Predsednik Trump odobril usmrtitev Nidala Hasana s strelskim vodom 6.10.2026
Ameriški predsednik Donald Trump je na priporočilo obrambnega ministra Petea Hegsetha odobril usmrtitev nekdanjega vojaškega psihiatra Nidala Malika Hasana s strelskim vodom. Hasan je bil leta 2013 obsojen na smrt zaradi terorističnega napada v vojaški bazi Fort Hood leta 2009, v katerem je ubil 13 ljudi in jih ranil 32. Odločitev predstavlja pomemben premik v izvajanju vojaškega pravosodja, saj ameriška vojska od leta 1961 ni usmrtila nobenega pripadnika, strelskega voda pa ni uporabila od leta 1945. Napoved usmrtitve sledi nedavnemu spodletelemu poskusu usmrtitve Christe Pike v Tennesseeju, kar je znova odprlo razpravo o metodah smrtne kazni v ZDA. Čeprav je predsednik odobril usmrtitev, točen datum in kraj še nista določena, pravni postopki pa bi lahko vključevali dodatne pritožbe na civilnih sodiščih. Hasan, ki je trenutno eden od štirih zapornikov na vojaškem smrtnem obsodbi, je svoje dejanje med sojenjem utemeljeval z ideološkimi motivi, povezanimi z Al Kaido.
Analiza trditev
| Trditev | Ključne razlike | STA | 24ur | Delo | Nova24TV | Dnevnik | Večer | SiOL | Svet24 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nidal Hasan je bil leta 2013 obsojen na smrt zaradi umora 13 ljudi v vojaški bazi Fort Hood leta 2009. | Nekateri viri izpuščajo letnico obsodbe ali lokacijo. | Delno: Članek potrjuje obsodbo na smrt in umor 13 ljudi, a ne navaja leta 2013. | Da: Članek potrjuje obsodbo leta 2013 za 13 umorov v bazi leta 2009. | Delno: Članek potrjuje obsodbo 2013 in umor 13 ljudi, a baze ne imenuje. | Da: Članek potrjuje obsodbo leta 2013 za 13 umorov v Fort Hoodu 2009. | Delno: Članek potrjuje umor 13 ljudi leta 2009 in sojenje leta 2013. | Delno: Članek potrjuje umor 13 ljudi leta 2009 in sojenje leta 2013. | Da: Članek potrjuje obsodbo leta 2013 za umor 13 ljudi leta 2009. | Da: Članek potrjuje obsodbo leta 2013 za 13 umorov v Fort Hoodu 2009. |
| Nidal Hasan je svoje dejanje utemeljeval z željo po zaščiti muslimanov in talibanov v Afganistanu. | Nekateri viri navajajo motiv, drugi ga omenjajo delno ali sploh ne. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Navedeno je, da je deloval v podporo talibanom in maščevanje za vojne. | Da: Članek navaja, da je to izjavil na sojenju leta 2013. | Da: Članek navaja, da je to pojasnil med sojenjem leta 2013. | Delno: Utemeljeval je z željo preprečiti odhod vojakov v boj proti muslimanom. | Delno: Navedeno je, da je dejanje povezoval z operacijami v muslimanskih državah. |
| Datum in kraj usmrtitve Nidala Hasana bo določil sekretar kopenske vojske. | Viri razhajajo: nekateri navajajo ministra, drugi sekretarja; večina potrjuje, eden zanika. | Ni omenjeno | Delno: Članek navaja, da bo čas in kraj določil Hegseth (obrambni minister). | Ne: Članek navaja, da bo datum in kraj določil obrambni minister. | Da: Članek navaja, da bo čas in kraj določil minister za vojsko. | Da: Članek navaja, da bo minister za kopensko vojsko določil datum. | Da: Članek navaja, da bo minister za kopensko vojsko določil čas in kraj. | Da: Članek navaja, da bo datum in kraj določil sekretar kopenske vojske. | Da: Članek navaja, da mora kraj in datum določiti sekretar kopenske vojske. |
| Usmrtitev Nidala Hasana bi bila prva vojaška usmrtitev v ZDA po letu 1961. | Viri soglašajo, a STA omilja "strelski vod" kot ključno podrobnost. | Delno: Naslov omenja prvo usmrtitev s strelskim vodom po več kot 60 letih. | Da: Članek navaja, da vojska ni usmrtila nikogar od leta 1961. | Da: Članek navaja, da bi bila to prva usmrtitev po letu 1961. | Da: Članek potrjuje, da bi bila to prva usmrtitev po letu 1961. | Da: Članek navaja, da je bil zadnji usmrčen John Bennett leta 1961. | Da: Članek navaja, da je bil zadnji usmrčen John Bennett leta 1961. | Da: Članek navaja, da bi bila to prva usmrtitev vojske po letu 1961. | Da: Članek navaja, da bi bila to prva usmrtitev po letu 1961. |
| Nidal Hasan lahko še vedno poskuša odložiti usmrtitev z vložitvijo zahtevka na civilnem zveznem sodišču. | Večina virov trditve ne omenja; le Siol in Svet24 jo podpirata. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Delno: Članek omenja, da bi nadaljnje pritožbe na zveznem sodišču lahko odložile. | Delno: Članek omenja obvezne pritožbene postopke pred samo izvedbo. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja možnost vložitve zahtevka na civilnem sodišču. | Da: Članek navaja, da lahko Hasan poskuša doseči zadržanje na civilnih sodiščih. |
| Strelski vod kot metodo usmrtitve ameriška vojska ni uporabila od konca druge svetovne vojne. | Večina virov potrjuje, STA in 24ur ne omenjata. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Delno: Članek navaja, da metode niso uporabili 65 let, ne omenja vojne. | Da: Članek navaja, da je bila zadnja usmrtitev s strelskim vodom leta 1945. | Da: Članek večkrat navaja, da gre za prvo takšno usmrtitev od tedaj. | Da: Članek navaja, da bo to prva takšna usmrtitev po drugi svetovni vojni. | Da: Članek navaja, da je bil zadnji ustreljen Eddie Slovik leta 1945. | Da: Članek navaja, da je bila zadnja uporaba strelskega voda leta 1945. |
| Vojaška zakonodaja ZDA zahteva osebno odobritev predsednika za izvršitev smrtne kazni v vojaškem sistemu. | Nekateri viri potrjujejo, drugi ne omenjajo. | Ni omenjeno | Delno: Članek omenja predsednikovo odobritev, a ne pojasni celotne zakonodaje. | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje, da kazni ni mogoče izvršiti brez odobritve predsednika. | Da: Članek potrjuje, da je za usmrtitev nujno odobrenje predsednika. | Da: Članek navaja, da zakonodaja zahteva osebno odobritev predsednika. | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje, da je za izvršitev potrebna osebna odobritev. |
| Spodletela usmrtitev Christe Pike v Tennesseeju je znova sprožila razpravo o smrtni kazni v ZDA. | Večina virov trditve ne omenja; Delo jo potrjuje, SiOL delno. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje spodletelo usmrtitev in razpravo o smrtni kazni. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Delno: Članek omenja spodletelo usmrtitev in Trumpov odziv na to. | Ni omenjeno |
| Predsednik Donald Trump je odobril usmrtitev Nidala Hasana s strelskim vodom. | Vsi viri enotno potrjujejo trditev brez razlik. | Da: Članek navaja, da je Trump odobril usmrtitev s strelskim vodom. | Da: Članek navaja, da je Trump odobril usmrtitev s strelskim vodom. | Da: Članek navaja, da je Trump odobril usmrtitev s strelskim vodom. | Da: Članek navaja, da je Trump odobril usmrtitev s strelskim vodom. | Da: Članek navaja, da je Trump uradno odobril usmrtitev s streljanjem. | Da: Članek navaja, da je Trump odobril usmrtitev s strelskim vodom. | Da: Članek navaja, da je Trump odobril usmrtitev s strelskim vodom. | Da: Članek navaja, da je Trump odobril usmrtitev s strelskim vodom. |
| Obrambni minister Pete Hegseth je predsedniku Trumpu priporočil usmrtitev Nidala Hasana. | STA trditve ne omenja, ostali viri jo potrjujejo, SiOL dodaja podrobnost o strelskem vodu. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da je Trump odobril usmrtitev po Hegsethovih priporočilih. | Da: Članek navaja, da je Hegseth priporočil usmrtitev. | Da: Članek navaja, da je Hegseth priporočil usmrtitev. | Da: Članek navaja, da je Hegseth podal priporočilo za usmrtitev. | Da: Članek navaja, da je priporočilo podal minister Pete Hegseth. | Da: Članek navaja, da je Hegseth priporočil usmrtitev s strelskim vodom. | Da: Članek navaja, da je Hegseth priporočil usmrtitev predsedniku. |
| Nidal Hasan je trenutno eden od štirih obsojencev na smrt v ameriškem vojaškem pravosodnem sistemu. | Štirje viri potrjujejo trditev, štirje je ne omenjajo. | Ni omenjeno | Da: Članek izrecno navaja, da je eden od štirih obsojencev na smrt. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da je eden od štirih zapornikov, ki čakajo na smrt. | Da: Članek navaja, da spada med štiri zapornike, ki čakajo na usmrtitev. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da je eden od štirih zapornikov na vojaški smrtni kazni. |
| Nidal Hasan je med napadom v Fort Hoodu vzklikal 'Alahu akbar'. | Večina virov trditev potrjuje, nekateri je ne omenjajo. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da naj bi med napadom vzklikal 'Alahu akbar'. | Da: Članek navaja, da je med napadom vzklikal 'Alah Akbar'. | Da: Članek navaja, da je med napadom vzklikal 'Allahu Akbar'. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje, da je med napadom vzkliknil 'Alahu akbar'. | Ni omenjeno |
claims
- Nidal Hasan je bil leta 2013 obsojen na smrt zaradi umora 13 ljudi v vojaški bazi Fort Hood leta 2009.
- Nidal Hasan je svoje dejanje utemeljeval z željo po zaščiti muslimanov in talibanov v Afganistanu.
- Datum in kraj usmrtitve Nidala Hasana bo določil sekretar kopenske vojske.
- Usmrtitev Nidala Hasana bi bila prva vojaška usmrtitev v ZDA po letu 1961.
- Nidal Hasan lahko še vedno poskuša odložiti usmrtitev z vložitvijo zahtevka na civilnem zveznem sodišču.
- Strelski vod kot metodo usmrtitve ameriška vojska ni uporabila od konca druge svetovne vojne.
- Vojaška zakonodaja ZDA zahteva osebno odobritev predsednika za izvršitev smrtne kazni v vojaškem sistemu.
- Spodletela usmrtitev Christe Pike v Tennesseeju je znova sprožila razpravo o smrtni kazni v ZDA.
- Predsednik Donald Trump je odobril usmrtitev Nidala Hasana s strelskim vodom.
- Obrambni minister Pete Hegseth je predsedniku Trumpu priporočil usmrtitev Nidala Hasana.
- Nidal Hasan je trenutno eden od štirih obsojencev na smrt v ameriškem vojaškem pravosodnem sistemu.
- Nidal Hasan je med napadom v Fort Hoodu vzklikal 'Alahu akbar'.
key differences
- Datum in kraj usmrtitve Nidala Hasana bo določil sekretar kopenske vojske.
- Viri razhajajo: nekateri navajajo ministra, drugi sekretarja; večina potrjuje, eden zanika.
- Nidal Hasan je bil leta 2013 obsojen na smrt zaradi umora 13 ljudi v vojaški bazi Fort Hood leta 2009.
- Nekateri viri izpuščajo letnico obsodbe ali lokacijo.
- Nidal Hasan je med napadom v Fort Hoodu vzklikal 'Alahu akbar'.
- Večina virov trditev potrjuje, nekateri je ne omenjajo.
- Nidal Hasan je svoje dejanje utemeljeval z željo po zaščiti muslimanov in talibanov v Afganistanu.
- Nekateri viri navajajo motiv, drugi ga omenjajo delno ali sploh ne.
- Nidal Hasan je trenutno eden od štirih obsojencev na smrt v ameriškem vojaškem pravosodnem sistemu.
- Štirje viri potrjujejo trditev, štirje je ne omenjajo.
- Nidal Hasan lahko še vedno poskuša odložiti usmrtitev z vložitvijo zahtevka na civilnem zveznem sodišču.
- Večina virov trditve ne omenja; le Siol in Svet24 jo podpirata.
- Obrambni minister Pete Hegseth je predsedniku Trumpu priporočil usmrtitev Nidala Hasana.
- STA trditve ne omenja, ostali viri jo potrjujejo, SiOL dodaja podrobnost o strelskem vodu.
- Predsednik Donald Trump je odobril usmrtitev Nidala Hasana s strelskim vodom.
- Vsi viri enotno potrjujejo trditev brez razlik.
- Spodletela usmrtitev Christe Pike v Tennesseeju je znova sprožila razpravo o smrtni kazni v ZDA.
- Večina virov trditve ne omenja; Delo jo potrjuje, SiOL delno.
- Strelski vod kot metodo usmrtitve ameriška vojska ni uporabila od konca druge svetovne vojne.
- Večina virov potrjuje, STA in 24ur ne omenjata.
- Usmrtitev Nidala Hasana bi bila prva vojaška usmrtitev v ZDA po letu 1961.
- Viri soglašajo, a STA omilja "strelski vod" kot ključno podrobnost.
- Vojaška zakonodaja ZDA zahteva osebno odobritev predsednika za izvršitev smrtne kazni v vojaškem sistemu.
- Nekateri viri potrjujejo, drugi ne omenjajo.
source analyses
- 24ur
- Datum in kraj usmrtitve Nidala Hasana bo določil sekretar kopenske vojske.
- Delno: Članek navaja, da bo čas in kraj določil Hegseth (obrambni minister).
- Nidal Hasan je bil leta 2013 obsojen na smrt zaradi umora 13 ljudi v vojaški bazi Fort Hood leta 2009.
- Da: Članek potrjuje obsodbo leta 2013 za 13 umorov v bazi leta 2009.
- Nidal Hasan je med napadom v Fort Hoodu vzklikal 'Alahu akbar'.
- Da: Članek navaja, da naj bi med napadom vzklikal 'Alahu akbar'.
- Nidal Hasan je svoje dejanje utemeljeval z željo po zaščiti muslimanov in talibanov v Afganistanu.
- Ni omenjeno
- Nidal Hasan je trenutno eden od štirih obsojencev na smrt v ameriškem vojaškem pravosodnem sistemu.
- Da: Članek izrecno navaja, da je eden od štirih obsojencev na smrt.
- Nidal Hasan lahko še vedno poskuša odložiti usmrtitev z vložitvijo zahtevka na civilnem zveznem sodišču.
- Ni omenjeno
- Obrambni minister Pete Hegseth je predsedniku Trumpu priporočil usmrtitev Nidala Hasana.
- Da: Članek navaja, da je Trump odobril usmrtitev po Hegsethovih priporočilih.
- Predsednik Donald Trump je odobril usmrtitev Nidala Hasana s strelskim vodom.
- Da: Članek navaja, da je Trump odobril usmrtitev s strelskim vodom.
- Spodletela usmrtitev Christe Pike v Tennesseeju je znova sprožila razpravo o smrtni kazni v ZDA.
- Ni omenjeno
- Strelski vod kot metodo usmrtitve ameriška vojska ni uporabila od konca druge svetovne vojne.
- Ni omenjeno
- Usmrtitev Nidala Hasana bi bila prva vojaška usmrtitev v ZDA po letu 1961.
- Da: Članek navaja, da vojska ni usmrtila nikogar od leta 1961.
- Vojaška zakonodaja ZDA zahteva osebno odobritev predsednika za izvršitev smrtne kazni v vojaškem sistemu.
- Delno: Članek omenja predsednikovo odobritev, a ne pojasni celotne zakonodaje.
- Delo
- Datum in kraj usmrtitve Nidala Hasana bo določil sekretar kopenske vojske.
- Ne: Članek navaja, da bo datum in kraj določil obrambni minister.
- Nidal Hasan je bil leta 2013 obsojen na smrt zaradi umora 13 ljudi v vojaški bazi Fort Hood leta 2009.
- Delno: Članek potrjuje obsodbo 2013 in umor 13 ljudi, a baze ne imenuje.
- Nidal Hasan je med napadom v Fort Hoodu vzklikal 'Alahu akbar'.
- Da: Članek navaja, da je med napadom vzklikal 'Alah Akbar'.
- Nidal Hasan je svoje dejanje utemeljeval z željo po zaščiti muslimanov in talibanov v Afganistanu.
- Ni omenjeno
- Nidal Hasan je trenutno eden od štirih obsojencev na smrt v ameriškem vojaškem pravosodnem sistemu.
- Ni omenjeno
- Nidal Hasan lahko še vedno poskuša odložiti usmrtitev z vložitvijo zahtevka na civilnem zveznem sodišču.
- Ni omenjeno
- Obrambni minister Pete Hegseth je predsedniku Trumpu priporočil usmrtitev Nidala Hasana.
- Da: Članek navaja, da je Hegseth priporočil usmrtitev.
- Predsednik Donald Trump je odobril usmrtitev Nidala Hasana s strelskim vodom.
- Da: Članek navaja, da je Trump odobril usmrtitev s strelskim vodom.
- Spodletela usmrtitev Christe Pike v Tennesseeju je znova sprožila razpravo o smrtni kazni v ZDA.
- Da: Članek potrjuje spodletelo usmrtitev in razpravo o smrtni kazni.
- Strelski vod kot metodo usmrtitve ameriška vojska ni uporabila od konca druge svetovne vojne.
- Delno: Članek navaja, da metode niso uporabili 65 let, ne omenja vojne.
- Usmrtitev Nidala Hasana bi bila prva vojaška usmrtitev v ZDA po letu 1961.
- Da: Članek navaja, da bi bila to prva usmrtitev po letu 1961.
- Vojaška zakonodaja ZDA zahteva osebno odobritev predsednika za izvršitev smrtne kazni v vojaškem sistemu.
- Ni omenjeno
- Dnevnik
- Datum in kraj usmrtitve Nidala Hasana bo določil sekretar kopenske vojske.
- Da: Članek navaja, da bo minister za kopensko vojsko določil datum.
- Nidal Hasan je bil leta 2013 obsojen na smrt zaradi umora 13 ljudi v vojaški bazi Fort Hood leta 2009.
- Delno: Članek potrjuje umor 13 ljudi leta 2009 in sojenje leta 2013.
- Nidal Hasan je med napadom v Fort Hoodu vzklikal 'Alahu akbar'.
- Ni omenjeno
- Nidal Hasan je svoje dejanje utemeljeval z željo po zaščiti muslimanov in talibanov v Afganistanu.
- Da: Članek navaja, da je to izjavil na sojenju leta 2013.
- Nidal Hasan je trenutno eden od štirih obsojencev na smrt v ameriškem vojaškem pravosodnem sistemu.
- Da: Članek navaja, da je eden od štirih zapornikov, ki čakajo na smrt.
- Nidal Hasan lahko še vedno poskuša odložiti usmrtitev z vložitvijo zahtevka na civilnem zveznem sodišču.
- Delno: Članek omenja obvezne pritožbene postopke pred samo izvedbo.
- Obrambni minister Pete Hegseth je predsedniku Trumpu priporočil usmrtitev Nidala Hasana.
- Da: Članek navaja, da je Hegseth podal priporočilo za usmrtitev.
- Predsednik Donald Trump je odobril usmrtitev Nidala Hasana s strelskim vodom.
- Da: Članek navaja, da je Trump uradno odobril usmrtitev s streljanjem.
- Spodletela usmrtitev Christe Pike v Tennesseeju je znova sprožila razpravo o smrtni kazni v ZDA.
- Ni omenjeno
- Strelski vod kot metodo usmrtitve ameriška vojska ni uporabila od konca druge svetovne vojne.
- Da: Članek večkrat navaja, da gre za prvo takšno usmrtitev od tedaj.
- Usmrtitev Nidala Hasana bi bila prva vojaška usmrtitev v ZDA po letu 1961.
- Da: Članek navaja, da je bil zadnji usmrčen John Bennett leta 1961.
- Vojaška zakonodaja ZDA zahteva osebno odobritev predsednika za izvršitev smrtne kazni v vojaškem sistemu.
- Da: Članek potrjuje, da je za usmrtitev nujno odobrenje predsednika.
- Nova24TV
- Datum in kraj usmrtitve Nidala Hasana bo določil sekretar kopenske vojske.
- Da: Članek navaja, da bo čas in kraj določil minister za vojsko.
- Nidal Hasan je bil leta 2013 obsojen na smrt zaradi umora 13 ljudi v vojaški bazi Fort Hood leta 2009.
- Da: Članek potrjuje obsodbo leta 2013 za 13 umorov v Fort Hoodu 2009.
- Nidal Hasan je med napadom v Fort Hoodu vzklikal 'Alahu akbar'.
- Da: Članek navaja, da je med napadom vzklikal 'Allahu Akbar'.
- Nidal Hasan je svoje dejanje utemeljeval z željo po zaščiti muslimanov in talibanov v Afganistanu.
- Da: Navedeno je, da je deloval v podporo talibanom in maščevanje za vojne.
- Nidal Hasan je trenutno eden od štirih obsojencev na smrt v ameriškem vojaškem pravosodnem sistemu.
- Ni omenjeno
- Nidal Hasan lahko še vedno poskuša odložiti usmrtitev z vložitvijo zahtevka na civilnem zveznem sodišču.
- Delno: Članek omenja, da bi nadaljnje pritožbe na zveznem sodišču lahko odložile.
- Obrambni minister Pete Hegseth je predsedniku Trumpu priporočil usmrtitev Nidala Hasana.
- Da: Članek navaja, da je Hegseth priporočil usmrtitev.
- Predsednik Donald Trump je odobril usmrtitev Nidala Hasana s strelskim vodom.
- Da: Članek navaja, da je Trump odobril usmrtitev s strelskim vodom.
- Spodletela usmrtitev Christe Pike v Tennesseeju je znova sprožila razpravo o smrtni kazni v ZDA.
- Ni omenjeno
- Strelski vod kot metodo usmrtitve ameriška vojska ni uporabila od konca druge svetovne vojne.
- Da: Članek navaja, da je bila zadnja usmrtitev s strelskim vodom leta 1945.
- Usmrtitev Nidala Hasana bi bila prva vojaška usmrtitev v ZDA po letu 1961.
- Da: Članek potrjuje, da bi bila to prva usmrtitev po letu 1961.
- Vojaška zakonodaja ZDA zahteva osebno odobritev predsednika za izvršitev smrtne kazni v vojaškem sistemu.
- Da: Članek potrjuje, da kazni ni mogoče izvršiti brez odobritve predsednika.
- STA
- Datum in kraj usmrtitve Nidala Hasana bo določil sekretar kopenske vojske.
- Ni omenjeno
- Nidal Hasan je bil leta 2013 obsojen na smrt zaradi umora 13 ljudi v vojaški bazi Fort Hood leta 2009.
- Delno: Članek potrjuje obsodbo na smrt in umor 13 ljudi, a ne navaja leta 2013.
- Nidal Hasan je med napadom v Fort Hoodu vzklikal 'Alahu akbar'.
- Ni omenjeno
- Nidal Hasan je svoje dejanje utemeljeval z željo po zaščiti muslimanov in talibanov v Afganistanu.
- Ni omenjeno
- Nidal Hasan je trenutno eden od štirih obsojencev na smrt v ameriškem vojaškem pravosodnem sistemu.
- Ni omenjeno
- Nidal Hasan lahko še vedno poskuša odložiti usmrtitev z vložitvijo zahtevka na civilnem zveznem sodišču.
- Ni omenjeno
- Obrambni minister Pete Hegseth je predsedniku Trumpu priporočil usmrtitev Nidala Hasana.
- Ni omenjeno
- Predsednik Donald Trump je odobril usmrtitev Nidala Hasana s strelskim vodom.
- Da: Članek navaja, da je Trump odobril usmrtitev s strelskim vodom.
- Spodletela usmrtitev Christe Pike v Tennesseeju je znova sprožila razpravo o smrtni kazni v ZDA.
- Ni omenjeno
- Strelski vod kot metodo usmrtitve ameriška vojska ni uporabila od konca druge svetovne vojne.
- Ni omenjeno
- Usmrtitev Nidala Hasana bi bila prva vojaška usmrtitev v ZDA po letu 1961.
- Delno: Naslov omenja prvo usmrtitev s strelskim vodom po več kot 60 letih.
- Vojaška zakonodaja ZDA zahteva osebno odobritev predsednika za izvršitev smrtne kazni v vojaškem sistemu.
- Ni omenjeno
- SiOL
- Datum in kraj usmrtitve Nidala Hasana bo določil sekretar kopenske vojske.
- Da: Članek navaja, da bo datum in kraj določil sekretar kopenske vojske.
- Nidal Hasan je bil leta 2013 obsojen na smrt zaradi umora 13 ljudi v vojaški bazi Fort Hood leta 2009.
- Da: Članek potrjuje obsodbo leta 2013 za umor 13 ljudi leta 2009.
- Nidal Hasan je med napadom v Fort Hoodu vzklikal 'Alahu akbar'.
- Da: Članek potrjuje, da je med napadom vzkliknil 'Alahu akbar'.
- Nidal Hasan je svoje dejanje utemeljeval z željo po zaščiti muslimanov in talibanov v Afganistanu.
- Delno: Utemeljeval je z željo preprečiti odhod vojakov v boj proti muslimanom.
- Nidal Hasan je trenutno eden od štirih obsojencev na smrt v ameriškem vojaškem pravosodnem sistemu.
- Ni omenjeno
- Nidal Hasan lahko še vedno poskuša odložiti usmrtitev z vložitvijo zahtevka na civilnem zveznem sodišču.
- Da: Članek navaja možnost vložitve zahtevka na civilnem sodišču.
- Obrambni minister Pete Hegseth je predsedniku Trumpu priporočil usmrtitev Nidala Hasana.
- Da: Članek navaja, da je Hegseth priporočil usmrtitev s strelskim vodom.
- Predsednik Donald Trump je odobril usmrtitev Nidala Hasana s strelskim vodom.
- Da: Članek navaja, da je Trump odobril usmrtitev s strelskim vodom.
- Spodletela usmrtitev Christe Pike v Tennesseeju je znova sprožila razpravo o smrtni kazni v ZDA.
- Delno: Članek omenja spodletelo usmrtitev in Trumpov odziv na to.
- Strelski vod kot metodo usmrtitve ameriška vojska ni uporabila od konca druge svetovne vojne.
- Da: Članek navaja, da je bil zadnji ustreljen Eddie Slovik leta 1945.
- Usmrtitev Nidala Hasana bi bila prva vojaška usmrtitev v ZDA po letu 1961.
- Da: Članek navaja, da bi bila to prva usmrtitev vojske po letu 1961.
- Vojaška zakonodaja ZDA zahteva osebno odobritev predsednika za izvršitev smrtne kazni v vojaškem sistemu.
- Ni omenjeno
- Svet24
- Datum in kraj usmrtitve Nidala Hasana bo določil sekretar kopenske vojske.
- Da: Članek navaja, da mora kraj in datum določiti sekretar kopenske vojske.
- Nidal Hasan je bil leta 2013 obsojen na smrt zaradi umora 13 ljudi v vojaški bazi Fort Hood leta 2009.
- Da: Članek potrjuje obsodbo leta 2013 za 13 umorov v Fort Hoodu 2009.
- Nidal Hasan je med napadom v Fort Hoodu vzklikal 'Alahu akbar'.
- Ni omenjeno
- Nidal Hasan je svoje dejanje utemeljeval z željo po zaščiti muslimanov in talibanov v Afganistanu.
- Delno: Navedeno je, da je dejanje povezoval z operacijami v muslimanskih državah.
- Nidal Hasan je trenutno eden od štirih obsojencev na smrt v ameriškem vojaškem pravosodnem sistemu.
- Da: Članek navaja, da je eden od štirih zapornikov na vojaški smrtni kazni.
- Nidal Hasan lahko še vedno poskuša odložiti usmrtitev z vložitvijo zahtevka na civilnem zveznem sodišču.
- Da: Članek navaja, da lahko Hasan poskuša doseči zadržanje na civilnih sodiščih.
- Obrambni minister Pete Hegseth je predsedniku Trumpu priporočil usmrtitev Nidala Hasana.
- Da: Članek navaja, da je Hegseth priporočil usmrtitev predsedniku.
- Predsednik Donald Trump je odobril usmrtitev Nidala Hasana s strelskim vodom.
- Da: Članek navaja, da je Trump odobril usmrtitev s strelskim vodom.
- Spodletela usmrtitev Christe Pike v Tennesseeju je znova sprožila razpravo o smrtni kazni v ZDA.
- Ni omenjeno
- Strelski vod kot metodo usmrtitve ameriška vojska ni uporabila od konca druge svetovne vojne.
- Da: Članek navaja, da je bila zadnja uporaba strelskega voda leta 1945.
- Usmrtitev Nidala Hasana bi bila prva vojaška usmrtitev v ZDA po letu 1961.
- Da: Članek navaja, da bi bila to prva usmrtitev po letu 1961.
- Vojaška zakonodaja ZDA zahteva osebno odobritev predsednika za izvršitev smrtne kazni v vojaškem sistemu.
- Da: Članek potrjuje, da je za izvršitev potrebna osebna odobritev.
- Večer
- Datum in kraj usmrtitve Nidala Hasana bo določil sekretar kopenske vojske.
- Da: Članek navaja, da bo minister za kopensko vojsko določil čas in kraj.
- Nidal Hasan je bil leta 2013 obsojen na smrt zaradi umora 13 ljudi v vojaški bazi Fort Hood leta 2009.
- Delno: Članek potrjuje umor 13 ljudi leta 2009 in sojenje leta 2013.
- Nidal Hasan je med napadom v Fort Hoodu vzklikal 'Alahu akbar'.
- Ni omenjeno
- Nidal Hasan je svoje dejanje utemeljeval z željo po zaščiti muslimanov in talibanov v Afganistanu.
- Da: Članek navaja, da je to pojasnil med sojenjem leta 2013.
- Nidal Hasan je trenutno eden od štirih obsojencev na smrt v ameriškem vojaškem pravosodnem sistemu.
- Da: Članek navaja, da spada med štiri zapornike, ki čakajo na usmrtitev.
- Nidal Hasan lahko še vedno poskuša odložiti usmrtitev z vložitvijo zahtevka na civilnem zveznem sodišču.
- Ni omenjeno
- Obrambni minister Pete Hegseth je predsedniku Trumpu priporočil usmrtitev Nidala Hasana.
- Da: Članek navaja, da je priporočilo podal minister Pete Hegseth.
- Predsednik Donald Trump je odobril usmrtitev Nidala Hasana s strelskim vodom.
- Da: Članek navaja, da je Trump odobril usmrtitev s strelskim vodom.
- Spodletela usmrtitev Christe Pike v Tennesseeju je znova sprožila razpravo o smrtni kazni v ZDA.
- Ni omenjeno
- Strelski vod kot metodo usmrtitve ameriška vojska ni uporabila od konca druge svetovne vojne.
- Da: Članek navaja, da bo to prva takšna usmrtitev po drugi svetovni vojni.
- Usmrtitev Nidala Hasana bi bila prva vojaška usmrtitev v ZDA po letu 1961.
- Da: Članek navaja, da je bil zadnji usmrčen John Bennett leta 1961.
- Vojaška zakonodaja ZDA zahteva osebno odobritev predsednika za izvršitev smrtne kazni v vojaškem sistemu.
- Da: Članek navaja, da zakonodaja zahteva osebno odobritev predsednika.
Analiza sentimenta
| Entiteta | Ključne razlike | STA | 24ur | Delo | Nova24TV | Dnevnik | Večer | SiOL | Svet24 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Donald Trump | Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik. | Nevtralno: omenjen kot odobritelj usmrtitve, brez meta-vrednotenja. | Nevtralno: le naveden kot odobritelj usmrtitve, brez vrednotenja. | Nevtralno: le naveden kot odobritelj usmrtitve, brez meta-vrednotenja. | Nevtralno: omenjen kot odobritelj usmrtitve, brez meta-vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot odobritelj usmrtitve, brez meta-vrednotenja. | Nevtralno: opisan kot odobril usmrtitev, zagovornik smrtne kazni, brez meta-vrednotenja. | Nevtralno: kot predsednik odobri usmrtitev, ni meta-vrednotenja. | Nevtralno: le naveden kot odobritelj usmrtitve, brez meta-vrednotenja |
| Nidal Malik Hasan | Vsi viri so enotno negativni, razlik ni. | Negativno: opisan kot obsojeni morilec, ki je umoril 13 ljudi. | Negativno: označen kot morilec in džihadist, obsodba in usmrtitev. | Negativno: označen kot terorist, morilec, navdihnjen z Al Kaido. | Negativno: označen kot 'obsojeni terorist' in 'džihadist' | Negativno: opisan kot morilec, kriv za umore in poskuse umorov. | Negativno: opisan kot morilec, kriv po 13 točkah za naklepni umor. | Negativno: opisan kot množični morilec, obsojen za umore. | Negativno: opisan kot morilec, kriv 13 umorov, brez omilitev |
| Fort Hood | Vsi viri poročajo nevtralno, brez odstopanj. | Nevtralno: omenjen kot kraj napada, brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjen kot kraj pokola, brez vrednotenja. | Nevtralno: le informativno omenjen kot kraj napada. | Nevtralno: omenjen kot lokacija napada, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot kraj napada, brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjen kot kraj napada, brez vrednotenja. | Nevtralno: kraj napada, informativno omenjen. | Nevtralno: kraj napada, informativno omenjen |
| Pentagon | Vsi viri so nevtralni, brez razlik v sentimentu. | Nevtralno: sporoča odločitev, brez meta-vrednotenja. | Nevtralno: omenjen prek tiskovnega predstavnika, brez vrednotenja. | Nevtralno: le informativno omenjen kot vir sporočila. | Nevtralno: omenjen prek tiskovnega predstavnika, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot vir informacije, brez vrednotenja. | Nevtralno: potrdil usmrtitev, brez meta-vrednotenja. | Nevtralno: vir informacije, ni vrednotenja. | Nevtralno: navaja željo po usmrtitvi, brez vrednotenja |
| Ameriška vojska | Vsi viri so nevtralni, brez razlik. | Nevtralno: omenjena kot del opisa Hasana, brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjena v kontekstu pravosodja in usmrtitev, brez vrednotenja. | Nevtralno: le informativno omenjena v zvezi z usmrtitvijo. | Nevtralno: omenjena v kontekstu usmrtitve in napada, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena kot institucija, brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjena v kontekstu usmrtitve, brez vrednotenja. | Nevtralno: izvršiteljica usmrtitve, ni vrednotenja. | Nevtralno: opisana kot izvršiteljica, brez vrednotenja |
| Pete Hegseth | Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v sentimentu. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot obrambni minister, ki priporoča usmrtitev. | Nevtralno: le naveden kot priporočitelj, brez meta-vrednotenja. | Nevtralno: citiran kot priporočitelj, brez meta-vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot obrambni minister, ki je podal priporočilo. | Nevtralno: omenjen kot minister, ki je podal priporočilo za usmrtitev. | Nevtralno: priporočil usmrtitev, ni meta-vrednotenja. | Nevtralno: omenjen kot priporočitelj usmrtitve, brez vrednotenja |
| Sean Parnell | Vsi viri so nevtralni, brez razlik v | Ni omenjeno | Nevtralno: citiran kot tiskovni predstavnik, brez meta-vrednotenja. | Nevtralno: le citiran kot tiskovni predstavnik, brez meta-vrednotenja. | Nevtralno: citiran kot tiskovni predstavnik, brez vrednotenja | Nevtralno: citiran kot tiskovni predstavnik, brez vrednotenja. | Nevtralno: citiran, da je sporočil odločitev, brez meta-vrednotenja. | Nevtralno: sporoča odločitev, citiran brez vrednotenja. | Nevtralno: le sporoča odločitev, brez meta-vrednotenja |
| John Bennett | Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot zadnji usmrčeni vojak, brez vrednotenja. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot zgodovinski primer usmrtitve, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot zadnji usmrčeni vojak, brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjen kot zadnji usmrčeni vojak, brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjen kot zgodovinski primer usmrtitve. | Nevtralno: omenjen kot zadnji usmrčeni vojak, brez vrednotenja |
| Fort Leavenworth | Viri enotno nevtralni, brez vrednotenja; SiOL dodaja zgodovinski kontekst usmrtitev. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot kraj pripora, brez vrednotenja. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot lokacija zapora, brez vrednotenja | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: kraj zapora in prejšnje usmrtitve. | Nevtralno: kraj zadnje usmrtitve, informativno |
| Christa Pike | Večina virov molči; dva nevtralno poročata o usmrtitvi. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: le informativno omenjena v zvezi s poskusom usmrtitve. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: opisana kot obsojenka, ni meta-vrednotenja. | Ni omenjeno |
| Vrhovno sodišče ZDA | Večina virov omenja nevtralno, le redki izstopajo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjeno kot zavrnitev prošnje, brez vrednotenja | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: zavrnilo pritožbo, informativno. | Nevtralno: ni sprejelo zahteve, informativno |
| Al Kaida | Delo edino omenja Al Kaido, in sicer negativno kot teroristično mrežo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Negativno: označena kot teroristična mreža, ki je navdihnila napad. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
entities
- Donald Trump
- Nidal Malik Hasan
- Fort Hood
- Pentagon
- Ameriška vojska
- Pete Hegseth
- Sean Parnell
- John Bennett
- Fort Leavenworth
- Christa Pike
- Vrhovno sodišče ZDA
- Al Kaida
key differences
- Al Kaida
- Delo edino omenja Al Kaido, in sicer negativno kot teroristično mrežo.
- Ameriška vojska
- Vsi viri so nevtralni, brez razlik.
- Christa Pike
- Večina virov molči; dva nevtralno poročata o usmrtitvi.
- Donald Trump
- Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.
- Fort Hood
- Vsi viri poročajo nevtralno, brez odstopanj.
- Fort Leavenworth
- Viri enotno nevtralni, brez vrednotenja; SiOL dodaja zgodovinski kontekst usmrtitev.
- John Bennett
- Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.
- Nidal Malik Hasan
- Vsi viri so enotno negativni, razlik ni.
- Pentagon
- Vsi viri so nevtralni, brez razlik v sentimentu.
- Pete Hegseth
- Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v sentimentu.
- Sean Parnell
- Vsi viri so nevtralni, brez razlik v
- Vrhovno sodišče ZDA
- Večina virov omenja nevtralno, le redki izstopajo.
source analyses
- 24ur
- Al Kaida
- Ni omenjeno
- Ameriška vojska
- Nevtralno: omenjena v kontekstu pravosodja in usmrtitev, brez vrednotenja.
- Christa Pike
- Ni omenjeno
- Donald Trump
- Nevtralno: le naveden kot odobritelj usmrtitve, brez vrednotenja.
- Fort Hood
- Nevtralno: omenjen kot kraj pokola, brez vrednotenja.
- Fort Leavenworth
- Nevtralno: omenjen kot kraj pripora, brez vrednotenja.
- John Bennett
- Nevtralno: omenjen kot zadnji usmrčeni vojak, brez vrednotenja.
- Nidal Malik Hasan
- Negativno: označen kot morilec in džihadist, obsodba in usmrtitev.
- Pentagon
- Nevtralno: omenjen prek tiskovnega predstavnika, brez vrednotenja.
- Pete Hegseth
- Nevtralno: omenjen kot obrambni minister, ki priporoča usmrtitev.
- Sean Parnell
- Nevtralno: citiran kot tiskovni predstavnik, brez meta-vrednotenja.
- Vrhovno sodišče ZDA
- Ni omenjeno
- Delo
- Al Kaida
- Negativno: označena kot teroristična mreža, ki je navdihnila napad.
- Ameriška vojska
- Nevtralno: le informativno omenjena v zvezi z usmrtitvijo.
- Christa Pike
- Nevtralno: le informativno omenjena v zvezi s poskusom usmrtitve.
- Donald Trump
- Nevtralno: le naveden kot odobritelj usmrtitve, brez meta-vrednotenja.
- Fort Hood
- Nevtralno: le informativno omenjen kot kraj napada.
- Fort Leavenworth
- Ni omenjeno
- John Bennett
- Ni omenjeno
- Nidal Malik Hasan
- Negativno: označen kot terorist, morilec, navdihnjen z Al Kaido.
- Pentagon
- Nevtralno: le informativno omenjen kot vir sporočila.
- Pete Hegseth
- Nevtralno: le naveden kot priporočitelj, brez meta-vrednotenja.
- Sean Parnell
- Nevtralno: le citiran kot tiskovni predstavnik, brez meta-vrednotenja.
- Vrhovno sodišče ZDA
- Ni omenjeno
- Dnevnik
- Al Kaida
- Ni omenjeno
- Ameriška vojska
- Nevtralno: omenjena kot institucija, brez vrednotenja.
- Christa Pike
- Ni omenjeno
- Donald Trump
- Nevtralno: omenjen kot odobritelj usmrtitve, brez meta-vrednotenja.
- Fort Hood
- Nevtralno: omenjen kot kraj napada, brez vrednotenja.
- Fort Leavenworth
- Ni omenjeno
- John Bennett
- Nevtralno: omenjen kot zadnji usmrčeni vojak, brez vrednotenja.
- Nidal Malik Hasan
- Negativno: opisan kot morilec, kriv za umore in poskuse umorov.
- Pentagon
- Nevtralno: omenjen kot vir informacije, brez vrednotenja.
- Pete Hegseth
- Nevtralno: omenjen kot obrambni minister, ki je podal priporočilo.
- Sean Parnell
- Nevtralno: citiran kot tiskovni predstavnik, brez vrednotenja.
- Vrhovno sodišče ZDA
- Ni omenjeno
- Nova24TV
- Al Kaida
- Ni omenjeno
- Ameriška vojska
- Nevtralno: omenjena v kontekstu usmrtitve in napada, brez vrednotenja
- Christa Pike
- Ni omenjeno
- Donald Trump
- Nevtralno: omenjen kot odobritelj usmrtitve, brez meta-vrednotenja
- Fort Hood
- Nevtralno: omenjen kot lokacija napada, brez vrednotenja
- Fort Leavenworth
- Nevtralno: omenjen kot lokacija zapora, brez vrednotenja
- John Bennett
- Nevtralno: omenjen kot zgodovinski primer usmrtitve, brez vrednotenja
- Nidal Malik Hasan
- Negativno: označen kot 'obsojeni terorist' in 'džihadist'
- Pentagon
- Nevtralno: omenjen prek tiskovnega predstavnika, brez vrednotenja
- Pete Hegseth
- Nevtralno: citiran kot priporočitelj, brez meta-vrednotenja
- Sean Parnell
- Nevtralno: citiran kot tiskovni predstavnik, brez vrednotenja
- Vrhovno sodišče ZDA
- Nevtralno: omenjeno kot zavrnitev prošnje, brez vrednotenja
- STA
- Al Kaida
- Ni omenjeno
- Ameriška vojska
- Nevtralno: omenjena kot del opisa Hasana, brez vrednotenja.
- Christa Pike
- Ni omenjeno
- Donald Trump
- Nevtralno: omenjen kot odobritelj usmrtitve, brez meta-vrednotenja.
- Fort Hood
- Nevtralno: omenjen kot kraj napada, brez vrednotenja.
- Fort Leavenworth
- Ni omenjeno
- John Bennett
- Ni omenjeno
- Nidal Malik Hasan
- Negativno: opisan kot obsojeni morilec, ki je umoril 13 ljudi.
- Pentagon
- Nevtralno: sporoča odločitev, brez meta-vrednotenja.
- Pete Hegseth
- Ni omenjeno
- Sean Parnell
- Ni omenjeno
- Vrhovno sodišče ZDA
- Ni omenjeno
- SiOL
- Al Kaida
- Ni omenjeno
- Ameriška vojska
- Nevtralno: izvršiteljica usmrtitve, ni vrednotenja.
- Christa Pike
- Nevtralno: opisana kot obsojenka, ni meta-vrednotenja.
- Donald Trump
- Nevtralno: kot predsednik odobri usmrtitev, ni meta-vrednotenja.
- Fort Hood
- Nevtralno: kraj napada, informativno omenjen.
- Fort Leavenworth
- Nevtralno: kraj zapora in prejšnje usmrtitve.
- John Bennett
- Nevtralno: omenjen kot zgodovinski primer usmrtitve.
- Nidal Malik Hasan
- Negativno: opisan kot množični morilec, obsojen za umore.
- Pentagon
- Nevtralno: vir informacije, ni vrednotenja.
- Pete Hegseth
- Nevtralno: priporočil usmrtitev, ni meta-vrednotenja.
- Sean Parnell
- Nevtralno: sporoča odločitev, citiran brez vrednotenja.
- Vrhovno sodišče ZDA
- Nevtralno: zavrnilo pritožbo, informativno.
- Svet24
- Al Kaida
- Ni omenjeno
- Ameriška vojska
- Nevtralno: opisana kot izvršiteljica, brez vrednotenja
- Christa Pike
- Ni omenjeno
- Donald Trump
- Nevtralno: le naveden kot odobritelj usmrtitve, brez meta-vrednotenja
- Fort Hood
- Nevtralno: kraj napada, informativno omenjen
- Fort Leavenworth
- Nevtralno: kraj zadnje usmrtitve, informativno
- John Bennett
- Nevtralno: omenjen kot zadnji usmrčeni vojak, brez vrednotenja
- Nidal Malik Hasan
- Negativno: opisan kot morilec, kriv 13 umorov, brez omilitev
- Pentagon
- Nevtralno: navaja željo po usmrtitvi, brez vrednotenja
- Pete Hegseth
- Nevtralno: omenjen kot priporočitelj usmrtitve, brez vrednotenja
- Sean Parnell
- Nevtralno: le sporoča odločitev, brez meta-vrednotenja
- Vrhovno sodišče ZDA
- Nevtralno: ni sprejelo zahteve, informativno
- Večer
- Al Kaida
- Ni omenjeno
- Ameriška vojska
- Nevtralno: omenjena v kontekstu usmrtitve, brez vrednotenja.
- Christa Pike
- Ni omenjeno
- Donald Trump
- Nevtralno: opisan kot odobril usmrtitev, zagovornik smrtne kazni, brez meta-vrednotenja.
- Fort Hood
- Nevtralno: omenjen kot kraj napada, brez vrednotenja.
- Fort Leavenworth
- Ni omenjeno
- John Bennett
- Nevtralno: omenjen kot zadnji usmrčeni vojak, brez vrednotenja.
- Nidal Malik Hasan
- Negativno: opisan kot morilec, kriv po 13 točkah za naklepni umor.
- Pentagon
- Nevtralno: potrdil usmrtitev, brez meta-vrednotenja.
- Pete Hegseth
- Nevtralno: omenjen kot minister, ki je podal priporočilo za usmrtitev.
- Sean Parnell
- Nevtralno: citiran, da je sporočil odločitev, brez meta-vrednotenja.
- Vrhovno sodišče ZDA
- Ni omenjeno
Scenariji
- scenarios
- description
- Vojaške oblasti pod vodstvom Peta Hegsetha uspešno izvedejo usmrtitev Nidala Hasana, kar prinese zadoščenje družinam žrtev iz Fort Hooda in utrdi zaupanje v vojaški pravosodni sistem.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- mid
- title
- Učinkovita izvedba pravice po dolgih letih
- valence
- positive
- description
- Nidal Hasan vloži nujno pritožbo na zvezno civilno sodišče, kar prisili Pentagon v zaustavitev priprav na strelski vod in podaljša pravno negotovost primera.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- short
- title
- Pravni procesi znova odložijo usmrtitev
- valence
- neutral
- description
- Izvedba usmrtitve s strelskim vodom sproži ostre proteste aktivistov za človekove pravice, ki Trumpovo odločitev označujejo za nazadnjaško in nehumano, kar poglobi družbene delitve.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- mid
- title
- Javna polarizacija zaradi metode usmrtitve
- valence
- negative
- description
- Primer Nidala Hasana postane precedens, ki Pentagon prisili v posodobitev in standardizacijo pravil za izvrševanje smrtnih kazni, s čimer se odpravijo pravne nejasnosti preteklih desetletij.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- long
- title
- Standardizacija vojaškega protokola za smrtne kazni
- valence
- positive
- description
- Odobritev usmrtitve sproži parlamentarno razpravo v kongresu o tem, ali bi moral predsednik ZDA imeti osebno pristojnost za potrjevanje vojaških usmrtitev.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- long
- title
- Politična debata o prihodnosti vojaškega pravosodja
- valence
- neutral
- description
- Zaradi pomanjkanja izkušenj vojske s strelskimi vodi po letu 1945 pride do tehničnih težav ali napak pri izvedbi, kar povzroči mednarodno obsodbo in škandal v Pentagonu.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- mid
- title
- Logistični fiasko pri izvedbi strelskega voda
- valence
- negative
- description
- Zastraševalni učinek hitre in odločne usmrtitve Nidala Hasana deluje kot odvračilni dejavnik za radikalizirane posameznike v vrstah ameriške vojske.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- long
- title
- Zmanjšanje števila napadov na vojaške baze
- valence
- positive
- description
- Analize Hasanovega primera spodbudijo vojsko k celoviti prenovi psihološkega testiranja vojaškega osebja, s čimer se preventivno preprečijo podobni incidenti v prihodnosti.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- long
- title
- Preusmeritev pozornosti na reformo psihiatrične oskrbe
- valence
- neutral
- description
- Usmrtitev Nidala Hasana s strani ameriških oblasti radikalne skupine izkoristijo za propagandno kampanjo, ki poveča tveganje za povračilne napade na ameriške interese.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- mid
- title
- Nidal Hasan postane simbol ekstremističnega mučeništva
- valence
- negative
Viri
- articles
- article order
- 5
- body
- Washington, 06. oktobra (STA) Ameriški predsednik Donald Trump je odobril usmrtitev s strelskim vodom za nekdanjega psihiatra ameriške vojske Nidala Hasana, ki je bil obsojen na smrt zaradi umora 13 ljudi v napadu v oporišču v Teksasu leta 2009, je sporočil Pentagon. Gre za metodo, ki je ...
- language
- slv
- published at
- 2026-10-06T09:21:23
- source
- STA
- title
- Trump odobril prvo usmrtitev s strelskim vodom po več kot 60 letih
- url
- https://www.sta.si/3606878/
- article order
- 7
- body
- Ameriški predsednik Donald Trump je po priporočilih obrambnega ministra Petea Hegsetha odobril usmrtitev Nidala Hasana, ki je obsojen zaradi pokola v vojaški bazi Fort Hood v Teksasu leta 2009. Usmrtil ga bo strelski vod. Čas in kraj usmrtitve še nista bila določena, vendar vojaška pravila določajo, da mora biti usmrtitev izvedena v 150 dneh po predsednikovi odobritvi, vendar ne prej kot v 60 dneh. Tiskovni predstavnik Pentagona Sean Parnell je na omrežju X objavil, da bo Hegseth določil čas in kraj usmrtitve "džihadista". "Hasanov sodni dan je končno prišel," je dodal. Hasan, nekdanji vojaški psihiater, je 5. novembra 2009 v Centru za pripravo vojakov na napotitev v vojaški bazi Fort Hood začel streljati. Pri tem naj bi vzklikal "Alahu akbar" oziroma "Alah je velik", piše CNN. Preden so ga ustrelili, hudo ranili in aretirali, je ubil 12 vojakov in enega civilista. Leta 2013 je bil spoznan za krivega 13 kaznivih dejanj naklepnega umora in 32 kaznivih dejanj poskusa umora ter obsojen na smrtno kazen. Premestili so ga v vojaški pripor v Fort Leavenworthu v zvezni državi Kansas. Je eden od štirih obsojencev na smrt, ki so v sistemu vojaškega pravosodja ameriške vojske. Ameriška vojska sicer ni usmrtila pripadnika svojih oboroženih sil že od leta 1961, ko je bil vojak John Bennett usmrčen, potem ko je bil v Avstriji spoznan za krivega posilstva in poskusa umora 11-letne deklice, piše ABC News.
- language
- slv
- published at
- 2026-10-06T07:16:18
- source
- 24ur
- title
- Morilca iz Fort Hooda čaka strelski vod, Trump odobril usmrtitev
- url
- https://www.24ur.com/novice/tujina/morilca-iz-fort-hooda-caka-strelski-vod-trump-odobril-usmrtitev.html
- article order
- 0
- body
- Nidal hasan je bil obsojen na smrt zaradi umora 13 ljudi v napadu v oporišču v Teksasu leta 2009. Le malo po nesrečnem poskusu izvršitve smrtne kazni Christe Pike je ameriški predsednik Donald Trump je odobril usmrtitev s strelskim vodom za nekdanjega majorja ameriške vojske Nidala Hasana. Ta je bil, kot je sporočil Pentagon, obsojen na smrt zaradi umora 13 ljudi v napadu v oporišču v Teksasu leta 2009. Te metode ameriška vojska po poročanju medijev ni uporabila že 65 let. Ameriške smrtne kazni pod drobnogledom Obrambni minister Pete Hegseth je "priporočil - predsednik Donald Trump pa odobril - smrtno kazen s strelskim vodom ameriške vojske za terorista Nidala Malika Hasana", je v ponedeljek na družbenem omrežju X sporočil tiskovni predstavnik Pentagona Sean Parnell. Dodal je, da je Hasan streljal na neoborožene ameriške vojake, medtem ko je vzklikal "Alah Akbar" (Alah je velik). Čas in kraj izvedbe smrtne kazni bo določil bo Hegseth; če bo Hasan dejansko usmrčen, bo to po poročanju tujih tiskovnih agencij prva usmrtitev, ki jo bo ameriška vojska izvedla po letu 1961. Usmrtitev s strelskim vodom je sicer dovoljena metoda usmrtitve v petih ameriških zveznih državah. Morilski pohod so prekinili policisti Zdaj 56-letni nekdanji vojaški psihiater Nidal Hasan je 5. novembra 2009 začel streljati v zdravstveni ustanovi v oporišču Fort Hood v Teksasu, ki je služilo kot zbirališče vojakov pred napotitvijo na bojišča v Iraku in Afganistanu. Ubil je 13 ljudi in jih ranil 32. Morilski pohod so prekinili policisti, ki so ga hudo ranili. Nidal je končal v invalidskem vozičku in je hrom od pasu navzdol. Vojaška porota je Hasana, v ZDA rojenega muslimana palestinskega rodu, leta 2013 obsodila na smrt zaradi izvedbe množičnega strelskega napada, ki je bil navdihnjen z ideologijo teroristične mreže Al Kaida. Trump je usmrtitev s strelskim vodom odobril le nekaj dni po tistem, ko se je v ameriški zvezni državi Tennessee ponesrečil poskus usmrtitve obsojene morilke Christe Pike. Obsojenka je preživela dva odmerka smrtonosne injekcije in je od takrat v bolnišnici v kritičnem stanju. Primer je znova sprožil razpravo o smrtni kazni v ZDA.
- language
- slv
- published at
- 2026-10-06T09:28:44
- source
- Delo
- title
- Trump po 65 letih odobril usmrtitev s strelskim vodom
- url
- https://www.delo.si/novice/svet/trump-po-65-letih-odobril-usmrtitev-s-strelskim-vodom
- article order
- 5
- body
- Predsednik ZDA Donald Trump je odobril usmrtitev nekdanjega majorja ameriške vojske Nidala Malika Hasana s strelskim vodom. To je v ponedeljek zvečer sporočil tiskovni predstavnik Pentagona Sean Parnell. Če bo kazen izvršena, bo to prva usmrtitev pripadnika ameriške vojske po letu 1961 in prva s strelskim vodom po drugi svetovni vojni. Sean Parnell je na omrežju X zapisal, da je obrambni minister Pete Hegseth priporočil, predsednik Donald Trump pa odobril smrt s strelskim vodom ameriške vojske za "obsojenega terorista Nidala Malika Hasana, džihadista, ki je leta 2009 streljal na neoborožene ameriške vojake v Fort Hoodu". Dodal je, da je Hasan ubil 13 ljudi in ranil 32 drugih, med napadom pa vzklikal "Allahu Akbar". "Sodni dan za Hasana je končno prišel," je zapisal Parnell. Čas in kraj usmrtitve bo določil minister za vojsko. Hegseth je na objavo odgovoril z eno besedo: "Pravica." Hasan, danes star 56 let, je bil 5. novembra 2009 psihiater v bazi Fort Hood v Teksasu. V objekt, kjer so se vojaki pripravljali na napotitev v Irak in Afganistan, je vstopil z lasersko namerjenim pištolo in začel streljati. Ubili so 12 aktivnih vojakov in enega upokojenega vojaka, ki je delal kot civilist; več kot 30 ljudi je bilo ranjenih. Napad je ustavil civilni policist, ki je Hasana ustrelil in ga delno ohromil. Šlo je za najsmrtonosnejši nenaborni napad na ameriško vojaško bazo. Na vojaškem sodišču julija 2013 je senat 13 častnikov Hasana soglasno obsodil za 13 predhodno načrtovanih umorov in 32 poskusov umora ter mu izrekel smrtno kazen. Hasan se je branil sam, ni poklical prič in ni zanikal obtožb. Na sodišču je dejal, da je deloval v podporo talibanom in v maščevanje za ameriške vojne v muslimanskem svetu. Pred napadom je imel stike z radikalnim pridigarjem Anwarjem al-Awlakijem, ameriškim državljanom, ki ga je pozneje ubil ameriški dron v Jemnu. Po uniformnem zakoniku vojaškega pravosodja smrtne kazni, izrečene na vojaškem sodišču, ni mogoče izvršiti brez odobritve predsednika. Vrhovno sodišče ZDA je marca 2025 zavrnilo Hasanovo prošnjo za presojo obsodbe. Hegseth je že septembra 2025 javno dejal, da je stoodstotno zavezan izvršitvi smrtne kazni. Hasan je na vojaškem oddelku za obsojene na smrt v Fort Leavenworthu v Kansasu. 65 let od zadnje usmrtitve Zadnja usmrtitev pripadnika ameriške vojske je bila leta 1961, ko so v Fort Leavenworthu obesili vojaka Johna A. Bennetta, obsojenega zaradi posilstva in poskusa umora deklice v Avstriji. Zadnja znana usmrtitev s strelskim vodom ameriške vojske je bila januarja 1945, ko so v Franciji ustrelili vojaka Eddieja Slovika zaradi dezerterstva. Pentagon ni pojasnil, zakaj je namesto smrtonosne injekcije, ki je v veljavnih vojaških predpisih predvidena metoda, izbral strelski vod. Ni tudi jasno, ali bo treba predpise spremeniti. Viri opozarjajo, da bi nadaljnje pritožbe na zveznem sodišču lahko izvršitev še odložile. Leta 2008 je predsednik George W. Bush odobril usmrtitev vojaka Ronalda Graya, a jo je ustavilo zvezno sodišče.
- language
- slv
- published at
- 2026-10-06T15:46:42
- source
- Nova24TV
- title
- Trump odobril usmrtitev islamističnega strelca iz Fort Hooda s strelskim vodom
- url
- https://nova24tv.si/trump-odobril-usmrtitev-islamisticnega-strelca-iz-fort-hooda-s-strelskim-vodom/
- article order
- 3
- body
- Pentagon je sporočil, da bo nekdanji major ameriške vojske Nidal Malik Hasan usmrčen s streljanjem. To bo prva vojaška usmrtitev s streljanjem od konca druge svetovne vojne, poroča britanski BBC. Nidal Malik Hasan, vojaški major in zdravnik, je leta 2009 v vojaški bazi Fort Hood s puško ubil 13 neoboroženih ameriških vojakov in ranil še 32 ljudi. Tiskovni predstavnik Pentagona Sean Parnell je na družbenih omrežjih objavil, da je obrambni minister Pete Hegseth podal priporočilo za usmrtitev, predsednik Donald Trump pa jo je uradno odobril. Kot piše BBC, bo to prva vojaška usmrtitev s streljanjem od konca druge svetovne vojne. Hasan je bil spoznan za krivega po 13 točkah obtožnice za umor s premislekom in 32 točkah za poskus umora. Porota, ki jo je sestavljalo 13 vojaških častnikov, je soglasno priporočila smrtno kazen. Parnell je napovedal, da bo minister za kopensko vojsko določil datum in kraj usmrtitve. "Hasanov sodni dan je končno napočil," je zapisal na omrežju X. Krvavi napad Hasan, vojaški psihiater iz Virginije, je leta 2009 v bazi v Teksasu izstrelil strele, ki so vzeli življenja 13 vojakov. Med vojaškim sojenjem je kasneje priznal, da je bil napadalec, ter se opravičil za "vse napake". Na sojenju leta 2013 je izjavil, da je verjel, kako s tem ščiti muslimane in talibane v Afganistanu. BBC še navaja, da je bil dogodek najbolj smrtonosni napad na ameriški vojaški bazi, ki ni bil neposredno povezan z bojnim delovanjem. Napad se je zgodil v nabito polni medicinski zgradbi, kjer so vojaki pred odhodom na terenske naloge čakali na zdravstvene preglede in cepljenje. Hasan je trenutno eden od štirih zapornikov, ki v ameriškem vojaškem sistemu čakajo na izvršitev smrtne kazni. Po vojaški zakonodaji je za usmrtitev v vojaškem sistemu nujno predhodno odobrenje predsednika ZDA. Pred samo izvedbo kazni sta obvezna še pritožbeni postopek in končna presoja njene zakonitosti. Zadnji človek, ki je bil usmrčen v vojaškem sistemu, je bil vojak John Bennett, ki so ga leta 1961 obesili zaradi posilstva 11-letne deklice. Ameriško vojaško pritožbeno sodišče je vojaško smrtno kazen leta 1983 sicer razglasilo za neustavno, vendar je bila ponovno uvedena leto kasneje z izvršnim ukazom tedanjega predsednika Ronalda Reagana. Vojaške usmrtitve se sicer razlikujejo od tistih, ki se izvajajo na ravni posameznih zveznih držav. Streljanje redko Večina usmrtitev v ZDA se izvaja na ravni zveznih držav. Smrtna kazen je zakonsko dovoljena v 27 zveznih državah, pa tudi v vojski in na zvezni ravni. Usmrtitev s streljanjem je sicer precej redka; lani so takšno usmrtitev izvedli v Južni Karolini, kar je bilo prvo tovrstno dejanje v tej zvezni državi in hkrati prvo v ZDA po 15 letih. Poleg Južne Karoline streljanje kot način usmrtitve dopuščajo še štiri zvezne države: Idaho, Mississippi, Oklahoma in Utah. BBC še dodaja, da je predsednik Trump zagovornik ostrih ukrepov in uveljavljanja zvezne smrtne kazni, ki jo je ponovno uvedel z izvršnim ukazom že prvi dan svojega mandata januarja 2025. V času njegovih predhodnikov, zlasti Joeja Bidna, je pravosodno ministrstvo uveljavilo moratorij na izvajanje smrtne kazni na zvezni ravni. V tokratnem izvršnem ukazu je smrtna kazen opisan kot "nujno orodje za odvračanje in kaznovanje tistih, ki zagrešijo najhujše zločine in dejanja smrtonosnega nasilja nad ameriškimi državljani".
- language
- slv
- published at
- 2026-10-06T08:16:24
- source
- Dnevnik
- title
- Trump odobril prvo vojaško usmrtitev s streljanjem od konca druge svetovne vojne
- url
- https://www.dnevnik.si/novice/svet/to-bo-prva-vojaska-usmrtitev-s-streljanjem-od-konca-druge-svetovne-vojne-2831951/
- article order
- 2
- body
- Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu. Ameriško obrambno ministrstvo je potrdilo, da bodo nekdanjega majorja ameriške vojske Nidala Malika Hasana usmrtili s strelskim vodom. Hasan, vojaški psihiater, je leta 2009 v vojaškem oporišču Fort Hood v Teksasu ustrelil in ubil 13 neoboroženih ameriških vojakov ter ranil 32 ljudi. Predsednik Donald Trump je odobril to najstrožjo kazen, pred tem pa je priporočilo za usmrtitev podal minister za obrambo Pete Hegseth. To bo prva vojaška usmrtitev s strelskim vodom po koncu druge svetovne vojne. Tiskovni predstavnik Pentagona Sean Parnell je na družbenih omrežjih sporočil odločitev in zapisal: "Hasanov sodni dan je končno prišel," poroča BBC. Parnell je ob tem dodal, da bo minister za kopensko vojsko kmalu določil točen čas in kraj usmrtitve. Vojaška porota s trinajstimi častniki je že pred tem soglasno priporočila smrtno kazen, saj so Hasana spoznali za krivega po 13 točkah obtožnice za naklepni umor in po 32 točkah za poskus umora. Napad, ki ga je Hasan izvedel 5. novembra 2009, predstavlja najsmrtonosnejši dogodek v ameriškem vojaškem oporišču, ki ni neposredno povezan z bojnimi operacijami. Hasan je napadel vojake v polni zdravstveni zgradbi, kjer so čakali na zdravniške preglede in cepljenja pred odhodom na misije. Kasneje je Hasan na vojaškem sojenju priznal, da je izvedel napad, in se opravičil za vse svoje napake. Med sojenjem leta 2013 je pojasnil svoje motive in dejal, da je s tem dejanjem želel zaščititi muslimane in talibane v Afganistanu. Hasan trenutno spada med štiri zapornike, ki v ameriškem vojaškem sistemu čakajo na izvršitev smrtne kazni. Vojaška zakonodaja določa, da mora vsako vojaško smrtno kazen osebno odobriti ameriški predsednik. Pred samo izvršitvijo kazni sistem zahteva tudi pritožbeno presojo, ki potrdi zakonitost postopka. Zadnji človek, ki ga je usmrtil ameriški vojaški sistem, je bil vojak John Bennett. Tega so leta 1961 obesili zaradi posilstva enajstletne deklice. Vojaške usmrtitve se močno razlikujejo od tistih, ki jih izvajajo posamezne zvezne države. Večina usmrtitev v ZDA namreč poteka na državni ravni. Smrtna kazen ostaja zakonita v 27 zveznih državah, prav tako pa jo dovoljujeta vojska in zvezna vlada. Usmrtitev s strelskim vodom je v ZDA izjemno redka. Južna Karolina je lani izvedla prvo takšno usmrtitev v zgodovini te zvezne države in prvo v celotnih ZDA v zadnjih petnajstih letih. Strelski vod trenutno kot obliko usmrtitve dovoljujejo še štiri druge zvezne države, in sicer Idaho, Misisipi, Oklahoma ter Utah. Donald Trump ostaja močan zagovornik zvezne smrtne kazni. Že prvi dan svojega mandata januarja 2025 je z izvršno uredbo ponovno uvedel izvajanje te kazni na zvezni ravni. Njegov predhodnik Joe Biden je pred tem prek pravosodnega ministrstva uvedel moratorij na zvezne usmrtitve. Trump je v svoji novi izvršni uredbi smrtno kazen označil kot "nujno orodje za odvračanje in kaznovanje vseh, ki zagrešijo najhujše zločine in smrtonosno nasilje nad ameriškimi državljani".
- language
- slv
- published at
- 2026-10-06T08:01:59
- source
- Večer
- title
- Trump odobril prvo vojaško usmrtitev s strelskim vodom po drugi svetovni vojni
- url
- https://vecer.com/svet/vojaska-usmrtitev-s-strelskim-vodom-nidal-malik-hasan-trump-10429437
- article order
- 1
- body
- Ameriški predsednik Donald Trump je le nekaj dni po spodletelem poskusu usmrtitve Christie Pike odobril usmrtitev nekdanjega majorja ameriške vojske Nidala Malika Hasana s strelskim vodom. Nekdanji vojaški psihiater je bil obsojen na smrt zaradi strelskega pohoda leta 2009 v vojaški bazi Fort Hood v Teksasu, v katerem je ubil 13 ljudi in ranil več kot 30. Če bo usmrtitev izvedena, bo to prva usmrtitev, ki jo bo ameriška vojska izvedla po letu 1961. Odločitev je v ponedeljek sporočil glavni tiskovni predstavnik Pentagona Sean Parnell. Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je usmrtitev s strelskim vodom priporočil, predsednik Donald Trump pa jo je odobril. Datum in kraj usmrtitve bo določil sekretar ameriške kopenske vojske, poroča CNN. "Sodni dan za Hasana je končno prišel," je ob napovedi zapisal Parnell. V vojaški bazi ubil 13 ljudi Hasan je 5. novembra 2009 vstopil v objekt za zdravstveno pripravo vojakov v vojaški bazi Fort Hood v Teksasu in začel streljati. Ubil je 13 ljudi, med njimi 12 vojakov in enega civilista, ter ranil več kot 30 ljudi. Med napadom je vzkliknil "Alahu akbar". Hasan, ki je bil takrat major ameriške vojske in vojaški psihiater, je med sojenjem priznal, da je streljal. Svoje dejanje je utemeljeval s trditvijo, da je želel preprečiti ameriškim vojakom odhod v Afganistan, kjer bi se borili proti muslimanom. Na sojenju se je zastopal sam, ni poklical nobene priče in obtožb praktično ni izpodbijal. Vojaška porota ga je leta 2013 spoznala za krivega 13 umorov in 32 poskusov umora ter ga obsodila na smrt. Vrhovno sodišče zavrnilo njegovo pritožbo Hasan je v naslednjih letih izpodbijal obsodbo in smrtno kazen. Njegov primer je prišel tudi pred ameriško vrhovno sodišče, ki je lani zavrnilo njegovo zahtevo za obravnavo primera. Trumpova odobritev sicer še ne pomeni, da bo usmrtitev izvedena nemudoma. Kot poročajo ameriški mediji, lahko Hasan postopek poskuša dodatno zavleči z vložitvijo zahtevka za presojo zakonitosti pridržanja oziroma kazni pred zveznim civilnim sodiščem. Datum usmrtitve za zdaj ni določen. Le nekaj dni prej spodletela usmrtitev Christe Pike Trumpova odločitev prihaja le nekaj dni po odmevnem spodletelem poskusu usmrtitve Christe Pike v zvezni državi Tennessee. Petdesetletnico, ki je bila zaradi mučenja in umora 19-letne Colleen Slemmer leta 1995 obsojena na smrt, so preteklo sredo poskušali usmrtiti s smrtonosno injekcijo. Zaporsko osebje ji je vbrizgalo dve dozi pentobarbitala, ki bi morali biti smrtonosni, vendar Pike ni umrla. Po navedbah njenih odvetnikov so imeli izvajalci velike težave pri vzpostavljanju intravenoznega dostopa, med postopkom pa so uporabili več igel. Po neuspešni usmrtitvi so jo prepeljali v bolnišnico. Po zadnjih podatkih je ostala nezavestna, priključena na ventilator, njeni odvetniki pa so poročali tudi o poškodbah rok. Trump: Ne bi smelo biti zelo težko Trump je na vprašanje novinarjev, ali bo zaradi spodletele usmrtitve Pikeove zahteval spremembe pri izvajanju smrtne kazni, primer označil za "zanimivo situacijo", vendar poudaril, da je odločitev o nadaljnjih korakih v pristojnosti Tennesseeja. Trump je nato zdravnika in republikanskega kongresnika Ronnyja Jacksona, ki je bil v času njegovega prvega predsedniškega mandata zdravnik Bele hiše, vprašal, kako je sploh mogoče, da smrtonosna injekcija ne deluje. Jackson je odgovoril, da bi moral biti tak postopek preprost, Trump pa je dodal: "Ne bi smelo biti zelo težko." Le nekaj dni pozneje je Trump odobril Hasanovo usmrtitev s strelskim vodom. Associated Press ob tem neposredno izpostavlja časovno povezavo med obema dogodkoma. Prva vojaška usmrtitev po več kot 60 letih Če bo smrtna kazen izvršena, bo Hasan prvi obsojenec, ki ga bo ameriška vojska usmrtila po letu 1961. Takrat so v vojaškem zaporu Fort Leavenworth v Kansasu z obešanjem usmrtili vojaka Johna Bennetta, obsojenega zaradi posilstva in poskusa umora. Še dlje je minilo od zadnje usmrtitve ameriškega vojaka s strelskim vodom. Leta 1945 je bil v Franciji ustreljen vojak Eddie Slovik, ki je bil med drugo svetovno vojno obsojen zaradi dezerterstva. Hasan je trenutno zaprt v vojaškem zaporu v Fort Leavenworthu v Kansasu.
- language
- slv
- published at
- 2026-10-06T07:21:58
- source
- SiOL
- title
- Trump odobril usmrtitev množičnega morilca s strelskim vodom
- url
- https://siol.net/novice/svet/trump-odobril-usmrtitev-mnozicnega-morilca-s-strelskim-vodom-703285
- article order
- 4
- body
- Ameriški predsednik Donald Trump je odobril usmrtitev nekdanjega vojaškega psihiatra Nidala Malika Hasana, ki je leta 2009 v vojaški bazi Fort Hood ubil 13 ljudi. Pentagon želi smrtno kazen izvršiti s strelskim vodom. Če bo kazen izvršena, bo to prva usmrtitev v ameriškem vojaškem pravosodju po letu 1961 in prva s strelskim vodom po letu 1945. Datum še ni določen. Odločitev je sporočil tiskovni predstavnik Pentagona Sean Parnell. Po njegovih navedbah je usmrtitev predsedniku priporočil vodja Pentagona Pete Hegseth, Trump pa jo je odobril. Kraj in datum mora zdaj določiti sekretar kopenske vojske. Reuters poroča, da ameriška vojska smrtne kazni ni izvršila že 65 let, strelski vod pa je nazadnje uporabila pred več kot 80 leti. Trinajst mrtvih v Fort Hoodu Hasan je bil 5. novembra 2009 major ameriške vojske in psihiater. Vstopil je v poln center v Fort Hoodu v Teksasu, kjer so se vojaki pripravljali na napotitve, in začel streljati s polavtomatsko pištolo. Ubil je 13 ljudi, med njimi 12 pripadnikov vojske in enega civilista, ter ranil 31 ljudi. Napad se je končal, ko so ga pred stavbo ustavili policisti in ga ustrelili. Zaradi poškodb je ostal paraliziran od pasu navzdol. Vojaška porota ga je leta 2013 spoznala za krivega 13 naklepnih umorov in 32 poskusov naklepnega umora. Razlika med 31 ranjenimi in 32 poskusi umora ni napaka. Hasan je streljal tudi na civilno policistko, ki v izmenjavi ognja ni bila zadeta, zato je tožilstvo vložilo 32 obtožb za poskus umora, čeprav je bilo dejansko ranjenih 31 ljudi. Hasan streljanja ni zanikal. Med sojenjem, na katerem se je zagovarjal sam, je svoje ravnanje povezoval z ameriškimi vojaškimi operacijami v muslimanskih državah. Vojaško prizivno sodišče je njegovo obsodbo in smrtno kazen leta 2023 potrdilo. Več kot desetletje pritožb Smrtne kazni v ameriškem vojaškem sistemu so predmet obveznega pritožbenega pregleda. Hasanovi odvetniki so izpodbijali vrsto vprašanj, od sestave porote in njegovega zastopanja do ustavnosti vojaške smrtne kazni. Po potrditvi sodbe na vojaških sodiščih je primer prišel tudi pred ameriško vrhovno sodišče, ki njegove zahteve za obravnavo ni sprejelo. Vojaška smrtna kazen ima še eno posebnost. Tudi po končanem rednem pritožbenem postopku je ni mogoče izvršiti brez osebne odobritve predsednika ZDA. Trump je ta korak zdaj naredil. To pa še ne pomeni, da je usmrtitev neposredno pred vrati, saj lahko Hasan pred civilnimi zveznimi sodišči poskuša doseči njeno zadržanje. Zadnja usmrtitev leta 1961, zadnji strelski vod leta 1945 Ameriška vojska je zadnjo smrtno kazen izvršila 13. aprila 1961, ko je bil v vojaškem zaporu Fort Leavenworth obešen vojak John A. Bennett. Strelski vod pa ima še daljšo zgodovinsko prekinitev. Ameriška vojska ga je pri usmrtitvi nazadnje uporabila leta 1945, torej med drugo svetovno vojno. Če bo Hasan na ta način usmrčen, bo prvi vojaški zapornik, ki ga bodo pred strelski vod postavili po več kot osmih desetletjih. Leta 2008 se je ameriška vojska sicer približala prvi usmrtitvi po Bennettu. Predsednik George W. Bush je odobril izvršitev smrtne kazni nad Ronaldom Grayem in datum je bil že določen, vendar je zvezno sodišče usmrtitev ustavilo. Hasan je trenutno eden od štirih zapornikov na vojaški smrtni kazni. Poleg njega so tam Ronald Gray, Hasan Akbar in Timothy Hennis. Uradna strokovna publikacija ameriške vojske je enako število navajala tudi letos. Strelski vod se v ZDA ponovno uporablja Čeprav je strelski vod v sodobnih ZDA redek, metoda ni izginila. V zadnjih letih jo je ponovno uporabilo tudi civilno pravosodje posameznih zveznih držav, deloma zaradi težav pri pridobivanju zdravil za smrtonosne injekcije. Hasanov primer pa poteka v ločenem vojaškem pravosodnem sistemu. Naslednji korak bo določitev datuma in kraja usmrtitve, nato pa bodo odločilni morebitni novi sodni postopki. Če izvršitve ne bo ustavilo sodišče, bo Hasan prvi človek, ki ga bo ameriška vojska usmrtila po letu 1961, in prvi, ki ga bo usmrtila s strelskim vodom po letu 1945. Kako praviloma poteka usmrtitev s strelskim vodom Strelski vod je zgodovinsko tesno povezan prav z vojaškim pravosodjem. V ameriški vojski so ga uporabljali predvsem v prvi polovici 20. stoletja, zadnjo takšno vojaško usmrtitev pa so izvedli leta 1945. Zadnja ameriška vojaška usmrtitev nasploh je sledila leta 1961, vendar z obešanjem. Metoda je pozneje skoraj izginila, vendar je v civilnem pravosodju nekaterih zveznih držav ostala dovoljena. Najbolj znan primer je Gary Gilmore, ki so ga leta 1977 v Utahu usmrtili s strelskim vodom; šlo je za prvo usmrtitev v ZDA po odpravi večletnega moratorija na smrtno kazen. Utah jo je pozneje še uporabljal, nazadnje leta 2010. Pri takšni usmrtitvi je obsojenec praviloma privezan na stol, glavo ima pokrito, na prsih pa je označena ciljna točka nad srcem. Več posebej izbranih strelcev nato na ukaz sproži hkrati, zdravnik pa po streljanju potrdi smrt. Natančna izvedba se razlikuje med posameznimi jurisdikcijami; Pentagon podrobnega protokola za Hasanov primer za zdaj ni javno objavil.
- language
- slv
- published at
- 2026-10-06T07:30:47
- source
- Svet24
- title
- Trump odobril strelski vod: ameriška vojska česa takega ni storila 81 let
- url
- https://svet24.si/novice/tujina/strelski-vod-usmrtitev-smrtna-kazen-1931432
- source scope
- analyzed source count
- 8
- omitted articles
- omitted source count
- 0
- total source count
- 8