MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• Hamas je 7. oktobra 2023 izvedel napad na Izrael, pri čemer je ubil okoli 1200 ljudi in zajel približno 251 talcev.
• Izrael in Hamas se nista dogovorila o razorožitvi Hamasa in umiku izraelskih sil, kar ovira mir.
• V izraelski ofenzivi na Gazo je bilo ubitih več kot 74.000 Palestincev, od tega več kot 20.000 otrok.
• Izrael nadaljuje napade na Gazo tudi po treh letih, kljub več dogovorom o prekinitvi ognja.
• Izraelski premier Benjamin Netanjahu je zatrdil, da Hamas v Gazi 'nikoli več ne bo imel nobene moči'.
• Konflikt se je razširil na celoten Bližnji vzhod, vključno z Iranom, Libanonom in Jemnom.
• Hamas in Izrael sta sklenila več dogovorov o prekinitvi ognja, nazadnje oktobra lani, vendar jih Izrael redno krši.
• Izrael preprečuje zadostno dobavo humanitarne pomoči v Gazo.
• Izraelski obrambni minister Izrael Kac je razglasil višjo stopnjo pripravljenosti vojske in zagrozil s 'visoko ceno' za napade na vojsko.
• V času domnevne prekinitve ognja je izraelska vojska ubila več kot 1430 ljudi, od tega več kot 300 otrok.
• Izrael je neposredno vojaško zasedel okoli 70 odstotkov Gaze, okoli dva milijona Palestincev je razseljenih.
• Predsednik ZAE Mohammed bin Zayed je Netanjahuja opozoril na možnost napada Hamasa deset dni pred 7. oktobrom 2023.
• Netanjahu je zanikal navedbe o opozorilu ZAE in napovedal tožbo proti časopisu Haaretz.
• Izrael je ubil vodjo Hezbolaha Hasana Nasralo med silovitim obstreljevanjem Libanona.
• Izraelski mediji so poročali, da je izraelska vojska odgovorna za del civilnih žrtev med napadom 7. oktobra, vključno z uporabo 'direktive Hanibal'.

key differences

Hamas in Izrael sta sklenila več dogovorov o prekinitvi ognja, nazadnje oktobra lani, vendar jih Izrael redno krši.

Nobeden od virov ne potrjuje trditve o rednem kršenju Izraela.

Hamas je 7. oktobra 2023 izvedel napad na Izrael, pri čemer je ubil okoli 1200 ljudi in zajel približno 251 talcev.

Večina virov navaja podobne številke, a 24ur in Svet24 podata najbolj natančne podatke.

Izrael in Hamas se nista dogovorila o razorožitvi Hamasa in umiku izraelskih sil, kar ovira mir.

Nekateri viri (Svet24, Reporter.si) potrjujejo oviro, drugi (24ur, Dnevnik) le delno omenjajo.

Izrael je neposredno vojaško zasedel okoli 70 odstotkov Gaze, okoli dva milijona Palestincev je razseljenih.

Večina virov trditve ne omenja, le Svet24 delno.

Izrael je ubil vodjo Hezbolaha Hasana Nasralo med silovitim obstreljevanjem Libanona.

Večina virov trditve ne omenja, le Reporter.si jo potrjuje.

Izrael nadaljuje napade na Gazo tudi po treh letih, kljub več dogovorom o prekinitvi ognja.

Večina virov trditev potrjuje, STA navaja napačno časovnico.

Izrael preprečuje zadostno dobavo humanitarne pomoči v Gazo.

Nobeden ne potrjuje trditve; vsi omenjajo krizo, ne pa vzroka.

Izraelski mediji so poročali, da je izraelska vojska odgovorna za del civilnih žrtev med napadom 7. oktobra, vključno z uporabo 'direktive Hanibal'.

Viri ne omenjajo trditve; edina razlika je odsotnost.

Izraelski obrambni minister Izrael Kac je razglasil višjo stopnjo pripravljenosti vojske in zagrozil s 'visoko ceno' za napade na vojsko.

Večina virov ne omenja, trije potrjujejo izjavo.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je zatrdil, da Hamas v Gazi 'nikoli več ne bo imel nobene moči'.

Večina virov izjave ne omenja, trije jo citirajo dobesedno, 24ur le delno.

Konflikt se je razširil na celoten Bližnji vzhod, vključno z Iranom, Libanonom in Jemnom.

Dnevnik in SiOL potrjujejo širitev, drugi molčijo.

Netanjahu je zanikal navedbe o opozorilu ZAE in napovedal tožbo proti časopisu Haaretz.

Samo 24ur poroča; ostali viri trditev ignorirajo.

Predsednik ZAE Mohammed bin Zayed je Netanjahuja opozoril na možnost napada Hamasa deset dni pred 7. oktobrom 2023.

Le 24ur poroča, drugi viri ne omenjajo.

V izraelski ofenzivi na Gazo je bilo ubitih več kot 74.000 Palestincev, od tega več kot 20.000 otrok.

Večina virov navaja 74.000 ubitih, le 24ur doda 20.000 otrok.

V času domnevne prekinitve ognja je izraelska vojska ubila več kot 1430 ljudi, od tega več kot 300 otrok.

Večina virov trditve ne omenja; le 24ur in Svet24 delno navajata število žrtev brez podatka o otrocih.

source analyses

24ur

Hamas in Izrael sta sklenila več dogovorov o prekinitvi ognja, nazadnje oktobra lani, vendar jih Izrael redno krši.

Delno: Članek omenja več premirij, ki so bila prekršena.

Hamas je 7. oktobra 2023 izvedel napad na Izrael, pri čemer je ubil okoli 1200 ljudi in zajel približno 251 talcev.

Da: Članek navaja 1221 ubitih in 251 zajetih talcev.

Izrael in Hamas se nista dogovorila o razorožitvi Hamasa in umiku izraelskih sil, kar ovira mir.

Delno: Članek omenja zahteve po razorožitvi in delnem umiku.

Izrael je neposredno vojaško zasedel okoli 70 odstotkov Gaze, okoli dva milijona Palestincev je razseljenih.

Ni omenjeno

Izrael je ubil vodjo Hezbolaha Hasana Nasralo med silovitim obstreljevanjem Libanona.

Ni omenjeno

Izrael nadaljuje napade na Gazo tudi po treh letih, kljub več dogovorom o prekinitvi ognja.

Da: Članek potrjuje nadaljevanje vojne po treh letih in kršena premirja.

Izrael preprečuje zadostno dobavo humanitarne pomoči v Gazo.

Delno: Članek omenja omejen dostop do hrane in vode ter krizo.

Izraelski mediji so poročali, da je izraelska vojska odgovorna za del civilnih žrtev med napadom 7. oktobra, vključno z uporabo 'direktive Hanibal'.

Ni omenjeno

Izraelski obrambni minister Izrael Kac je razglasil višjo stopnjo pripravljenosti vojske in zagrozil s 'visoko ceno' za napade na vojsko.

Ni omenjeno

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je zatrdil, da Hamas v Gazi 'nikoli več ne bo imel nobene moči'.

Delno: Članek navaja zahteve po eliminiranju Hamasa.

Konflikt se je razširil na celoten Bližnji vzhod, vključno z Iranom, Libanonom in Jemnom.

Delno: Članek omenja Libanon, ne pa Irana in Jemna.

Netanjahu je zanikal navedbe o opozorilu ZAE in napovedal tožbo proti časopisu Haaretz.

Da: Članek potrjuje Netanjahujevo zanikanje in napoved tožbe.

Predsednik ZAE Mohammed bin Zayed je Netanjahuja opozoril na možnost napada Hamasa deset dni pred 7. oktobrom 2023.

Da: Članek navaja to poročilo časopisa Haaretz.

V izraelski ofenzivi na Gazo je bilo ubitih več kot 74.000 Palestincev, od tega več kot 20.000 otrok.

Da: Članek navaja več kot 70.000 življenj in več kot 20.000 otrok.

V času domnevne prekinitve ognja je izraelska vojska ubila več kot 1430 ljudi, od tega več kot 300 otrok.

Delno: Članek navaja več kot 1400 ubitih od premirja, a ne omenja 300 otrok.

Delo

Dnevnik

Hamas in Izrael sta sklenila več dogovorov o prekinitvi ognja, nazadnje oktobra lani, vendar jih Izrael redno krši.

Delno: Omenjeni so dogovori, a trditev o rednem kršenju ni eksplicitna.

Hamas je 7. oktobra 2023 izvedel napad na Izrael, pri čemer je ubil okoli 1200 ljudi in zajel približno 251 talcev.

Delno: Članek navaja 1200 ubitih in okoli 250 talcev.

Izrael in Hamas se nista dogovorila o razorožitvi Hamasa in umiku izraelskih sil, kar ovira mir.

Delno: Članek navaja, da ni premikov na poti do miru.

Izrael je neposredno vojaško zasedel okoli 70 odstotkov Gaze, okoli dva milijona Palestincev je razseljenih.

Ni omenjeno

Izrael je ubil vodjo Hezbolaha Hasana Nasralo med silovitim obstreljevanjem Libanona.

Ni omenjeno

Izrael nadaljuje napade na Gazo tudi po treh letih, kljub več dogovorom o prekinitvi ognja.

Da: Članek potrjuje nadaljevanje napadov po treh letih in več dogovorov.

Izrael preprečuje zadostno dobavo humanitarne pomoči v Gazo.

Delno: Članek omenja hudo humanitarno krizo in lakoto, ne pa neposredno preprečevanja.

Izraelski mediji so poročali, da je izraelska vojska odgovorna za del civilnih žrtev med napadom 7. oktobra, vključno z uporabo 'direktive Hanibal'.

Ni omenjeno

Izraelski obrambni minister Izrael Kac je razglasil višjo stopnjo pripravljenosti vojske in zagrozil s 'visoko ceno' za napade na vojsko.

Da: Članek navaja te točno določene izjave in dejanja ministra Kaca.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je zatrdil, da Hamas v Gazi 'nikoli več ne bo imel nobene moči'.

Da: Članek dobesedno navaja to izjavo premierja Netanjahuja.

Konflikt se je razširil na celoten Bližnji vzhod, vključno z Iranom, Libanonom in Jemnom.

Da: Članek potrjuje regionalno razsežnost z vmešavanjem Irana, Libanona in Jemna.

Netanjahu je zanikal navedbe o opozorilu ZAE in napovedal tožbo proti časopisu Haaretz.

Ni omenjeno

Predsednik ZAE Mohammed bin Zayed je Netanjahuja opozoril na možnost napada Hamasa deset dni pred 7. oktobrom 2023.

Ni omenjeno

V izraelski ofenzivi na Gazo je bilo ubitih več kot 74.000 Palestincev, od tega več kot 20.000 otrok.

Delno: Članek navaja več kot 74.000 ubitih, število otrok ni omenjeno.

V času domnevne prekinitve ognja je izraelska vojska ubila več kot 1430 ljudi, od tega več kot 300 otrok.

Ni omenjeno

Primorski Dnevnik

RTV Slovenija

Reporter

Hamas in Izrael sta sklenila več dogovorov o prekinitvi ognja, nazadnje oktobra lani, vendar jih Izrael redno krši.

Delno: Omenjeni so dogovori, a ne eksplicitno, da jih Izrael redno krši.

Hamas je 7. oktobra 2023 izvedel napad na Izrael, pri čemer je ubil okoli 1200 ljudi in zajel približno 251 talcev.

Delno: Članek navaja 1200 ubitih in okoli 250 talcev.

Izrael in Hamas se nista dogovorila o razorožitvi Hamasa in umiku izraelskih sil, kar ovira mir.

Da: Članek navaja nesoglasja glede razorožitve in umika kot oviro.

Izrael je neposredno vojaško zasedel okoli 70 odstotkov Gaze, okoli dva milijona Palestincev je razseljenih.

Ni omenjeno

Izrael je ubil vodjo Hezbolaha Hasana Nasralo med silovitim obstreljevanjem Libanona.

Da: Članek navaja, da so ubili Hasana Nasralo.

Izrael nadaljuje napade na Gazo tudi po treh letih, kljub več dogovorom o prekinitvi ognja.

Da: Članek potrjuje nadaljevanje napadov po treh letih.

Izrael preprečuje zadostno dobavo humanitarne pomoči v Gazo.

Delno: Omenjena je humanitarna katastrofa in lakota, ne pa neposredno preprečevanje.

Izraelski mediji so poročali, da je izraelska vojska odgovorna za del civilnih žrtev med napadom 7. oktobra, vključno z uporabo 'direktive Hanibal'.

Ni omenjeno

Izraelski obrambni minister Izrael Kac je razglasil višjo stopnjo pripravljenosti vojske in zagrozil s 'visoko ceno' za napade na vojsko.

Ni omenjeno

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je zatrdil, da Hamas v Gazi 'nikoli več ne bo imel nobene moči'.

Ni omenjeno

Konflikt se je razširil na celoten Bližnji vzhod, vključno z Iranom, Libanonom in Jemnom.

Da: Članek potrjuje širitev na te države.

Netanjahu je zanikal navedbe o opozorilu ZAE in napovedal tožbo proti časopisu Haaretz.

Ni omenjeno

Predsednik ZAE Mohammed bin Zayed je Netanjahuja opozoril na možnost napada Hamasa deset dni pred 7. oktobrom 2023.

Ni omenjeno

V izraelski ofenzivi na Gazo je bilo ubitih več kot 74.000 Palestincev, od tega več kot 20.000 otrok.

Delno: Članek navaja več kot 74.000 ubitih, število otrok ni omenjeno.

V času domnevne prekinitve ognja je izraelska vojska ubila več kot 1430 ljudi, od tega več kot 300 otrok.

Ni omenjeno

STA

Hamas in Izrael sta sklenila več dogovorov o prekinitvi ognja, nazadnje oktobra lani, vendar jih Izrael redno krši.

Ni omenjeno

Hamas je 7. oktobra 2023 izvedel napad na Izrael, pri čemer je ubil okoli 1200 ljudi in zajel približno 251 talcev.

Delno: Članek omenja obletnico napada, a ne navaja števila žrtev ali talcev.

Izrael in Hamas se nista dogovorila o razorožitvi Hamasa in umiku izraelskih sil, kar ovira mir.

Ni omenjeno

Izrael je neposredno vojaško zasedel okoli 70 odstotkov Gaze, okoli dva milijona Palestincev je razseljenih.

Ni omenjeno

Izrael je ubil vodjo Hezbolaha Hasana Nasralo med silovitim obstreljevanjem Libanona.

Ni omenjeno

Izrael nadaljuje napade na Gazo tudi po treh letih, kljub več dogovorom o prekinitvi ognja.

Delno: Članek omenja nadaljevanje napadov, a navaja napačno časovnico (3 leta).

Izrael preprečuje zadostno dobavo humanitarne pomoči v Gazo.

Ni omenjeno

Izraelski mediji so poročali, da je izraelska vojska odgovorna za del civilnih žrtev med napadom 7. oktobra, vključno z uporabo 'direktive Hanibal'.

Ni omenjeno

Izraelski obrambni minister Izrael Kac je razglasil višjo stopnjo pripravljenosti vojske in zagrozil s 'visoko ceno' za napade na vojsko.

Ni omenjeno

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je zatrdil, da Hamas v Gazi 'nikoli več ne bo imel nobene moči'.

Ni omenjeno

Konflikt se je razširil na celoten Bližnji vzhod, vključno z Iranom, Libanonom in Jemnom.

Ni omenjeno

Netanjahu je zanikal navedbe o opozorilu ZAE in napovedal tožbo proti časopisu Haaretz.

Ni omenjeno

Predsednik ZAE Mohammed bin Zayed je Netanjahuja opozoril na možnost napada Hamasa deset dni pred 7. oktobrom 2023.

Ni omenjeno

V izraelski ofenzivi na Gazo je bilo ubitih več kot 74.000 Palestincev, od tega več kot 20.000 otrok.

Ni omenjeno

V času domnevne prekinitve ognja je izraelska vojska ubila več kot 1430 ljudi, od tega več kot 300 otrok.

Ni omenjeno

SiOL

Hamas in Izrael sta sklenila več dogovorov o prekinitvi ognja, nazadnje oktobra lani, vendar jih Izrael redno krši.

Delno: Omenja dogovore in nadaljevanje napadov, ne pa eksplicitno kršitev.

Hamas je 7. oktobra 2023 izvedel napad na Izrael, pri čemer je ubil okoli 1200 ljudi in zajel približno 251 talcev.

Delno: Članek navaja 1200 ubitih in okoli 250 talcev.

Izrael in Hamas se nista dogovorila o razorožitvi Hamasa in umiku izraelskih sil, kar ovira mir.

Delno: Omenja pomanjkanje premikov na poti do miru.

Izrael je neposredno vojaško zasedel okoli 70 odstotkov Gaze, okoli dva milijona Palestincev je razseljenih.

Ni omenjeno

Izrael je ubil vodjo Hezbolaha Hasana Nasralo med silovitim obstreljevanjem Libanona.

Ni omenjeno

Izrael nadaljuje napade na Gazo tudi po treh letih, kljub več dogovorom o prekinitvi ognja.

Da: Članek potrjuje nadaljevanje napadov kljub dogovorom.

Izrael preprečuje zadostno dobavo humanitarne pomoči v Gazo.

Delno: Omenja humanitarno krizo in lakoto, ne pa neposredno preprečevanje.

Izraelski mediji so poročali, da je izraelska vojska odgovorna za del civilnih žrtev med napadom 7. oktobra, vključno z uporabo 'direktive Hanibal'.

Ni omenjeno

Izraelski obrambni minister Izrael Kac je razglasil višjo stopnjo pripravljenosti vojske in zagrozil s 'visoko ceno' za napade na vojsko.

Da: Navedeno v zadnjem odstavku članka.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je zatrdil, da Hamas v Gazi 'nikoli več ne bo imel nobene moči'.

Da: Citirano v članku.

Konflikt se je razširil na celoten Bližnji vzhod, vključno z Iranom, Libanonom in Jemnom.

Da: Članek potrjuje vmešavanje Irana, Libanona in Jemna.

Netanjahu je zanikal navedbe o opozorilu ZAE in napovedal tožbo proti časopisu Haaretz.

Ni omenjeno

Predsednik ZAE Mohammed bin Zayed je Netanjahuja opozoril na možnost napada Hamasa deset dni pred 7. oktobrom 2023.

Ni omenjeno

V izraelski ofenzivi na Gazo je bilo ubitih več kot 74.000 Palestincev, od tega več kot 20.000 otrok.

Delno: Članek navaja več kot 74.000 ubitih, število otrok ni omenjeno.

V času domnevne prekinitve ognja je izraelska vojska ubila več kot 1430 ljudi, od tega več kot 300 otrok.

Ni omenjeno

Svet24

Hamas in Izrael sta sklenila več dogovorov o prekinitvi ognja, nazadnje oktobra lani, vendar jih Izrael redno krši.

Delno: Omenja dogovor o prekinitvi ognja, a ne potrjuje sistematičnega kršenja s strani Izraela.

Hamas je 7. oktobra 2023 izvedel napad na Izrael, pri čemer je ubil okoli 1200 ljudi in zajel približno 251 talcev.

Da: Članek potrjuje navedene podatke o napadu, žrtvah in talcih.

Izrael in Hamas se nista dogovorila o razorožitvi Hamasa in umiku izraelskih sil, kar ovira mir.

Da: Članek navaja, da sta to ključni točki, ki ostajata nerešeni.

Izrael je neposredno vojaško zasedel okoli 70 odstotkov Gaze, okoli dva milijona Palestincev je razseljenih.

Delno: Omenja množično razseljevanje, a ne navaja odstotka zasedenega ozemlja.

Izrael je ubil vodjo Hezbolaha Hasana Nasralo med silovitim obstreljevanjem Libanona.

Ni omenjeno

Izrael nadaljuje napade na Gazo tudi po treh letih, kljub več dogovorom o prekinitvi ognja.

Da: Članek potrjuje nadaljevanje napadov kljub preteklim premirjem.

Izrael preprečuje zadostno dobavo humanitarne pomoči v Gazo.

Delno: Omenja humanitarno katastrofo in pozive k pomoči, ne navaja neposrednega preprečevanja.

Izraelski mediji so poročali, da je izraelska vojska odgovorna za del civilnih žrtev med napadom 7. oktobra, vključno z uporabo 'direktive Hanibal'.

Ni omenjeno

Izraelski obrambni minister Izrael Kac je razglasil višjo stopnjo pripravljenosti vojske in zagrozil s 'visoko ceno' za napade na vojsko.

Da: Članek navaja te izjave ministra Kaca.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je zatrdil, da Hamas v Gazi 'nikoli več ne bo imel nobene moči'.

Da: Članek dobesedno navaja to Netanjahujevo izjavo.

Konflikt se je razširil na celoten Bližnji vzhod, vključno z Iranom, Libanonom in Jemnom.

Ni omenjeno

Netanjahu je zanikal navedbe o opozorilu ZAE in napovedal tožbo proti časopisu Haaretz.

Ni omenjeno

Predsednik ZAE Mohammed bin Zayed je Netanjahuja opozoril na možnost napada Hamasa deset dni pred 7. oktobrom 2023.

Ni omenjeno

V izraelski ofenzivi na Gazo je bilo ubitih več kot 74.000 Palestincev, od tega več kot 20.000 otrok.

Delno: Članek navaja več kot 74.000 ubitih, a ne omenja števila otrok.

V času domnevne prekinitve ognja je izraelska vojska ubila več kot 1430 ljudi, od tega več kot 300 otrok.

Delno: Članek navaja več kot 1400 ubitih po premirju, a ne omenja števila otrok.

primorske.si

Hamas in Izrael sta sklenila več dogovorov o prekinitvi ognja, nazadnje oktobra lani, vendar jih Izrael redno krši.

Delno: Omenja dogovore in nadaljevanje napadov, a ne uporabi besede kršitev.

Hamas je 7. oktobra 2023 izvedel napad na Izrael, pri čemer je ubil okoli 1200 ljudi in zajel približno 251 talcev.

Delno: Članek navaja 1200 ubitih in okoli 250 talcev.

Izrael in Hamas se nista dogovorila o razorožitvi Hamasa in umiku izraelskih sil, kar ovira mir.

Delno: Omenja pomanjkanje premikov na poti do miru.

Izrael je neposredno vojaško zasedel okoli 70 odstotkov Gaze, okoli dva milijona Palestincev je razseljenih.

Ni omenjeno

Izrael je ubil vodjo Hezbolaha Hasana Nasralo med silovitim obstreljevanjem Libanona.

Ni omenjeno

Izrael nadaljuje napade na Gazo tudi po treh letih, kljub več dogovorom o prekinitvi ognja.

Da: Članek potrjuje nadaljevanje napadov po dogovorih o prekinitvi.

Izrael preprečuje zadostno dobavo humanitarne pomoči v Gazo.

Delno: Omenja humanitarno katastrofo in lakoto, ne pa neposredno Izraela.

Izraelski mediji so poročali, da je izraelska vojska odgovorna za del civilnih žrtev med napadom 7. oktobra, vključno z uporabo 'direktive Hanibal'.

Ni omenjeno

Izraelski obrambni minister Izrael Kac je razglasil višjo stopnjo pripravljenosti vojske in zagrozil s 'visoko ceno' za napade na vojsko.

Da: Navedeno v zadnjem odstavku članka.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je zatrdil, da Hamas v Gazi 'nikoli več ne bo imel nobene moči'.

Da: Citirano v zadnjem odstavku članka.

Konflikt se je razširil na celoten Bližnji vzhod, vključno z Iranom, Libanonom in Jemnom.

Da: Članek potrjuje vmešavanje Irana, Libanona in Jemna.

Netanjahu je zanikal navedbe o opozorilu ZAE in napovedal tožbo proti časopisu Haaretz.

Ni omenjeno

Predsednik ZAE Mohammed bin Zayed je Netanjahuja opozoril na možnost napada Hamasa deset dni pred 7. oktobrom 2023.

Ni omenjeno

V izraelski ofenzivi na Gazo je bilo ubitih več kot 74.000 Palestincev, od tega več kot 20.000 otrok.

Delno: Članek navaja več kot 74.000 ubitih, število otrok ni omenjeno.

V času domnevne prekinitve ognja je izraelska vojska ubila več kot 1430 ljudi, od tega več kot 300 otrok.

Ni omenjeno

Analiza sentimenta

entities

• Izrael
• Gaza
• Benjamin Netanjahu
• Hamas
• Iran
• Jemen
• Libanon
• Izrael Kac
• Združeni narodi
• António Guterres
• Donald Trump
• Hezbolah
• Združeni arabski emirati
• Mohammed bin Zayed
• Jahja Sinvar

key differences

António Guterres

Večina virov ne omenja; dva ga citirata nevtralno.

Benjamin Netanjahu

Nekateri viri ga obtožujejo vojnih zločinov, drugi le citirajo.

Donald Trump

Večina virov ga ne omenja; dva ga navajata nevtralno brez vrednotenja.

Gaza

Nevtralno vs. negativno: humanitarna kriza ali vrednotenje uničenja.

Hamas

STA in RTV nevtralna; ostali negativni, poudarjajo napad in talce.

Hezbolah

Reporter.si edini omenja, a nevtralno. Drugi viri ga ignorirajo.

Iran

Večina virov nevtralna, Delo negativno.

Izrael

Nekateri viri poudarjajo genocid, drugi so nevtralni.

Izrael Kac

Vsi viri ga navajajo nevtralno, brez razlik v sentimentu.

Jahja Sinvar

Edini vir, ki ga omenja, je 24ur, in to nevtralno.

Jemen

Večina virov nevtralna, Delo edino negativno.

Libanon

Delo negativno, ostali nevtralno; Delo poudarja vmešavanje.

Mohammed bin Zayed

Edini vir, ki ga omenja, je 24ur, in sicer nevtralno.

Združeni arabski emirati

Edini vir (24ur) poroča nevtralno o varnostnem opozorilu.

Združeni narodi

Vsi viri so nevtralni, brez razlik v prikazu.

source analyses

24ur

António Guterres

Nevtralno: citiran z opozorili, brez meta-vrednotenja

Benjamin Netanjahu

Negativno: ICC izdal nalog za prijetje zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti

Donald Trump

Nevtralno: omenjen v kontekstu objave videa o Gazi, brez vrednotenja

Gaza

Negativno: opisana kot območje lakote, uničenja in humanitarne krize

Hamas

Negativno: opisan kot oborožena skupina, ki je izvedla napad, pokol in zajela talce

Hezbolah

Ni omenjeno

Iran

Ni omenjeno

Izrael

Negativno: omenjen v kontekstu obtožb o genocidu, vojnih zločinih in uničenju Gaze

Izrael Kac

Ni omenjeno

Jahja Sinvar

Nevtralno: omenjen kot vodja Hamasa, brez vrednotenja

Jemen

Ni omenjeno

Libanon

Nevtralno: le omenjen kot sosednja država Izraela

Mohammed bin Zayed

Nevtralno: citiran kot vir opozorila, brez meta-vrednotenja

Združeni arabski emirati

Nevtralno: omenjeni v kontekstu opozorila o napadu, brez vrednotenja

Združeni narodi

Nevtralno: omenjeni kot vir podatkov in preiskovalci, brez vrednotenja

Delo

António Guterres

Ni omenjeno

Benjamin Netanjahu

Ni omenjeno

Donald Trump

Ni omenjeno

Gaza

Negativno: opisana kot opustošena, z lakoto in humanitarno katastrofo.

Hamas

Negativno: opisano kot napadalec, ki je ubil 1200 ljudi in zajel talce.

Hezbolah

Ni omenjeno

Iran

Negativno: omenjen kot vmešan v konflikt prek proiranskih milic.

Izrael

Negativno: omenjena genocidna vojna in nadaljevanje napadov na Gazo.

Izrael Kac

Nevtralno: le citiran, da je razglasil višjo pripravljenost in zagrozil s ceno.

Jahja Sinvar

Ni omenjeno

Jemen

Negativno: omenjen kot izvor proiranskih milic, ki so se vmešale.

Libanon

Negativno: omenjen kot izvor proiranskih milic, ki so se vmešale.

Mohammed bin Zayed

Ni omenjeno

Združeni arabski emirati

Ni omenjeno

Združeni narodi

Ni omenjeno

Dnevnik

António Guterres

Ni omenjeno

Benjamin Netanjahu

Nevtralno: citiran brez meta-vrednotenja

Donald Trump

Ni omenjeno

Gaza

Negativno: opisana kot opustošena, z lakoto in humanitarno katastrofo

Hamas

Negativno: opisan kot povzročitelj napada, ubojev in zajetja talcev

Hezbolah

Ni omenjeno

Iran

Nevtralno: omenjen kot vpleten v regionalno razsežnost

Izrael

Nevtralno: informativno omenjen kot država, ki izvaja ofenzivo in slovesnosti

Izrael Kac

Nevtralno: citiran brez meta-vrednotenja

Jahja Sinvar

Ni omenjeno

Jemen

Nevtralno: omenjen kot lokacija proiranskih milic

Libanon

Nevtralno: omenjen kot lokacija proiranskih milic

Mohammed bin Zayed

Ni omenjeno

Združeni arabski emirati

Ni omenjeno

Združeni narodi

Ni omenjeno

Primorski Dnevnik

António Guterres

Ni omenjeno

Benjamin Netanjahu

Negativno: omenjen kot vodja vlade, ki ne upošteva mednarodne skupnosti

Donald Trump

Ni omenjeno

Gaza

Negativno: opisana kot 'popolnoma opustošena' in 'uničena'

Hamas

Negativno: članek Hamasove napade označi kot 'krvave' in jih obsoja

Hezbolah

Ni omenjeno

Iran

Ni omenjeno

Izrael

Negativno: članek kritizira izraelsko politiko in ofenzivo, ki onemogoča rešitev

Izrael Kac

Ni omenjeno

Jahja Sinvar

Ni omenjeno

Jemen

Ni omenjeno

Libanon

Ni omenjeno

Mohammed bin Zayed

Ni omenjeno

Združeni arabski emirati

Ni omenjeno

Združeni narodi

Ni omenjeno

RTV Slovenija

António Guterres

Ni omenjeno

Benjamin Netanjahu

Negativno: omenjen kot obtoženec vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti.

Donald Trump

Ni omenjeno

Gaza

Negativno: opisana kot popolnoma opustošena, z uničeno infrastrukturo in humanitarno krizo.

Hamas

Nevtralno: omenjen kot izvajalec napada in pogodbena stranka, brez meta-vrednotenja.

Hezbolah

Ni omenjeno

Iran

Ni omenjeno

Izrael

Negativno: opisano kot uničevalec Gaze, kršitelj premirja in odgovoren za genocid.

Izrael Kac

Nevtralno: citiran pri grožnjah, brez meta-vrednotenja.

Jahja Sinvar

Ni omenjeno

Jemen

Ni omenjeno

Libanon

Ni omenjeno

Mohammed bin Zayed

Ni omenjeno

Združeni arabski emirati

Ni omenjeno

Združeni narodi

Nevtralno: omenjeni prek preiskovalne komisije, brez meta-vrednotenja.

Reporter

António Guterres

Ni omenjeno

Benjamin Netanjahu

Nevtralno: omenjen kot tarča kritik, a brez meta-vrednotenja s strani avtorja.

Donald Trump

Nevtralno: omenjen kot avtor izjave o Hamasovi razorožitvi, brez meta-vrednotenja.

Gaza

Nevtralno: opisana kot opustošena, vendar brez izrecnega vrednotenja entitete.

Hamas

Negativno: opisan kot povzročitelj napada 7. 10., ubijanje civilistov in jemanje talcev.

Hezbolah

Nevtralno: omenjen kot zavračalec dogovora, brez meta-vrednotenja.

Iran

Nevtralno: omenjen kot podpornik in udeleženec konflikta, brez meta-vrednotenja.

Izrael

Nevtralno: omenjen kot izvajalec ofenzive, vendar brez meta-vrednotenja, le informativno.

Izrael Kac

Ni omenjeno

Jahja Sinvar

Ni omenjeno

Jemen

Nevtralno: omenjen v kontekstu konflikta, brez meta-vrednotenja.

Libanon

Nevtralno: omenjen kot prizadeta država, brez meta-vrednotenja.

Mohammed bin Zayed

Ni omenjeno

Združeni arabski emirati

Ni omenjeno

Združeni narodi

Nevtralno: omenjeni kot nadzorniki območja, brez meta-vrednotenja.

STA

António Guterres

Ni omenjeno

Benjamin Netanjahu

Ni omenjeno

Donald Trump

Ni omenjeno

Gaza

Nevtralno: Gaza omenjena kot kraj napadov, brez vrednotenja.

Hamas

Nevtralno: Hamas zagovarja napad in poudarja pravico do upora, brez meta-vrednotenja.

Hezbolah

Ni omenjeno

Iran

Ni omenjeno

Izrael

Nevtralno: Izrael obeležuje obletnico in prejema izraze solidarnosti, brez eksplicitnega vrednotenja.

Izrael Kac

Ni omenjeno

Jahja Sinvar

Ni omenjeno

Jemen

Ni omenjeno

Libanon

Ni omenjeno

Mohammed bin Zayed

Ni omenjeno

Združeni arabski emirati

Ni omenjeno

Združeni narodi

Ni omenjeno

SiOL

António Guterres

Ni omenjeno

Benjamin Netanjahu

Nevtralno: naveden kot govorec s citatom, brez meta-vrednotenja.

Donald Trump

Ni omenjeno

Gaza

Nevtralno: opisana kot opustošena enklava, brez vrednotenja entitete.

Hamas

Negativno: vir napada, izrecno opisan kot 'vdor' z uboji civilistov in talci.

Hezbolah

Ni omenjeno

Iran

Nevtralno: omenjen kot vpletena stran, brez vrednotenja.

Izrael

Nevtralno: opisan kot stran v konfliktu, brez meta-vrednotenja.

Izrael Kac

Nevtralno: naveden kot govorec z izjavo, brez meta-vrednotenja.

Jahja Sinvar

Ni omenjeno

Jemen

Nevtralno: omenjen kot območje s proiranskimi milicami.

Libanon

Nevtralno: omenjen kot območje s proiranskimi milicami.

Mohammed bin Zayed

Ni omenjeno

Združeni arabski emirati

Ni omenjeno

Združeni narodi

Ni omenjeno

Svet24

António Guterres

Nevtralno: le citiran poziv k prekinitvi ognja, brez meta-vrednotenja

Benjamin Netanjahu

Nevtralno: citiran brez meta-vrednotenja, le poročanje o izjavi

Donald Trump

Ni omenjeno

Gaza

Nevtralno: opisana kot opustošena z humanitarno katastrofo, brez vrednotenja entitete

Hamas

Negativno: opisan kot izvajalec obsežnega napada, ki je ubil 1200 ljudi in ugrabil 251 talcev

Hezbolah

Ni omenjeno

Iran

Ni omenjeno

Izrael

Nevtralno: omenjen kot država, ki izvaja vojaško operacijo in napade, brez meta-vrednotenja

Izrael Kac

Nevtralno: citiran brez meta-vrednotenja, le poročanje o ukazih in grožnjah

Jahja Sinvar

Ni omenjeno

Jemen

Ni omenjeno

Libanon

Ni omenjeno

Mohammed bin Zayed

Ni omenjeno

Združeni arabski emirati

Ni omenjeno

Združeni narodi

Nevtralno: omenjeni kot opozarjajoči na razmere, brez meta-vrednotenja

primorske.si

António Guterres

Ni omenjeno

Benjamin Netanjahu

Nevtralno: citiran brez meta-vrednotenja.

Donald Trump

Ni omenjeno

Gaza

Negativno: opisana kot opustošena, z ohromljenim zdravstvenim sistemom in lakoto.

Hamas

Negativno: članek navaja, da so borci Hamasa ubili civiliste in zajeli talce, kar je povod za konflikt.

Hezbolah

Ni omenjeno

Iran

Nevtralno: omenjen kot vpleten v regionalno razsežnost konflikta.

Izrael

Nevtralno: Izrael je omenjen kot odzivnik na napad, brez meta-vrednotenja.

Izrael Kac

Nevtralno: citiran brez meta-vrednotenja.

Jahja Sinvar

Ni omenjeno

Jemen

Nevtralno: omenjen kot območje delovanja proiranskih milic.

Libanon

Nevtralno: omenjen kot območje delovanja proiranskih milic.

Mohammed bin Zayed

Ni omenjeno

Združeni arabski emirati

Ni omenjeno

Združeni narodi

Ni omenjeno

Scenariji

scenarios

• description

  Po izraelskih volitvah 27. oktobra nova vlada pod pritiskom ZDA in EU pristane na tesen umik iz Gaze v zameno za verodostojno razorožitev Hamasa pod nadzorom Egipta in ZN. To omogoči začetek obnove in izboljšanje humanitarnega dostopa.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  mid

  title

  Trajno premirje z mednarodnim nadzorom

  valence

  positive

• description

  Izrael in Hamas ohranita trenutno stanje 'niti mir niti vojna' – večje operacije so končane, vendar Izrael pod vodstvom Netanjahuja nadaljuje ciljane napade, Hamas pa občasne raketne izstrelitve. Prebivalci Gaze ostanejo v ruševinah brez napredka pri obnovi.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  mid

  title

  Zamrznitev konflikta ob občasnih napadih

  valence

  neutral

• description

  Skrajno desne stranke po volitvah 27. oktobra okrepijo vpliv in Netanjahu odobri obsežno ofenzivo za popoln vojaški nadzor nad Gazo, kar povzroči nove množične žrtve in popolno prekinitev humanitarne pomoči. Mednarodna skupnost ostane nemočna.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  short

  title

  Nova eskalacija po izraelskih volitvah

  valence

  negative

• description

  Združeni arabski emirati, ki so že pred napadom opozarjali na nevarnost, izkoristijo svoj vpliv za posredovanje med Izraelom in Hamasom. ZAE ponudijo finančno pomoč za obnovo Gaze v zameno za verodostojne varnostne garancije, kar vodi v trajnejše premirje.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  mid

  title

  Regionalna mirovna pobuda pod okriljem ZAE

  valence

  positive

• description

  Zaradi dolgotrajnega izraelskega pritiska Hamas izgubi nadzor nad Gazo, vendar ga nadomestijo manjše radikalne skupine, ki nadaljujejo oborožen odpor. Gaza postane še bolj razdrobljena in nestabilna, brez jasnega političnega akterja za pogajanja.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  long

  title

  Razpad Hamasa in nastanek novih frakcij

  valence

  neutral

• description

  Po volitvah Netanjahujeva vlada s podporo skrajne desnice formalno priključi dele severne Gaze, kar sproži obsodbe ZN in Mednarodnega kazenskega sodišča. To vodi v nove sankcije proti Izraelu in okrepitev upora v regiji.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  mid

  title

  Izraelska priključitev delov Gaze

  valence

  negative

• description

  Ob popolnem izčrpanju obeh strani in pod močnim pritiskom ZDA ter EU Netanjahu in novi palestinski voditelji privolijo v mednarodno nadzorovano rešitev dveh držav. Gaza in Zahodni breg dobita samoupravo v zameno za popolno razorožitev.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Rešitev dveh držav po modelu ZN

  valence

  positive

• description

  Iran, ki podpira Hamas in Hezbolah, se odloči za neposredno vojaško posredovanje ob libanonski meji, kar preraste v širši konflikt. Izrael in Iran si izmenjata zračne napade, vendar nobena stran ne doseže odločilne zmage, konflikt pa se razširi na Sirijo in Irak.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  mid

  title

  Regionalna vojna s posredovanjem Irana

  valence

  neutral

• description

  Hamas s pomočjo zunanjih podpornikov uspešno izvede protiofenzivo, ki prisili izraelske sile k umiku iz Gaze. To povzroči politično krizo v Izraelu, Netanjahujev padec in okrepitev vpliva Irana na Bližnjem vzhodu.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Popoln vojaški poraz Izraela v Gazi

  valence

  negative

Viri

articles

• article order

  9

  body

  Jeruzalem/Gaza/Ljubljana/Bruselj, 07. oktobra (STA) - V Izraelu danes s številnimi spominskimi slovesnostmi obeležujejo tretjo obletnico napada Hamasa. Iz EU, tudi iz Slovenije, ob obletnici prihajajo izrazi solidarnosti z Izraelom. Hamas pa zagovarja napad na Izrael in poudarja pravico do upora. ...

  language

  slv

  published at

  2026-10-07T15:02:34

  source

  STA

  title

  Izrael obeležuje obletnico napada Hamasa in nadaljuje napade na Gazo (zbirno)

  url

  https://www.sta.si/3607529/

• article order

  11

  body

  Minevajo natanko tri leta od vdora palestinskih oboroženih skupin v Izrael in začetka izraelskega uničevanja celotnega območja Gaze, kar strokovnjaki označujejo za genocid. V povsem razdejani Gazi medtem prihaja do novih žrtev izraelske vojske. 7. oktobra 2023 so pripadniki Islamskega odporniškega gibanja (Hamas) in nekaterih drugih palestinskih oboroženih gibanj z območja takrat več kot pol stoletja okupirane in 16 let oblegane in obubožane Gaze vdrlo na jug Izraela in izvedlo obsežen večurni napad. V napadu in odzivu izraelske vojske je bilo ubitih okoli 1200 ljudi, večinoma civilistov, Palestinci so zajeli približno 251 ljudi, ki so jih odpeljali v Gazo. Izraelski mediji so kasneje poročali, da je za del civilnih žrtev, tudi med ugrabljenimi, odgovorna izraelska vojska, ki je uveljavila t. i. direktivo Hanibal, ki nalaga preprečitev ugrabitev vojakov tudi za ceno njihovega življenja. V odzivu na vdor je izraelska vojska nemudoma sprožila obsežno bombardiranje Gaze, v kateri je bilo ubitih več kot 74.000 ljudi, od tega več kot 20.000 otrok. Tisoče trupel je zakopanih pod ruševinami porušenih stavb, kar pomeni, da je dejansko število ubitih veliko večje. Po treh letih izraelskih napadov, ki jih neodvisna preiskovalna komisija ZN-a, mednarodni strokovnjaki za genocid in priznane mednarodne organizacije za človekove pravice označujejo za genocid, je Gaza povsem opustošena. Zdravstveni in izobraževalni sistem sta sistematično uničena, enako velja za preostalo civilno infrastrukturo. Izrael je neposredno vojaško zasedel okoli 70 odstotkov Gaze, okoli dva milijona razseljenih Palestincev pa se zdaj stiska v šotorih med ruševinami na okoli 100 kvadratnih kilometrih. Izrael preprečuje zadostno dobavo humanitarne pomoči in vsakodnevno izvaja bombardiranje. Hamas in Izrael sta doslej sklenila več dogovorov o prekinitvi ognja, nazadnje oktobra lani, ki pa ga Izrael redno krši. V času domnevne prekinitve ognja je izraelska vojska ubila več kot 1430 ljudi, od tega več kot 300 otrok. Ministri v izraelski vladi javno govorijo, da je potrebno prebivalce Gaze z območja odstraniti. Spominske slovesnosti v Izraelu V Izraelu potekajo številne spominske slovesnosti. Ob 6.29 po krajevnem času, ko se je pred tremi leti začel napad, se je odvila slovesnost v kibucu Kfar Aza blizu meje z Gazo, kjer je bilo ubitih 64 ljudi. Na prizorišču glasbenega festivala Nova, kjer je bilo ubitih več kot 370 ljudi, zajetih pa jih je bilo več deset, so svojci z minuto molka počastili spomin na žrtve. Svojci žrtev zvečer pripravljajo tudi zborovanje v parku v Tel Avivu. Obrambni minister Izrael Kac je v torek razglasil višjo stopnjo pripravljenosti izraelske vojske in jo pozval k pripravljenosti "na vse možne scenarije" na območju Gaze, prebivalcem okupiranega območja in Hamasu pa je zagrozil, da bodo v primeru napadov na vojsko plačali visoko ceno. Izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki je na Mednarodnem kazenskem sodišču obtožen vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti v Gazi, pa je v ponedeljek v Jeruzalemu na spominski slovesnosti ob obletnici napada zatrdil, da Hamas v Gazi "nikoli več ne bo imel nobene moči". Hamas je sicer že izrazil pripravljenost na umik z oblasti v Gazi in celo predajo orožja. Nove žrtve v Gazi Izraelska vojska medtem tudi danes nadaljuje napade na Gazo. Iz bolnišnice Al Šifa v mestu Gaza so poročali o dveh smrtnih žrtvah. Civilna zaščita v Gazi je eno od žrtev identificirala kot svojega prostovoljca. Reševalne službe v Gazi poročajo, da so pripadnika civilne zaščite izraelske sile ubile med poskusom evakuacije ljudi, ki so bili ranjeni v izraelskem streljanju v Džabaliji, poroča Al Džazira.

  language

  slv

  published at

  2026-10-07T06:04:49

  source

  RTV Slovenija

  title

  Minevajo tri leta od vdora Hamasa v Izrael in začetka izraelskega uničevanja Gaze

  url

  https://www.rtvslo.si/svet/bliznji-vzhod/vojna-v-gazi/minevajo-tri-leta-od-vdora-hamasa-v-izrael-in-zacetka-izraelskega-unicevanja-gaze/796054

• article order

  13

  body

  7. oktobra 2023 je palestinska oborožena skupina Hamas izvedla napad na Izrael. Črna sobota - tako so poimenovali pokol na festivalu ob praznovanju judovskega praznika sukot. Ubitih je bilo več kot 1200 ljudi, zajetih 251 talcev. Izrael je razglasil vojno stanje ter odgovoril s protinapadom na območje Gaze. V treh letih vojne je bilo ubitih najmanj 74.000 Palestincev, med njimi več kot 20.000 otrok. Umrlo je tudi preko 1300 pripadnikov izraelskega varnostnega osebja. V trenutku, ko se je iztekel britanski mandat, so razglasili ustanovitev države Izrael, vendar pri tem ni določilo njenih meja. Izrael je država od leta 1948. Ta parlamentarna demokracija, ki leži na vzhodni obali Sredozemskega morja, je edina država na svetu z večinskim judovskim prebivalstvom. Meji z Egiptom, Jordanijo, Libanonom in Sirijo ter z ozemljema Palestine - Gazo in Zahodnim bregom. Izrael, Gaza, Zahodni breg - prav na ta območja je pogled sveta usmerjen že zadnja tri leta, prešteva število žrtev in uničenja na ozemlju Palestine, tamkajšnji prebivalci pa se dnevno soočajo s terorjem, smrtjo, lakoto, boleznimi. 251 talcev, ki jih je Hamas zajel v svojem napadu na izraelski glasbeni festival, je bilo vrnjenih; 168 živih, ostali so v ujetništvu umrli. Vojne pa še vedno ni konec - "dokler ne iztrebijo Hamasa iz Palestine", trdi Izrael. "Vojna je poraz, vedno je poraz," je takrat opozoril danes pokojni papež Frančišek. A vojna se, kljub številnim sklenjenim premirjem, ki so bila nato vedno znova prekršena, še vedno nadaljuje. Kako se je začelo - pred tremi leti? Kdo je vedel za napad? Čeprav so nekateri izraelski mediji napad 7. oktobra opisali kot "največji obveščevalni neuspeh vseh časov", Hamas pa naj bi uspel zadržati visoko raven operativne tajnosti, pa so se kasneje v javnosti pojavile nove informacije, ki nakazujejo, da je morda Izrael za nevarnost, ki se je pripravljala, vedel. Po nekaterih razkritjih se je namreč izkazalo, da so izraelske obveščevalne službe dan pred napadom zaznale nenavadne premike Hamasa, vendar pa vojaška stopnja pripravljenosti ni bila zvišana in politični voditelji o tem niso bili obveščeni. Minuli mesec je časopis Haaretz razkril poročilo, ki razkriva, da je predsednik Združenih arabskih emiratov Mohammed bin Zayed izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja deset dni pred dogodki 7. oktobra 2023 opozoril na možnost napada Hamasa. Voditelj Izraela naj bi prejel klic, v katerem naj bi Bin Zayed dejal, da se vodja Hamasa Jahja Sinvar "pripravlja na nekaj velikega". Ministrstvo za zunanje zadeve ZAE sicer ni potrdilo niti zanikalo navedb, da so Netanjahuja obvestili, se je pa nanj odzval Netanjahu, ki trdi, da je to "politično motivirano" in del "predvolilne kampanje levice". Zanikal je tudi navedbe o telefonskem pogovoru z Bin Zayedom. Napovedal je tudi, da bo tožil tako Haaretz kot avtorja prispevka, Shlomija Eldarja in Ruth Yaval. Preberi še Netanjahu bo tožil Haaretz: 'Poročilo je izmišljeno in lažno' A le nekaj tednov kasneje so v javnost prišle tudi informacije, da naj bi Netanjahuja v mesecih, tednih in dneh pred 7. oktobrom 2023 na morebitni napad Hamasa intenzivno opozarjal tudi Egipt. Po poročanju ameriških medijev Atlantic in Wall Street Journal (WSJ) naj bi prvo opozorilo Netanjahu prejel že junija 2023, le 11 dni pred napadom Hamasa pa naj bi vodja egiptovskih obveščevalcev Abbas Kamel v tajnosti odpotoval v Izrael in Netanjahuju osebno predal opozorila. Kasneje, le nekaj dni pred napadom, pa naj bi Netanjahuju v telefonskem pogovoru namenil še eno opozorilo. 'Pokol' na festivalu, ugrabitev talcev in morija civilistov Če gre verjeti poročilom in virom, opozorila niso zadoščala. Hamas je napad izvedel. V zgodnjih jutranjih urah 7. oktobra 2023 je Izraelce prebudil raketni napad. Istočasno je na južno izraelsko ozemlje, kjer je potekal glasbeni festival ob praznovanju judovskega praznika sukot, vstopilo več palestinskih oboroženih skupin, vneli so se spopadi. Odgovornost za napad je takrat prevzela palestinska oborožena skupina Hamas. Skupno naj bi na izraelsko ozemlje po podatkih oblasti vdrlo več sto pripadnikov Hamasa, poročali so o smrtnih žrtvah in zajemu talcev. Hamas je takrat dejal, da gre za vojaško operacijo, ki je "odgovor na vsa grozodejstva, s katerimi so se Palestinci soočali v preteklih desetletjih". Številke danes kažejo, da je bilo v prvotnem napadu Hamasa na festival ubitih 1221 oseb, borci pa so zajeli tudi 251 talcev. Izrael je kmalu po napadu razglasil vojno stanje ter odgovoril s protinapadom na območje Gaze. Napadi se niso ustavili, temveč so še eskalirali. Vrstile so se zahteve po eliminiranju Hamasa, njegovi razorožitvi ter vrnitvi vseh zajetih oseb. Vmes pa so se vrstile tudi vedno nove smrtne žrtve, večinoma civilistov. Izrael sicer trdi, da imajo seznam vseh udeleženih v masaker 7. oktobra ter da so od takrat s seznama eliminirali že več 100 imen, po podatkih izraelskih obrambnih sil naj bi zgolj od lanskega premirja ubili najmanj 420 pripadnikov Hamasa. icon-chevron-right 1 3 icon-chevron-right Trdijo, da so ubili že dve tretjini povzročiteljev t. i. črne sobote, obljubljajo pa, da jih bodo "eliminirali še preostalih 2000". Seznam sicer po poročanju portala The Times of Israel vključuje vse prebivalce Gaze, za katere so ugotovili, da so tistega dne prečkali mejo, pa tudi vse voditelje Hamasa, vpletene v organizacijo pokola. Premirje, ki ni prineslo varnosti Prvo (kratkotrajno) premirje med silovitimi napadi se je odvilo novembra istega leta. Takrat sta strani sklenili dogovor o sedemdnevni prekinitvi ognja, kar je omogočilo povečanje obsega humanitarne pomoči ter izpustitev prvih 70 izraelskih talcev in 210 palestinskih pripornikov v Izraelu. V mesecih, ki so sledili, je prišlo do zaostritve konflikta v Gazi, kar je privedlo do katastrofalnih humanitarnih razmer. Skupnosti v Gazi so se soočale s težavami pri dostopu do zdravstvene oskrbe zaradi ogromnega povpraševanja po zdravstvenih storitvah in propada večine delujočih zdravstvenih ustanov. Oktobra 2025 sta strani sklenili mirovni dogovor, del katerega je bil delni umik vojske z ozemlja, izmenjava zapornikov ter vrnitev vseh še živih zajetih ujetnikov in posmrtnih ostankov pokojnih. Hamas je slednje spoštoval in Izraelu predal 168 še živih talcev, medtem ko vračanje posmrtnih ostankov še poteka. Oktobrsko premirje je prineslo nekaj olajšanja, vendar pa ne tudi varnosti, ustrezne humanitarne pomoči ali zanesljive poti k okrevanju in miru, je ob tretji obletnici začetka vojne dejal generalni sekretar ZN Antonio Guterres, ki je opozoril na grozodejstva 7. oktobra 2023. "Tega ne more opravičiti nič," je prepričan, obenem pa je opozoril tudi na "neizmerno trpljenje Palestincev v Gazi". Po podatkih agencij Združenih narodov so izraelski napadi v Gazi terjali več kot 70.000 življenj, med njimi več kot 20.000 otrok, Free Press Unlimited ob tem poroča tudi o 191 ubitih novinarjih, izraelske varnostne sile pa trdijo, da so od začetka vojne ubile 420 pripadnikov gibanja Hamas. V Gazi je bilo ob tem ranjenih več kot 175.000 ljudi oz. vsaj 13. prebivalec Gaze, navaja Al Jazeera. Med vsemi ranjenimi je bilo tudi več kot 44.000 otrok, poročajo Združeni narodi. Samo od premirja je bilo na območju Gaze ubitih več kot 1400 ljudi, več kot 5000 pa ranjenih. Podatki se sicer sklicujejo na poročila zdravstvenega ministrstva v Gazi, ki je pod nadzorom Hamasa. Smrtne žrtve se medtem vrstijoo tudi na drugem palestinskem ozemlju - Zahodnem bregu. Tam je bilo po podatkih Združenih narodov ubitih več kot 1100 ljudi, med njimi 174 otrok. Ubitih je bilo tudi 41 Izraelcev. Od 7. oktobra dalje je bilo tu poškodvanih tudi več kot 12.000 Palestincev in 351 Izraelcev. V treh letih je bilo na Zahodnem bregu izvedenih preko 62.000 napadov, Izrael je zavzel dodatna 62,2 kvadratna kilometra ozemlja, poroča Komisija za kolonizacijo in odpor proti zidu (CWRC), palestinska vladna komisija povezana s Palestinsko osvobodilno organizacijo (PLO). Lakota, uničenje, pomanjkanje Poškodovanih je tudi skoraj 82 odstotkov zgradb v Gazi oz. okoli 200.000 stavb, od tega jih je približno dve tretjini povsem uničenih, poroča Agencija ZN za palestinske begunce (UNRWA). Zgolj od oktobrskega premirja je bilo po oceni Satelitskega centra ZN porušenih dodatnih devet odstotkov stavb v Gazi. V severni Gazi ob tem vse do julija 2025 beležijo največji delež poškodovanih obdelovalnih zemljišč. Ta znaša kar 94 odstotkov, poroča Al Jazeera. Ob začetku spopadov so se hitro poslabšale tudi humanitarne razmere - dostop do hrane, vode, zdravstvene oskrbe in električne energije je bil omejen. Palestinsko združenje Rdečega polmeseca je v odziv na razmere sprožilo poziv za pomoč ob krizi v Gazi, s katerim skušajo pokriti ogromne humanitarne potrebe na tem območju. "Poškodovanih ali uničenih je 98 odstotkov šolskih stavb. 200.000 otrok šoloobvezne starosti nima dostopa do kakršne koli organizirane oblike učenja. Skoraj vsi otroci v Gazi potrebujejo podporo na področju duševnega zdravja in psihosocialno podporo," poudarjajo pri Unicefu ter opozarjajo, da je dostop do čiste pitne vode močno omejen, zaskrbljujoče pa ostaja tudi število podhranjenih otrok. Avgusta lani so v Gazi uradno razglasili lakoto. Kot je pokazal integrirani sistem klasifikacije faz prehranske varnosti, kar 514.000 ljudi oziroma skoraj četrtina prebivalcev napadenega palestinskega območja trpi za lakoto. Preberi še V Gazi tudi uradno razglašena lakota, Fajonova: To je nova faza pekla Izrael je sicer zavrnil tudi poročilo mednarodne komisije, češ da gre za ugotovitve, ki temeljijo na "lažeh Hamasa". A članice Varnostnega sveta Združenih narodov, med katerimi je bila takrat tudi Slovenija, so razglašeno lakoto označile za krizo, ki jo je povzročil človek, opozorile pa so tudi, da je uporaba lakote kot orožja v vojni v nasprotju z mednarodnim humanitarnim pravom. Izjavi se niso pridružile le ZDA. Genocid O obtožbah o vojnih zločinih in kršitvah mednarodnega prava s strani Izraela nad Palestinci medtem poročajo mednarodne organizacije, kot sta Urad visokega komisarja ZN za človekove pravice in Amnesty International, ter preiskovalci Združenih narodov. Med drugim kot organizacije dokaze vojnih zločinov navajajo obsežno uničenje civilne infrastrukture, bolnišnic in stanovanjskih območij v Gazi ter namerno povzročanje humanitarne krize v Gazi. Meddržavno sodišče ICJ in poročila posebnih poročevalcev ZN medtem obravnavajo tudi ravnanje Izraela na zasedenih ozemljih ter preučujejo očitke o kršitvah konvencij o genocidu in vojnih hudodelstvih. Izraelske oblasti seveda vse očitke zanikajo ter navajajo pravico do samoobrambe po napadih Hamasa. Trdijo tudi, da delujejo v skladu z mednarodnim pravom in da za civilne žrtve nosijo odgovornost oborožene skupine, ki uporabljajo civilno infrastrukturo. icon-chevron-right 1 7 icon-chevron-right Prav vprašanje, ali se v Gazi izvaja genocid ali ne, je v zadnjih mesecih postalo eno osrednjih vprašanj svetovne politike. Slovenija se je z nastopom predsednice države Nataše Pirc Musar v Evropskem parlamentu že pred meseci izrekla, da to ni vprašanje, temveč dejstvo, podobno je javno sporočala tudi nekdanja vlada pod vodstvom Roberta Goloba. Preberi še Vlada ukinila več ukrepov zoper Izrael. Golob: Jasen odmik od načel mednarodnega prava Po volitvah pa je aktualna vlada pod vodstvom Janeza Janše svetu poslala nekoliko drugačno sporočilo - s pročelja vlade so odstranili palestinsko zastavo, napovedali zamrznitev priznanja Palestine, selitev slovenskega veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem, umaknili so sankcije zoper Izrael in odločili, da Netanjahu in dva izraelska ministra v Sloveniji ne veljajo več za nezaželene osebe, v Ljubljani so odprli izraelsko veleposlaništvo, nedavno pa so v EU preprečili tudi sprejetje skupne izjave, s katero bi obsodili ravnanje izraelskih naseljencev na Zahodnem bregu. Med nedavnimi poslanskimi vprašanji je Janša dejal, da po mednarodnem pravu v Gazi ni genocida ter v državnem zboru pokazal tudi fotografijo, ki naj bi po njegovih besedah prikazovala žrtve v Sudanu, a je v resnici nastala v Gazi. Preberi še Tonin o enakih 'vatlih' za vse, Joveva: To ni tekmovanje, kje je več žrtev Tudi ZDA, ene najtesnejših izraelskih zaveznic, so sicer glasne v odgovoru, da v Gazi ni genocida (ameriški predsednik Donald Trump je sicer med vojno na svojem družbenem omrežju objavil videoposnetek, ustvarjen s pomočjo umetne inteligence, ki prikazuje njegovo vizijo Gaze po vojni, kjer bi zrasla 'Riviera Bližnjega vzhoda'). Tudi nemška vlada je zavrnila obtožbe o genocidu ter podprla varnost Izraela in njegovo pravico do samoobrambe v okviru mednarodnega prava. Združeno kraljestvo je medtem sporočilo, da bo pred obsodbami počakalo na uradno razsodbo in končne odločitve mednarodnih sodišč. Po drugi strani so na genocid, ki ga Izrael izvaja v Gazi, opozorile nekatere druge države, med katerimi je tudi Južna Afrika, ki je pred ICJ uradno sprožila postopek proti Izraelu zaradi domnevnih kršitev Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida iz leta 1948. icon-chevron-right 1 7 icon-chevron-right ICJ je v svoji začasni odločitvi januarja 2024 Izraelu odredilo, da mora sprejeti vse ukrepe za preprečitev dejanj genocida v Gazi, čeprav takrat ni izreklo zahteve po takojšnji prekinitvi ognja. Prav tako so leta 2024 odločili, da mora Izrael omogočiti dostop humanitarne pomoči, nekaj mesecev kasneje pa so odredili tudi ustavitev tistih vojaških operacij v Rafahu, ki bi ogrozile civiliste. Od takrat sta minili več kot dve leti, vendar pa končna odločitev sodišča še ne bo prišla tako kmalu. ICJ je namreč določil dolge roke za izmenjavo pisnih stališč. Južna Afrika ima rok za odgovor do novembra 2027, Izrael pa za svojo repliko do maja 2029. Končna sodba o tem, ali je Izrael dejansko zagrešil genocid, bo znana šele čez nekaj let. Je pa Mednarodno kazensko sodišče ICC že 21. novembra 2024 po preiskavi vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti izdalo nalog za prijetje Netanjahuja in nekdanjega izraelskega obrambnega ministra Joava Galanta. Očitajo jima odgovornost za vojni zločin stradanja kot metode vojskovanja ter za zločine proti človečnosti, vključno z umorom, preganjanjem in drugimi nehumanimi dejanji, storjenimi med vojno v Gazi in genocidom.

  language

  slv

  published at

  2026-10-07T05:57:16

  source

  24ur

  title

  'Črna sobota', ki je odprla vrata peklu

  url

  https://www.24ur.com/novice/tujina/sedmi-oktober.html

• article order

  2

  body

  Od napada Hamasa na Izrael, v katerem so pripadniki palestinskega gibanja ubili okoli 1200 ljudi in zajeli približno 250 talcev, so minila tri leta. V Izraelu, kjer obeležujejo tretjo obletnico napada Hamasa, potekajo številne spominske slovesnosti. Z minuto molka so se svojci spomnili žrtev na prizorišču glasbenega festivala Nova, kjer so pripadniki Hamasa ubili več kot 370 ljudi. V novih napadih izraelske vojske na Gazo pa sta bila ubita dva človeka, poročajo tuje agencije. Izraelska vojska se ne bo umaknila iz Gaze Ob obletnici napada Hamasa na Izrael, v katerem so pripadniki oboroženega palestinskega gibanja ubili okoli 1200 ljudi, večinoma civilistov, in zajeli približno 250 talcev, v Izraelu potekajo številne slovesnosti. Ob 6.29 po lokalnem času, ko se je pred tremi leti začel napad, se je odvila slovesnost v kibucu Kfar Aza blizu meje z Gazo, kjer so hamasovci ubili 64 prebivalcev in ugrabili 18 ljudi. Izraelska vojska se umika iz mesta Han Junis in juga Gaze Izraelski obrambni minister: Vojska je v središču mesta Gaza Nova etapa neskončne vojne Izrael nadaljuje genocidno vojno v Gazi, v zadnjem napadu več kot 400 mrtvih Na prizorišču glasbenega festivala Nova, kjer so pripadniki Hamasa ubili več kot 370 ljudi in zajeli na desetine talcev, so svojci z minuto molka počastili spomin na žrtve, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Svojci žrtev pripravljajo tudi zborovanje v parku v Tel Avivu. Na prizorišču glasbenega festivala Nova, kjer so pripadniki Hamasa ubili več kot 370 ljudi in zajeli na desetine talcev, so svojci z minuto molka počastili spomin na žrtve. FOTO: Ronen Zvulun/Reuters V Izraelu tretjo obletnico napada Hamasa obeležujejo ob poostrenih varnostnih ukrepih. Obletnica mineva v znamenju prihajajočih parlamentarnih volitev, ki bodo čez tri tedne, in po preprečenem napadu na potniško letalo, namenjeno v Tel Aviv. Obrambni minister Izrael Kac je v torek razglasil višjo stopnjo pripravljenosti izraelske vojske in jo pozval k pripravljenosti "na vse možne scenarije" na območju Gaze, v primeru napadov na vojsko pa prebivalcem enklave in Hamasu zagrozil, da bodo plačali visoko ceno. Spomin na hamasovski napad so počastili tudi v Tel Avivu. Na fotografiji vodnjak Dizengoff, kjer so vodo simbolično obarvali v rdečo. FOTO: Jack Guez/AFP Izraelska vojska medtem nadaljuje napade na Gazo. Iz bolnišnice Al Šifa v mestu Gaza so poročali o dveh smrtnih žrtvah. Služba za civilno zaščito v Gazi je eno od žrtev identificirala kot prostovoljca te organizacije, ki deluje kot reševalna služba pod okriljem Hamasa. V izraelski ofenzivi na Gazo, ki je sledila napadu Hamasa, je bilo po navedbah tamkajšnjih oblasti ubitih več kot 74.000 Palestincev. Po treh letih konflikta je Gaza povsem opustošena, zdravstveni sistem ostaja ohromljen, humanitarni katastrofi še ni videti konca, prebivalce pa pesti tudi lakota. Konflikt je prav tako dobil izrazito regionalno razsežnost, saj so se vanj vmešali tudi Iran in proiranske milice v Libanonu in Jemnu.

  language

  slv

  published at

  2026-10-07T06:45:19

  source

  Delo

  title

  Izrael obeležuje obletnico, vojska nadaljuje napade na Gazo

  url

  https://www.delo.si/novice/svet/izrael-obelezuje-obletnico-vojska-nadaljuje-napade-na-gazo

• article order

  0

  body

  Danes minevajo tri leta od vdora palestinskega islamističnega gibanja Hamas v Izrael. Po napadu je Izrael sprožil ofenzivo na Gazo, ki je zahtevala več deset tisoč življenj in povzročila hudo humanitarno krizo. V Izraelu ob tretji obletnici napada potekajo številne spominske slovesnosti, v novih napadih izraelske vojske na Gazo pa sta bila medtem ubita dva človeka. Povod za konflikt v Gazi je bil vdor Hamasa na jug Izraela 7. oktobra 2023, v katerem so borci tega palestinskega gibanja ubili okoli 1200 ljudi, večinoma civilistov, in zajeli približno 250 talcev. V odzivu na vdor je izraelska vojska sprožila obsežno ofenzivo na Gazo, v kateri je bilo po navedbah tamkajšnjih oblasti ubitih več kot 74.000 Palestincev. Napadom ni videti konca Hamas in Izrael sta doslej sklenila več dogovorov o prekinitvi ognja, nazadnje oktobra lani. S tem so se po dveh letih v glavnem končale večje vojaške operacije, medtem ko Izrael še naprej pogosto izvaja napade na enklavo. Nadaljnjih večjih premikov na poti do miru v zadnjih mesecih ni bilo tudi v luči prihajajočih parlamentarnih volitev, ki jih zaznamuje konflikt s Hamasom in bodo v Izraelu potekale 27. oktobra. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v ponedeljek v Jeruzalemu na spominski slovesnosti ob obletnici napada zatrdil, da Hamas v Gazi "nikoli več ne bo imel nobene moči". Obrambni minister Izrael Kac pa je v torek tik pred obletnico razglasil višjo stopnjo pripravljenosti izraelske vojske in jo pozval k pripravljenosti "na vse možne scenarije" na območju Gaze, v primeru napadov na vojsko pa prebivalcem enklave in Hamasu zagrozil, da bodo plačali visoko ceno. Slovesnosti ob spominu na napad Ob 6.29 po lokalnem času, ko se je pred tremi leti začel napad, se je odvila slovesnost v kibucu Kfar Aza blizu meje z Gazo, kjer so pripadniki palestinskega islamističnega gibanja med svojim pohodom ubili 64 prebivalcev in ugrabili 18 ljudi. Na prizorišču glasbenega festivala Nova, kjer so pripadniki Hamasa ubili več kot 370 ljudi in zajeli na desetine talcev, so svojci z minuto molka počastili spomin na žrtve. Svojci žrtev drevi pripravljajo tudi zborovanje v parku v Tel Avivu. V Izraelu tretjo obletnico napada Hamasa obeležujejo ob poostrenih varnostnih ukrepih. Obletnica mineva v znamenju prihajajočih parlamentarnih volitev, ki bodo čez tri tedne, in po preprečenem napadu na potniško letalo, namenjeno v Tel Aviv. Ob obletnici novi napadi na opustošeno Gazo Izraelska vojska medtem tudi danes nadaljuje napade na Gazo. Iz bolnišnice Al Šifa v mestu Gaza so poročali o dveh smrtnih žrtvah. Služba za civilno zaščito v Gazi je eno od žrtev identificirala kot prostovoljca te službe, ki deluje kot reševalna služba pod okriljem Hamasa. V izraelski ofenzivi na Gazo je bilo, po navedbah tamkajšnjih oblasti, ubitih več kot 74.000 Palestincev. Po treh letih konflikta je Gaza povsem opustošena, zdravstveni sistem ostaja ohromljen, humanitarni katastrofi še ni videti konca, prebivalce pa pesti tudi lakota. Konflikt je prav tako dobil izrazito regionalno razsežnost, saj so se vanj vmešali tudi Iran in proiranske milice v Libanonu in Jemnu.

  language

  slv

  published at

  2026-10-07T07:34:44

  source

  Dnevnik

  title

  Obletnica napada Hamasa: v Izraelu spominske slovesnosti in novi napadi na Gazo

  url

  https://www.dnevnik.si/novice/svet/izrael-obelezuje-obletnico-izraelska-vojska-z-novimi-napadi-na-gazo-minevajo-tri-leta-od-napada-hamasa-na-izrael-in-zacetka-vojne-v-gazi-2832308/

• article order

  5

  body

  Danes minevajo tri leta od vdora palestinskega islamističnega gibanja Hamas v Izrael, ki je sprožil silovito izraelsko ofenzivo na Gazo. Konflikt je zahteval več deset tisoč življenj in povzročil humanitarno krizo v enklavi ter se postopoma razširil na celotni Bližnji vzhod, ki ga pesti vse večja nestabilnost. Povod za konflikt v Gazi je bil vdor Hamasa na jug Izraela 7. oktobra 2023, v katerem so borci tega palestinskega gibanja ubili okoli 1.200 ljudi, večinoma civilistov, in zajeli približno 250 talcev. V odzivu na vdor je izraelska vojska sprožila obsežno ofenzivo na Gazo, v kateri je bilo po navedbah tamkajšnjih oblasti ubitih več kot 74.000 Palestincev. Po treh letih konflikta je Gaza povsem opustošena, zdravstveni sistem ostaja ohromljen, humanitarni katastrofi še ni videti konca, prebivalce pa pesti tudi lakota. Konflikt je prav tako dobil izrazito regionalno razsežnost, saj so se vanj vmešali tudi Iran in proiranske milice v Libanonu in Jemnu. Več dogovorov o prekinitvi ognja Hamas in Izrael sta doslej sklenila več dogovorov o prekinitvi ognja, nazadnje oktobra lani. S tem so se po dveh letih v glavnem končale večje vojaške operacije, medtem ko Izrael še naprej pogosto izvaja napade na enklavo. Nadaljnjih večjih premikov na poti do miru v zadnjih mesecih ni bilo tudi v luči prihajajočih parlamentarnih volitev, ki jih zaznamuje konflikt s Hamasom in bodo v Izraelu potekale 27. oktobra. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v ponedeljek v Jeruzalemu na spominski slovesnosti ob obletnici napada zatrdil, da Hamas v Gazi "nikoli več ne bo imel nobene moči". Obrambni minister Izrael Kac pa je v torek tik pred obletnico razglasil višjo stopnjo pripravljenosti izraelske vojske in jo pozval k pripravljenosti "na vse možne scenarije" na območju Gaze, v primeru napadov na vojsko pa prebivalcem enklave in Hamasu zagrozil, da bodo plačali visoko ceno.

  language

  slv

  published at

  2026-10-07T04:47:42

  source

  SiOL

  title

  Minevajo tri leta od napada Hamasa na Izrael in začetka vojne v Gazi

  url

  https://siol.net/novice/svet/minevajo-tri-leta-od-napada-hamasa-na-izrael-in-zacetka-vojne-v-gazi-703372

• article order

  10

  body

  Sedmega oktobra 2023 je Hamas skupaj z drugimi palestinskimi oboroženimi skupinami izvedel obsežen napad na jug Izraela. Napadalci so prečkali mejo iz Gaze, napadli naselja in vojaške objekte ter vdrli tudi na območje glasbenega festivala Nova. V napadu je bilo ubitih okoli 1200 ljudi, 251 ljudi pa so napadalci odpeljali v Gazo kot talce. Napad je postal najbolj smrtonosen dan v zgodovini Izraela in povzročil popoln preobrat v odnosu države do Gaze. Izrael je po napadu začel obsežno vojaško operacijo v Gazi. Sledili so zračni napadi, kopenska ofenziva in dolgotrajni spopadi s Hamasom. V treh letih je bilo po podatkih zdravstvenih oblasti v Gazi ubitih več kot 74.000 Palestincev. Vojna je povzročila množično razseljevanje prebivalstva, po treh letih konflikta je Gaza povsem opustošena, zdravstveni sistem ostaja ohromljen, humanitarni katastrofi še ni videti konca, prebivalce pa pesti tudi lakota. Prva obletnica brez talcev Združeni narodi ob letošnji obletnici opozarjajo, da palestinski civilisti še vedno živijo v zelo težkih razmerah, čeprav je lanski dogovor o prekinitvi ognja prinesel določeno olajšanje. Generalni sekretar ZN António Guterres je pozval k trajni prekinitvi ognja in nadaljevanju humanitarne pomoči. Letošnja obletnica ima za Izrael poseben pomen. To je namreč prvi 7. oktober po napadu, ko v Gazi ni več izraelskih talcev. Zadnji preostali izraelski talec oziroma njegovi posmrtni ostanki so bili vrnjeni v začetku letošnjega leta, pred tem pa so bili drugi talci izpuščeni v okviru izmen med Izraelom in Hamasom. Spomin na napad je kljub temu še vedno zelo živ. Danes potekajo spominske slovesnosti na več krajih v Izraelu, med drugim na območju festivala Nova, kjer je bilo 7. oktobra 2023 ubitih več sto ljudi. Spominski dogodki potekajo tudi v kibucih ob meji z Gazo in v Tel Avivu. Tri leta pozneje vojna še ni povsem končana Čeprav je bilo pred skoraj letom dni doseženo premirje, nasilje ni popolnoma prenehalo. Izrael še vedno izvaja napade na območju Gaze, kjer po navedbah tamkajšnjih zdravstvenih oblasti od lanskega oktobrskega premirja umrlo več kot 1400 Palestincev. Izrael trdi, da napada pripadnike Hamasa in da se ta ponovno oborožuje. Hamas očitke zavrača. Pogajanja o dolgoročni ureditvi ostajajo zapletena. Ena ključnih točk je vprašanje razorožitve Hamasa in umika izraelskih sil. Izrael vztraja, da se ne bo v celoti umaknil, dokler Hamas ne odloži orožja, Hamas pa zavrača popolno razorožitev, dokler se nadaljujejo izraelski napadi. Nadaljnjih večjih premikov na poti do miru v zadnjih mesecih ni bilo tudi v luči prihajajočih parlamentarnih volitev, ki jih zaznamuje konflikt s Hamasom in bodo v Izraelu potekale 27. oktobra. Višja stopnja pripravljenosti vojske Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v ponedeljek v Jeruzalemu na spominski slovesnosti ob obletnici napada zatrdil, da Hamas v Gazi "nikoli več ne bo imel nobene moči". Obrambni minister Izrael Kac pa je v torek tik pred obletnico razglasil višjo stopnjo pripravljenosti izraelske vojske in jo pozval k pripravljenosti "na vse možne scenarije" na območju Gaze, v primeru napadov na vojsko pa prebivalcem enklave in Hamasu zagrozil, da bodo plačali visoko ceno.

  language

  slv

  published at

  2026-10-07T07:13:31

  source

  Svet24

  title

  Tri leta od 7. oktobra: dan, ki je spremenil Bližnji vzhod

  url

  https://svet24.si/novice/tujina/izrael-hamas-napad-obletnica-gaza-1931670

• article order

  14

  body

  Gaza je uničena, dostava humanitarne pomoči je skoraj onemogočena, rešitev dveh držav pa dejansko nemogoča Tri leta po krvavih napadih gibanja Hamas in drugih palestinskih oboroženih skupin na Izrael 7. oktobra 2023 je kljub informacijski blokadi Gaze mogoče precej natančno opisati, kaj se je v tem času zgodilo, odgovor na vprašanje, kam je vse skupaj pripeljalo, pa je bistveno bolj kompleksen in skoraj brez upanja v mirno in pravično rešitev, zlasti za palestinski narod. Hamas je danes vojaško oslabljen, Gaza popolnoma opustošena, izraelska vojska pa leto po prekinitvi ognja še vedno nadzoruje približno dve tretjini enklave. Konflikt se je razširil po širši regiji, razmere na zasedenem Zahodnem bregu se slabšajo, odnos dela mednarodne skupnosti do Izraela pa se je občutno spremenil, vendar ne toliko, da bi lahko vplival na politiko vlade Benjamina Netanjahuja. Sedmega oktobra 2023 so napadalci na jugu Izraela ubili okoli 1200 ljudi, večinoma civilistov, in zajeli 251 talcev. Izrael je odgovoril z ofenzivo, katere deklarirana cilja sta bila uničenje Hamasa in vrnitev talcev, čeprav je skrajno desni del izraelske vlade pozneje odkrito zagovarjal tudi izseljevanje Palestincev in priključitev Gaze. Rešitev dveh držav, ki jo podpira mednarodna skupnost, je danes za Izrael povsem nesprejemljiva. Po podatkih zdravstvenih oblasti v Gazi je bilo v treh letih ubitih več kot 74.000 Palestincev, med njimi najmanj 20.000 otrok. Več kot 1,2 milijona ljudi se sooča z akutno prehransko negotovostjo, obnova pa se praktično ni začela, saj Gazo prekriva približno 60 milijon ton ruševin, med katerimi so tudi neeksplodirana ubojna sredstva. Hamasov napad pred tremi leti je tako Izraelu omogočil temeljito spremembo regionalne varnostne politike in sprožil niz vojaških obračunov daleč onkraj Gaze. Skoraj vse diplomatske rešitve so se izjalovile, zlasti zato, ker so bile začrtane po meri Izraela in ZDA. Gaza je razrušena, Zahodni breg vse bolj razdrobljen, palestinska državnost pa kljub širšemu mednarodnemu priznanju na terenu nima prihodnosti.

  language

  slv

  published at

  2026-10-07T07:47:48

  source

  Primorski Dnevnik

  title

  Tri leta po 7. oktobru 2023 ni niti rešitev niti vizije

  url

  https://www.primorski.eu/se/tri-leta-po-7-oktobru-2023-ni-niti-resitev-niti-vizije-DN2285656

• article order

  1

  body

  Povod za konflikt v Gazi je bil vdor Hamasa na jug Izraela 7. oktobra 2023, v katerem so borci tega palestinskega gibanja ubili okoli 1200 ljudi, večinoma civilistov, in zajeli približno 250 talcev. V odzivu na vdor je izraelska vojska sprožila obsežno ofenzivo na Gazo, v kateri je bilo po navedbah tamkajšnjih oblasti ubitih več kot 74.000 Palestincev. Po treh letih konflikta je Gaza povsem opustošena, zdravstveni sistem ostaja ohromljen, humanitarni katastrofi še ni videti konca, prebivalce pa pesti tudi lakota. Konflikt je prav tako dobil izrazito regionalno razsežnost, saj so se vanj vmešali tudi Iran in proiranske milice v Libanonu in Jemnu. Hamas in Izrael sta doslej sklenila več dogovorov o prekinitvi ognja, nazadnje oktobra lani. S tem so se po dveh letih v glavnem končale večje vojaške operacije, medtem ko Izrael še naprej pogosto izvaja napade na enklavo. Nadaljnjih večjih premikov na poti do miru v zadnjih mesecih ni bilo tudi v luči prihajajočih parlamentarnih volitev, ki jih zaznamuje konflikt s Hamasom in bodo v Izraelu potekale 27. oktobra. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v ponedeljek v Jeruzalemu na spominski slovesnosti ob obletnici napada zatrdil, da Hamas v Gazi "nikoli več ne bo imel nobene moči". Obrambni minister Izrael Kac pa je v torek tik pred obletnico razglasil višjo stopnjo pripravljenosti izraelske vojske in jo pozval k pripravljenosti "na vse možne scenarije" na območju Gaze, v primeru napadov na vojsko pa prebivalcem enklave in Hamasu zagrozil, da bodo plačali visoko ceno.

  language

  slv

  published at

  2026-10-07T06:21:06

  source

  primorske.si

  title

  Minevajo tri leta od napada Hamasa na Izrael in začetka vojne v Gazi

  url

  https://primorske.si/svet/minevajo-tri-leta-od-napada-hamasa-na-izrael-in-zacetka-vojne-v-gazi/

• article order

  4

  body

  Kar se je začelo 7. oktobra 2023 kot vojna med Izraelom in Hamasom, je kmalu dobilo izrazito regionalno razsežnost, s širitvijo konflikta pa je nestabilnost zajela celoten Bližnji vzhod. Povod za konflikt v Gazi je bil vdor Hamasa na jug Izraela 7. oktobra 2023, v katerem so borci tega palestinskega gibanja ubili okoli 1200 ljudi, večinoma civilistov, in zajeli približno 250 talcev. V odzivu na vdor je izraelska vojska sprožila obsežno ofenzivo na Gazo, v kateri je bilo po navedbah tamkajšnjih oblasti ubitih več kot 74.000 Palestincev. S ciljem uničenja Hamasa je Izrael ofenzivo pričel na severu Gaze in jo nato postopoma razširil na celotno območje enklave. Po treh letih konflikta je Gaza povsem opustošena, zdravstveni sistem ostaja ohromljen, humanitarni katastrofi še ni videti konca, prebivalce pa pesti tudi lakota. Kljub ogromnemu številu smrtnih žrtev, med katerimi so tudi voditelji Hamasa, Izrael še ni dosegel poglavitnega cilja svoje ofenzive, in sicer uničenja tega gibanja. Hamas in Izrael sta doslej sklenila več dogovorov o prekinitvi ognja, nazadnje oktobra lani. S tem so se po dveh letih v glavnem končale večje vojaške operacije, medtem ko Izrael še naprej pogosto izvaja napade na enklavo. Mirovna prizadevanja so ob pritiskih mednarodne skupnosti ter opozorilih o genocidu dobila nov zagon z načrtom ZDA za končanje konflikta, ki je med drugim zajemal osvoboditev talcev, postopen umik izraelskih sil in razorožitev Hamasa. V skladu z načrtom je Izrael do konca januarja prejel vse še živeče in posmrtne ostanke umrlih talcev iz Gaze. S tem se je končala prva in začela druga faza ameriškega načrta, kjer pa se je zataknilo pri razorožitvi Hamasa in umiku izraelskih sil. Čeprav je Hamas po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa julija pristal na popolno razorožitev, do tega še ni prišlo. Hamas si želi, da bi razorožitev potekala sočasno z umikom izraelskih sil, medtem ko v Izraelu umik pogojujejo s končano razorožitvijo enklave. Nadaljnjih premikov na poti do miru v zadnjih mesecih ni bilo tudi v luči prihajajočih parlamentarnih volitev, ki bodo v Izraelu 27. oktobra. Politično razpravo namreč zaznamuje 7. oktober, pri čemer so se skrajno desne stranke zavzele za še ostrejši pristop, premier Benjamin Netanjahu pa se je znašel pod plazom kritik, češ da naj bi bil predhodno obveščen o načrtih Hamasa. Vojna med Izraelom in Hamasom, ki ga podpira Teheran, je po 7. oktobru 2023 dobila izrazito regionalno razsežnost. V konflikt so se vmešali tudi Iran ter proiranske milice v Libanonu in Jemnu. Poleg medsebojnih napadov Izraela in jemenskih hutijevcev so izraelske sile silovito obstreljevale Libanon, zasedle položaje na jugu države in ubile vodjo tamkajšnjega šiitskega gibanja Hezbolah Hasana Nasralo. Konflikt v Libanonu naj bi končal dogovor, ki sta ga Izrael in Libanon dosegla junija ob posredovanju ZDA, vendar Hezbolah zavrača vsakršne dogovore, dokler izraelske sile zasedajo libanonsko ozemlje. Bližnji vzhod je od konflikta v Gazi najbolj zamajala vojna proti Iranu. V zadnjih letih sta si Izrael in Iran izmenjala več medsebojnih napadov z raketami in droni, februarja pa sta ZDA in Izrael z obsežnimi napadi sprožila vojno proti Iranu, ki ji še ni videti konca. Sledili so povračilni iranski napadi po vsej regiji in zaprtje Hormuške ožine. Washington in Teheran sta junija sklenila memorandum o soglasju, katerega namen je bil zagotoviti okvir za trajno rešitev, vendar je dogovor propadel, predvsem zaradi nesoglasij glede Hormuške ožine, ki je ena najpomembnejših svetovnih poti za prevoz nafte in plina. Plovbo skozi ožino močno ovira Iran, v zameno za njeno odprtje pa med drugim zahteva odpravo ameriške blokade iranskih pristanišč in sankcij ter umik ameriških sil iz regije. Izrael je po padcu režima nekdanjega sirskega predsednika Bašarja al Asada konec leta 2024 izvedel tudi več sto napadov na vojaške cilje v Siriji. Prav tako je razširil območje, ki ga zaseda od leta 1967, in svoje sile premaknil v demilitarizirano območje pod nadzorom Združenih narodov na Golanski planoti. Po večmesečnem zatišju se je znova zaostrilo tudi v Jemnu med uporniškimi hutijevci, ki jih podpira Teheran, in vladnimi silami, ki jih podpira Savdska Arabija. Hutijevci so namreč sredi septembra v okviru ofenzive zavzeli celotno območje vzdolž jemenske obale ob Rdečem morju in utrdili nadzor nad ožino Bab al Mandab, ki je ključna za savdski izvoz nafte. Od takrat Rijad izvaja zračne napade na Jemen, hutijevci pa so okrepili napade na cilje v sosednji državi.

  language

  slv

  published at

  2026-10-06T07:22:29

  source

  Reporter

  title

  V se bolj nemiren bližji vzhod tri leta od začetka vojne v Gazi

  url

  https://reporter.si/clanek/svet/v-se-bolj-nemiren-blizji-vzhod-tri-leta-od-zacetka-vojne-v-gazi-1931433

source scope

analyzed source count

10

omitted articles

omitted source count

0

total source count

10