v zgodovini bodo usmrtitev prenašali kar v živo
- url
- https://www.zurnal24.si/svet/odlocitev-je-padla-prvic-v-zgodovini-bodo-usmrtitev-prenasali-kar-v-zivo-466434
- article order
- 4
- body
- Ameriški predsednik Donald Trump je odobril usmrtitev nekdanjega vojaškega psihiatra Nidala Malika Hasana, ki je leta 2009 v vojaški bazi Fort Hood ubil 13 ljudi. Pentagon želi smrtno kazen izvršiti s strelskim vodom. Če bo kazen izvršena, bo to prva usmrtitev v ameriškem vojaškem pravosodju po letu 1961 in prva s strelskim vodom po letu 1945. Datum še ni določen. Odločitev je sporočil tiskovni predstavnik Pentagona Sean Parnell. Po njegovih navedbah je usmrtitev predsedniku priporočil vodja Pentagona Pete Hegseth, Trump pa jo je odobril. Kraj in datum mora zdaj določiti sekretar kopenske vojske. Reuters poroča, da ameriška vojska smrtne kazni ni izvršila že 65 let, strelski vod pa je nazadnje uporabila pred več kot 80 leti. Trinajst mrtvih v Fort Hoodu Hasan je bil 5. novembra 2009 major ameriške vojske in psihiater. Vstopil je v poln center v Fort Hoodu v Teksasu, kjer so se vojaki pripravljali na napotitve, in začel streljati s polavtomatsko pištolo. Ubil je 13 ljudi, med njimi 12 pripadnikov vojske in enega civilista, ter ranil 31 ljudi. Napad se je končal, ko so ga pred stavbo ustavili policisti in ga ustrelili. Zaradi poškodb je ostal paraliziran od pasu navzdol. Vojaška porota ga je leta 2013 spoznala za krivega 13 naklepnih umorov in 32 poskusov naklepnega umora. Razlika med 31 ranjenimi in 32 poskusi umora ni napaka. Hasan je streljal tudi na civilno policistko, ki v izmenjavi ognja ni bila zadeta, zato je tožilstvo vložilo 32 obtožb za poskus umora, čeprav je bilo dejansko ranjenih 31 ljudi. Hasan streljanja ni zanikal. Med sojenjem, na katerem se je zagovarjal sam, je svoje ravnanje povezoval z ameriškimi vojaškimi operacijami v muslimanskih državah. Vojaško prizivno sodišče je njegovo obsodbo in smrtno kazen leta 2023 potrdilo. Več kot desetletje pritožb Smrtne kazni v ameriškem vojaškem sistemu so predmet obveznega pritožbenega pregleda. Hasanovi odvetniki so izpodbijali vrsto vprašanj, od sestave porote in njegovega zastopanja do ustavnosti vojaške smrtne kazni. Po potrditvi sodbe na vojaških sodiščih je primer prišel tudi pred ameriško vrhovno sodišče, ki njegove zahteve za obravnavo ni sprejelo. Vojaška smrtna kazen ima še eno posebnost. Tudi po končanem rednem pritožbenem postopku je ni mogoče izvršiti brez osebne odobritve predsednika ZDA. Trump je ta korak zdaj naredil. To pa še ne pomeni, da je usmrtitev neposredno pred vrati, saj lahko Hasan pred civilnimi zveznimi sodišči poskuša doseči njeno zadržanje. Zadnja usmrtitev leta 1961, zadnji strelski vod leta 1945 Ameriška vojska je zadnjo smrtno kazen izvršila 13. aprila 1961, ko je bil v vojaškem zaporu Fort Leavenworth obešen vojak John A. Bennett. Strelski vod pa ima še daljšo zgodovinsko prekinitev. Ameriška vojska ga je pri usmrtitvi nazadnje uporabila leta 1945, torej med drugo svetovno vojno. Če bo Hasan na ta način usmrčen, bo prvi vojaški zapornik, ki ga bodo pred strelski vod postavili po več kot osmih desetletjih. Leta 2008 se je ameriška vojska sicer približala prvi usmrtitvi po Bennettu. Predsednik George W. Bush je odobril izvršitev smrtne kazni nad Ronaldom Grayem in datum je bil že določen, vendar je zvezno sodišče usmrtitev ustavilo. Hasan je trenutno eden od štirih zapornikov na vojaški smrtni kazni. Poleg njega so tam Ronald Gray, Hasan Akbar in Timothy Hennis. Uradna strokovna publikacija ameriške vojske je enako število navajala tudi letos. Strelski vod se v ZDA ponovno uporablja Čeprav je strelski vod v sodobnih ZDA redek, metoda ni izginila. V zadnjih letih jo je ponovno uporabilo tudi civilno pravosodje posameznih zveznih držav, deloma zaradi težav pri pridobivanju zdravil za smrtonosne injekcije. Hasanov primer pa poteka v ločenem vojaškem pravosodnem sistemu. Naslednji korak bo določitev datuma in kraja usmrtitve, nato pa bodo odločilni morebitni novi sodni postopki. Če izvršitve ne bo ustavilo sodišče, bo Hasan prvi človek, ki ga bo ameriška vojska usmrtila po letu 1961, in prvi, ki ga bo usmrtila s strelskim vodom po letu 1945. Kako praviloma poteka usmrtitev s strelskim vodom Strelski vod je zgodovinsko tesno povezan prav z vojaškim pravosodjem. V ameriški vojski so ga uporabljali predvsem v prvi polovici 20. stoletja, zadnjo takšno vojaško usmrtitev pa so izvedli leta 1945. Zadnja ameriška vojaška usmrtitev nasploh je sledila leta 1961, vendar z obešanjem. Metoda je pozneje skoraj izginila, vendar je v civilnem pravosodju nekaterih zveznih držav ostala dovoljena. Najbolj znan primer je Gary Gilmore, ki so ga leta 1977 v Utahu usmrtili s strelskim vodom; šlo je za prvo usmrtitev v ZDA po odpravi večletnega moratorija na smrtno kazen. Utah jo je pozneje še uporabljal, nazadnje leta 2010. Pri takšni usmrtitvi je obsojenec praviloma privezan na stol, glavo ima pokrito, na prsih pa je označena ciljna točka nad srcem. Več posebej izbranih strelcev nato na ukaz sproži hkrati, zdravnik pa po streljanju potrdi smrt. Natančna izvedba se razlikuje med posameznimi jurisdikcijami; Pentagon podrobnega protokola za Hasanov primer za zdaj ni javno objavil.
- language
- slv
- published at
- 2026-10-06T07:30:47
- source
- Svet24
- title
- Trump odobril strelski vod: ameriška vojska česa takega ni storila 81 let
- url
- https://svet24.si/novice/tujina/strelski-vod-usmrtitev-smrtna-kazen-1931432
- source scope
- analyzed source count
- 10
- omitted articles
- omitted source count
- 0
- total source count
- 10