MedVrsticami

Predsednik Trump odobril usmrtitev Nidala Hasana s strelskim vodom 6.10.2026

Analiziranih 10 virov Slovenščina

Ameriški predsednik Donald Trump je na priporočilo obrambnega ministra Petea Hegsetha odobril usmrtitev nekdanjega vojaškega psihiatra Nidala Hasana, ki je bil leta 2013 obsojen na smrt zaradi pokola v vojaškem oporišču Fort Hood leta 2009. V napadu je Hasan ubil 13 ljudi in jih več kot 30 ranil. Usmrtitev, ki je načrtovana za 3. december, bo izvedena s strelskim vodom, kar bo prva tovrstna vojaška usmrtitev po drugi svetovni vojni in prva vojaška usmrtitev v ZDA po letu 1961. Pentagon je napovedal, da bo usmrtitev prenašana v živo prek spleta, kar je sprožilo ostre odzive. Urad visokega komisarja ZN za človekove pravice je opozoril, da bi javni prenos usmrtitve kršil prepoved mučenja in bil enakovreden javni usmrtitvi. Podpredsednik ZDA J. D. Vance je medijem sporočil, da usmrtitve ne bo spremljal, medtem ko strokovnjaki za pravo poudarjajo, da je takšen prenos v zgodovini ZDA brez primere in bi lahko bil predmet novih sodnih izpodbijanj.

Analiza trditev

Trditev	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	24ur	Delo	Nova24TV	Dnevnik	Večer	SiOL	Žurnal24	Svet24
Hasan je bil leta 2013 na vojaškem sodišču obsojen na smrt zaradi 13 umorov in 32 poskusov umora.	Večina potrjuje, STA molči, trije viri izpustijo število poskusov.	Ni omenjeno	Delno: Članek potrjuje obsodbo 2013, a navaja 45 točk (umor/poskus).	Da: Članek potrjuje obsodbo leta 2013 za 13 umorov in 32 poskusov.	Delno: Omenjena obsodba leta 2013 za umor 13 ljudi, poskusi niso.	Da: Članek potrjuje obsodbo leta 2013 za 13 umorov in 32 poskusov.	Da: Članek potrjuje obsodbo po 13 točkah umora in 32 poskusih umora.	Da: Članek potrjuje obsodbo po 13 točkah za umor in 32 za poskus.	Delno: Članek potrjuje obsodbo na smrt leta 2013, a ne navaja števila poskusov.	Delno: Članek potrjuje obsodbo na smrt leta 2013, a ne navaja števila poskusov.	Da: Članek potrjuje obsodbo leta 2013 za 13 umorov in 32 poskusov umora.
Zadnja usmrtitev pripadnika ameriške vojske je bila leta 1961, ko so obesili Johna Bennetta.	Nekateri viri navajajo ime Bennett, drugi leto 1961 brez imena.	Ni omenjeno	Delno: Članek potrjuje leto 1961, a ne omenja imena John Bennett.	Da: Članek potrjuje zadnjo usmrtitev leta 1961 (John Bennett).	Da: Članek navaja leto 1961 in ime John Bennett.	Da: Članek potrjuje usmrtitev Johna A. Bennetta leta 1961.	Da: Članek potrjuje to informacijo.	Da: Članek potrjuje to informacijo.	Delno: Članek potrjuje leto 1961, ne omenja pa imena John Bennett.	Delno: Članek potrjuje leto 1961, ne omenja pa imena John Bennett.	Da: Članek potrjuje usmrtitev Johna A. Bennetta leta 1961 z obešanjem.
Usmrtitev je predvidena za 3. december ob 13. uri, na kraju in ob času napada leta 2009.	Nekateri viri potrjujejo datum in uro, drugi zanikajo ali molčijo.	Delno: Članek potrjuje, da je usmrtitev načrtovana za 3. december.	Da: Članek potrjuje datum, uro in lokacijo usmrtitve.	Ne: Članek navaja, da čas in kraj še nista določena.	Da: Članek potrjuje datum, uro in povezavo s časom zločina.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Delno: Članek potrjuje datum 3. december, ne omenja pa ure ali kraja napada.	Delno: Članek potrjuje datum 3. december, ne omenja pa ure ali kraja.	Ne: Članek navaja, da datum še ni določen.
Hasan je napad izvedel zaradi ameriških vojaških operacij v Iraku in Afganistanu ter v podporo talibanom.	Nova24TV in Dnevnik potrjujeta podporo talibanom; drugi viri jo izpuščajo ali zanikajo.	Ni omenjeno	Delno: Omenja operacije v Iraku/Afganistanu, podpora talibanom ni omenjena.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da je Hasan na sodišču priznal podporo talibanom.	Da: Članek navaja, da je Hasan izjavil, da ščiti muslimane in talibane.	Delno: Omenjena je zaščita muslimanov in talibanov v Afganistanu.	Delno: Članek potrjuje operacije v Iraku/Afganistanu, a ne omenja podpore talibanom.	Delno: Članek potrjuje operacije v Iraku/Afganistanu, a ne omenja talibanov.	Delno: Članek navaja povezavo z operacijami v muslimanskih državah, a ne omenja talibanov.
Južna Karolina je leta 2025 izvedla prvo usmrtitev s strelskim vodom v ZDA po 15 letih.	Nekateri viri potrjujejo, drugi navajajo "lani" namesto 2025.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja ta podatek za Južno Karolino.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Delno: Članek navaja, da se je to zgodilo lani, ne omenja leta 2025.	Delno: Članek navaja, da je Južna Karolina to izvedla "lani".	Da: Članek navaja to informacijo o Južni Karolini.	Da: Članek navaja to informacijo.	Ni omenjeno
Ameriški predsednik Donald Trump je odobril usmrtitev Nidala Malika Hasana s strelskim vodom.	Večina virov potrjuje, Delo ne omenja Trumpa.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da je predsednik Trump odobril usmrtitev.	Da: Članek potrjuje, da je Trump odobril usmrtitev s strelskim vodom.	Delno: Članek omenja Hegsethovo napoved, Trumpa pa neposredno ne.	Da: Članek navaja, da je Trump odobril usmrtitev s strelskim vodom.	Da: Članek navaja, da je Trump uradno odobril usmrtitev s streljanjem.	Da: Članek navaja, da je Trump odobril to najstrožjo kazen.	Da: Članek navaja, da je predsednik Trump odobril Hasanovo usmrtitev.	Da: Članek navaja, da je predsednik Trump odobril Hasanovo usmrtitev.	Da: Članek potrjuje, da je Trump odobril usmrtitev s strelskim vodom.
Usmrtitev Nidala Hasana bo prva vojaška usmrtitev v ZDA po letu 1961 in prva s strelskim vodom po drugi svetovni vojni.	Večina virov potrjuje, 24ur izpusti strelski vod.	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje obe navedbi glede zgodovinskega konteksta.	Delno: Članek omenja zadnjo usmrtitev leta 1961, ne pa strelskega voda.	Da: Članek potrjuje leto 1961 in primerjavo z drugo svetovno vojno.	Da: Članek potrjuje obe navedbi glede zgodovinskega konteksta.	Da: Članek potrjuje obe navedbi glede zgodovinskega konteksta.	Da: Članek potrjuje obe navedbi glede zgodovinskega konteksta.	Da: Članek potrjuje obe navedbi glede zgodovinskega konteksta usmrtitve.	Da: Članek potrjuje obe navedbi glede zgodovinskega konteksta.	Da: Članek navaja, da bo to prva usmrtitev po 1961 in prva s strelskim vodom po 1945.
Nidal Hasan je leta 2009 v strelskem napadu v oporišču Fort Hood ubil 13 ljudi in ranil več kot 30.	Razlike v številu ranjenih: 30, 31 ali 32.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja 13 ubitih in 30 ranjenih v napadu leta 2009.	Da: Članek navaja 13 ubitih in 32 poskusov umora.	Delno: Omenjen umor 13 ljudi, število ranjenih ni navedeno.	Da: Članek navaja 13 ubitih in več kot 30 ranjenih v napadu leta 2009.	Da: Članek navaja 13 ubitih in 32 ranjenih v bazi Fort Hood.	Da: Članek navaja 13 ubitih in 32 ranjenih v napadu leta 2009.	Da: Članek potrjuje število žrtev in ranjenih v napadu leta 2009.	Da: Članek potrjuje število žrtev in ranjenih v napadu leta 2009.	Da: Članek navaja 13 mrtvih in 31 ranjenih.
Zadnja javna usmrtitev v ZDA je bila izvedena leta 1936.	Večina virov ne omenja, trije potrjujejo leto 1936.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja leto 1936 kot zadnjo javno usmrtitev.	Ni omenjeno	Delno: Članek navaja, da ZDA že skoraj sto let niso izvedle javne.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek navaja leto 1936 kot zadnjo javno usmrtitev.	Da: Članek navaja leto 1936 kot zadnjo javno usmrtitev.	Ni omenjeno
Obrambni minister Pete Hegseth je napovedal, da bo usmrtitev Hasana v živo prenašana na internetu.	Nekateri viri potrjujejo prenos, drugi ga ne omenjajo.	Delno: Članek omenja Hegsethovo napoved usmrtitve, a ne potrdi prenosa.	Da: Hegseth je potrdil prenos usmrtitve na internetu.	Ni omenjeno	Da: Hegseth je potrdil, da bo dogodek javen in prenašan v živo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da je Hegseth napovedal prenos usmrtitve na internetu.	Da: Članek navaja, da je Hegseth napovedal prenos usmrtitve na internetu.	Ni omenjeno
Usmrtitev s strelskim vodom trenutno dovoljujejo v zveznih državah Idaho, Misisipi, Oklahoma, Južna Karolina in Utah.	Večina virov trditev potrjuje, STA, 24ur, Delo in Nova24TV je ne omenjajo.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja teh pet zveznih držav.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek navaja teh pet zveznih držav.	Da: Članek navaja teh pet zveznih držav.	Da: Članek navaja teh pet zveznih držav.	Da: Članek navaja te zvezne države.	Delno: Članek omenja, da je metoda dovoljena v nekaterih zveznih državah, a ne našteva vseh.
Hasan je bil v stiku z domnevnim pripadnikom Al Kaide Anvarjem al Avlakijem.	Večina virov trditve ne omenja; RTV, SiOL, Žurnal24 in Nova24TV jo potrjujejo.	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje stike z Anvarjem al Avlakijem.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek omenja stike z radikalnim pridigarjem Anwarjem al-Awlakijem.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje stike z Anvarjem al Avlakijem.	Da: Članek potrjuje stik z Anvarjem al Avlakijem.	Ni omenjeno
Hasan je eden od štirih obsojencev na smrt v ameriškem vojaškem pravosodnem sistemu.	Štirje viri potrjujejo, pet jih ne omenja.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da je eden od štirih obsojencev na smrt.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da je eden od štirih zapornikov na smrtni kazni.	Da: Članek navaja, da Hasan spada med štiri zapornike na smrt.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da je Hasan eden od štirih zapornikov na vojaški smrtni kazni.
Podpredsednik ZDA JD Vance je izjavil, da usmrtitve ne bo spremljal v živo.	STA in RTV Slovenija potrjujeta, drugi viri ne omenjajo.	Da: Vance je potrdil, da usmrtitve ne bo spremljal v živo.	Da: Vance je potrdil, da usmrtitve ne bo spremljal.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Urad visokega komisarja ZN za človekove pravice je opozoril, da bi prenos usmrtitve v živo pomenil mučenje.	Samo RTV Slovenija poroča; ostali viri trditve ne omenjajo.	Ni omenjeno	Da: Urad ZN je opozoril, da bi prenos pomenil mučenje.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno

claims

Hasan je bil leta 2013 na vojaškem sodišču obsojen na smrt zaradi 13 umorov in 32 poskusov umora.
Zadnja usmrtitev pripadnika ameriške vojske je bila leta 1961, ko so obesili Johna Bennetta.
Usmrtitev je predvidena za 3. december ob 13. uri, na kraju in ob času napada leta 2009.
Hasan je napad izvedel zaradi ameriških vojaških operacij v Iraku in Afganistanu ter v podporo talibanom.
Južna Karolina je leta 2025 izvedla prvo usmrtitev s strelskim vodom v ZDA po 15 letih.
Ameriški predsednik Donald Trump je odobril usmrtitev Nidala Malika Hasana s strelskim vodom.
Usmrtitev Nidala Hasana bo prva vojaška usmrtitev v ZDA po letu 1961 in prva s strelskim vodom po drugi svetovni vojni.
Nidal Hasan je leta 2009 v strelskem napadu v oporišču Fort Hood ubil 13 ljudi in ranil več kot 30.
Zadnja javna usmrtitev v ZDA je bila izvedena leta 1936.
Obrambni minister Pete Hegseth je napovedal, da bo usmrtitev Hasana v živo prenašana na internetu.
Usmrtitev s strelskim vodom trenutno dovoljujejo v zveznih državah Idaho, Misisipi, Oklahoma, Južna Karolina in Utah.
Hasan je bil v stiku z domnevnim pripadnikom Al Kaide Anvarjem al Avlakijem.
Hasan je eden od štirih obsojencev na smrt v ameriškem vojaškem pravosodnem sistemu.
Podpredsednik ZDA JD Vance je izjavil, da usmrtitve ne bo spremljal v živo.
Urad visokega komisarja ZN za človekove pravice je opozoril, da bi prenos usmrtitve v živo pomenil mučenje.

key differences

Ameriški predsednik Donald Trump je odobril usmrtitev Nidala Malika Hasana s strelskim vodom.: Večina virov potrjuje, Delo ne omenja Trumpa.
Hasan je bil leta 2013 na vojaškem sodišču obsojen na smrt zaradi 13 umorov in 32 poskusov umora.: Večina potrjuje, STA molči, trije viri izpustijo število poskusov.
Hasan je bil v stiku z domnevnim pripadnikom Al Kaide Anvarjem al Avlakijem.: Večina virov trditve ne omenja; RTV, SiOL, Žurnal24 in Nova24TV jo potrjujejo.
Hasan je eden od štirih obsojencev na smrt v ameriškem vojaškem pravosodnem sistemu.: Štirje viri potrjujejo, pet jih ne omenja.
Hasan je napad izvedel zaradi ameriških vojaških operacij v Iraku in Afganistanu ter v podporo talibanom.: Nova24TV in Dnevnik potrjujeta podporo talibanom; drugi viri jo izpuščajo ali zanikajo.
Južna Karolina je leta 2025 izvedla prvo usmrtitev s strelskim vodom v ZDA po 15 letih.: Nekateri viri potrjujejo, drugi navajajo "lani" namesto 2025.
Nidal Hasan je leta 2009 v strelskem napadu v oporišču Fort Hood ubil 13 ljudi in ranil več kot 30.: Razlike v številu ranjenih: 30, 31 ali 32.
Obrambni minister Pete Hegseth je napovedal, da bo usmrtitev Hasana v živo prenašana na internetu.: Nekateri viri potrjujejo prenos, drugi ga ne omenjajo.
Podpredsednik ZDA JD Vance je izjavil, da usmrtitve ne bo spremljal v živo.: STA in RTV Slovenija potrjujeta, drugi viri ne omenjajo.
Urad visokega komisarja ZN za človekove pravice je opozoril, da bi prenos usmrtitve v živo pomenil mučenje.: Samo RTV Slovenija poroča; ostali viri trditve ne omenjajo.
Usmrtitev Nidala Hasana bo prva vojaška usmrtitev v ZDA po letu 1961 in prva s strelskim vodom po drugi svetovni vojni.: Večina virov potrjuje, 24ur izpusti strelski vod.
Usmrtitev je predvidena za 3. december ob 13. uri, na kraju in ob času napada leta 2009.: Nekateri viri potrjujejo datum in uro, drugi zanikajo ali molčijo.
Usmrtitev s strelskim vodom trenutno dovoljujejo v zveznih državah Idaho, Misisipi, Oklahoma, Južna Karolina in Utah.: Večina virov trditev potrjuje, STA, 24ur, Delo in Nova24TV je ne omenjajo.
Zadnja javna usmrtitev v ZDA je bila izvedena leta 1936.: Večina virov ne omenja, trije potrjujejo leto 1936.
Zadnja usmrtitev pripadnika ameriške vojske je bila leta 1961, ko so obesili Johna Bennetta.: Nekateri viri navajajo ime Bennett, drugi leto 1961 brez imena.

source analyses

24ur

Ameriški predsednik Donald Trump je odobril usmrtitev Nidala Malika Hasana s strelskim vodom.: Da: Članek potrjuje, da je Trump odobril usmrtitev s strelskim vodom.
Hasan je bil leta 2013 na vojaškem sodišču obsojen na smrt zaradi 13 umorov in 32 poskusov umora.: Da: Članek potrjuje obsodbo leta 2013 za 13 umorov in 32 poskusov.
Hasan je bil v stiku z domnevnim pripadnikom Al Kaide Anvarjem al Avlakijem.: Ni omenjeno
Hasan je eden od štirih obsojencev na smrt v ameriškem vojaškem pravosodnem sistemu.: Da: Članek navaja, da je eden od štirih obsojencev na smrt.
Hasan je napad izvedel zaradi ameriških vojaških operacij v Iraku in Afganistanu ter v podporo talibanom.: Ni omenjeno
Južna Karolina je leta 2025 izvedla prvo usmrtitev s strelskim vodom v ZDA po 15 letih.: Ni omenjeno
Nidal Hasan je leta 2009 v strelskem napadu v oporišču Fort Hood ubil 13 ljudi in ranil več kot 30.: Da: Članek navaja 13 ubitih in 32 poskusov umora.
Obrambni minister Pete Hegseth je napovedal, da bo usmrtitev Hasana v živo prenašana na internetu.: Ni omenjeno
Podpredsednik ZDA JD Vance je izjavil, da usmrtitve ne bo spremljal v živo.: Ni omenjeno
Urad visokega komisarja ZN za človekove pravice je opozoril, da bi prenos usmrtitve v živo pomenil mučenje.: Ni omenjeno
Usmrtitev Nidala Hasana bo prva vojaška usmrtitev v ZDA po letu 1961 in prva s strelskim vodom po drugi svetovni vojni.: Delno: Članek omenja zadnjo usmrtitev leta 1961, ne pa strelskega voda.
Usmrtitev je predvidena za 3. december ob 13. uri, na kraju in ob času napada leta 2009.: Ne: Članek navaja, da čas in kraj še nista določena.
Usmrtitev s strelskim vodom trenutno dovoljujejo v zveznih državah Idaho, Misisipi, Oklahoma, Južna Karolina in Utah.: Ni omenjeno
Zadnja javna usmrtitev v ZDA je bila izvedena leta 1936.: Ni omenjeno
Zadnja usmrtitev pripadnika ameriške vojske je bila leta 1961, ko so obesili Johna Bennetta.: Da: Članek potrjuje zadnjo usmrtitev leta 1961 (John Bennett).

Delo

Ameriški predsednik Donald Trump je odobril usmrtitev Nidala Malika Hasana s strelskim vodom.: Delno: Članek omenja Hegsethovo napoved, Trumpa pa neposredno ne.
Hasan je bil leta 2013 na vojaškem sodišču obsojen na smrt zaradi 13 umorov in 32 poskusov umora.: Delno: Omenjena obsodba leta 2013 za umor 13 ljudi, poskusi niso.
Hasan je bil v stiku z domnevnim pripadnikom Al Kaide Anvarjem al Avlakijem.: Ni omenjeno
Hasan je eden od štirih obsojencev na smrt v ameriškem vojaškem pravosodnem sistemu.: Ni omenjeno
Hasan je napad izvedel zaradi ameriških vojaških operacij v Iraku in Afganistanu ter v podporo talibanom.: Ni omenjeno
Južna Karolina je leta 2025 izvedla prvo usmrtitev s strelskim vodom v ZDA po 15 letih.: Ni omenjeno
Nidal Hasan je leta 2009 v strelskem napadu v oporišču Fort Hood ubil 13 ljudi in ranil več kot 30.: Delno: Omenjen umor 13 ljudi, število ranjenih ni navedeno.
Obrambni minister Pete Hegseth je napovedal, da bo usmrtitev Hasana v živo prenašana na internetu.: Da: Hegseth je potrdil, da bo dogodek javen in prenašan v živo.
Podpredsednik ZDA JD Vance je izjavil, da usmrtitve ne bo spremljal v živo.: Ni omenjeno
Urad visokega komisarja ZN za človekove pravice je opozoril, da bi prenos usmrtitve v živo pomenil mučenje.: Ni omenjeno
Usmrtitev Nidala Hasana bo prva vojaška usmrtitev v ZDA po letu 1961 in prva s strelskim vodom po drugi svetovni vojni.: Da: Članek potrjuje leto 1961 in primerjavo z drugo svetovno vojno.
Usmrtitev je predvidena za 3. december ob 13. uri, na kraju in ob času napada leta 2009.: Da: Članek potrjuje datum, uro in povezavo s časom zločina.
Usmrtitev s strelskim vodom trenutno dovoljujejo v zveznih državah Idaho, Misisipi, Oklahoma, Južna Karolina in Utah.: Ni omenjeno
Zadnja javna usmrtitev v ZDA je bila izvedena leta 1936.: Delno: Članek navaja, da ZDA že skoraj sto let niso izvedle javne.
Zadnja usmrtitev pripadnika ameriške vojske je bila leta 1961, ko so obesili Johna Bennetta.: Da: Članek navaja leto 1961 in ime John Bennett.

Dnevnik

Ameriški predsednik Donald Trump je odobril usmrtitev Nidala Malika Hasana s strelskim vodom.: Da: Članek navaja, da je Trump uradno odobril usmrtitev s streljanjem.
Hasan je bil leta 2013 na vojaškem sodišču obsojen na smrt zaradi 13 umorov in 32 poskusov umora.: Da: Članek potrjuje obsodbo po 13 točkah umora in 32 poskusih umora.
Hasan je bil v stiku z domnevnim pripadnikom Al Kaide Anvarjem al Avlakijem.: Ni omenjeno
Hasan je eden od štirih obsojencev na smrt v ameriškem vojaškem pravosodnem sistemu.: Da: Članek navaja, da je eden od štirih zapornikov na smrtni kazni.
Hasan je napad izvedel zaradi ameriških vojaških operacij v Iraku in Afganistanu ter v podporo talibanom.: Da: Članek navaja, da je Hasan izjavil, da ščiti muslimane in talibane.
Južna Karolina je leta 2025 izvedla prvo usmrtitev s strelskim vodom v ZDA po 15 letih.: Delno: Članek navaja, da se je to zgodilo lani, ne omenja leta 2025.
Nidal Hasan je leta 2009 v strelskem napadu v oporišču Fort Hood ubil 13 ljudi in ranil več kot 30.: Da: Članek navaja 13 ubitih in 32 ranjenih v bazi Fort Hood.
Obrambni minister Pete Hegseth je napovedal, da bo usmrtitev Hasana v živo prenašana na internetu.: Ni omenjeno
Podpredsednik ZDA JD Vance je izjavil, da usmrtitve ne bo spremljal v živo.: Ni omenjeno
Urad visokega komisarja ZN za človekove pravice je opozoril, da bi prenos usmrtitve v živo pomenil mučenje.: Ni omenjeno
Usmrtitev Nidala Hasana bo prva vojaška usmrtitev v ZDA po letu 1961 in prva s strelskim vodom po drugi svetovni vojni.: Da: Članek potrjuje obe navedbi glede zgodovinskega konteksta.
Usmrtitev je predvidena za 3. december ob 13. uri, na kraju in ob času napada leta 2009.: Ni omenjeno
Usmrtitev s strelskim vodom trenutno dovoljujejo v zveznih državah Idaho, Misisipi, Oklahoma, Južna Karolina in Utah.: Da: Članek navaja teh pet zveznih držav.
Zadnja javna usmrtitev v ZDA je bila izvedena leta 1936.: Ni omenjeno
Zadnja usmrtitev pripadnika ameriške vojske je bila leta 1961, ko so obesili Johna Bennetta.: Da: Članek potrjuje to informacijo.

Nova24TV

Ameriški predsednik Donald Trump je odobril usmrtitev Nidala Malika Hasana s strelskim vodom.: Da: Članek navaja, da je Trump odobril usmrtitev s strelskim vodom.
Hasan je bil leta 2013 na vojaškem sodišču obsojen na smrt zaradi 13 umorov in 32 poskusov umora.: Da: Članek potrjuje obsodbo leta 2013 za 13 umorov in 32 poskusov.
Hasan je bil v stiku z domnevnim pripadnikom Al Kaide Anvarjem al Avlakijem.: Da: Članek omenja stike z radikalnim pridigarjem Anwarjem al-Awlakijem.
Hasan je eden od štirih obsojencev na smrt v ameriškem vojaškem pravosodnem sistemu.: Ni omenjeno
Hasan je napad izvedel zaradi ameriških vojaških operacij v Iraku in Afganistanu ter v podporo talibanom.: Da: Članek navaja, da je Hasan na sodišču priznal podporo talibanom.
Južna Karolina je leta 2025 izvedla prvo usmrtitev s strelskim vodom v ZDA po 15 letih.: Ni omenjeno
Nidal Hasan je leta 2009 v strelskem napadu v oporišču Fort Hood ubil 13 ljudi in ranil več kot 30.: Da: Članek navaja 13 ubitih in več kot 30 ranjenih v napadu leta 2009.
Obrambni minister Pete Hegseth je napovedal, da bo usmrtitev Hasana v živo prenašana na internetu.: Ni omenjeno
Podpredsednik ZDA JD Vance je izjavil, da usmrtitve ne bo spremljal v živo.: Ni omenjeno
Urad visokega komisarja ZN za človekove pravice je opozoril, da bi prenos usmrtitve v živo pomenil mučenje.: Ni omenjeno
Usmrtitev Nidala Hasana bo prva vojaška usmrtitev v ZDA po letu 1961 in prva s strelskim vodom po drugi svetovni vojni.: Da: Članek potrjuje obe navedbi glede zgodovinskega konteksta.
Usmrtitev je predvidena za 3. december ob 13. uri, na kraju in ob času napada leta 2009.: Ni omenjeno
Usmrtitev s strelskim vodom trenutno dovoljujejo v zveznih državah Idaho, Misisipi, Oklahoma, Južna Karolina in Utah.: Ni omenjeno
Zadnja javna usmrtitev v ZDA je bila izvedena leta 1936.: Ni omenjeno
Zadnja usmrtitev pripadnika ameriške vojske je bila leta 1961, ko so obesili Johna Bennetta.: Da: Članek potrjuje usmrtitev Johna A. Bennetta leta 1961.

RTV Slovenija

Ameriški predsednik Donald Trump je odobril usmrtitev Nidala Malika Hasana s strelskim vodom.: Da: Članek navaja, da je predsednik Trump odobril usmrtitev.
Hasan je bil leta 2013 na vojaškem sodišču obsojen na smrt zaradi 13 umorov in 32 poskusov umora.: Delno: Članek potrjuje obsodbo 2013, a navaja 45 točk (umor/poskus).
Hasan je bil v stiku z domnevnim pripadnikom Al Kaide Anvarjem al Avlakijem.: Da: Članek potrjuje stike z Anvarjem al Avlakijem.
Hasan je eden od štirih obsojencev na smrt v ameriškem vojaškem pravosodnem sistemu.: Ni omenjeno
Hasan je napad izvedel zaradi ameriških vojaških operacij v Iraku in Afganistanu ter v podporo talibanom.: Delno: Omenja operacije v Iraku/Afganistanu, podpora talibanom ni omenjena.
Južna Karolina je leta 2025 izvedla prvo usmrtitev s strelskim vodom v ZDA po 15 letih.: Da: Članek navaja ta podatek za Južno Karolino.
Nidal Hasan je leta 2009 v strelskem napadu v oporišču Fort Hood ubil 13 ljudi in ranil več kot 30.: Da: Članek navaja 13 ubitih in 30 ranjenih v napadu leta 2009.
Obrambni minister Pete Hegseth je napovedal, da bo usmrtitev Hasana v živo prenašana na internetu.: Da: Hegseth je potrdil prenos usmrtitve na internetu.
Podpredsednik ZDA JD Vance je izjavil, da usmrtitve ne bo spremljal v živo.: Da: Vance je potrdil, da usmrtitve ne bo spremljal.
Urad visokega komisarja ZN za človekove pravice je opozoril, da bi prenos usmrtitve v živo pomenil mučenje.: Da: Urad ZN je opozoril, da bi prenos pomenil mučenje.
Usmrtitev Nidala Hasana bo prva vojaška usmrtitev v ZDA po letu 1961 in prva s strelskim vodom po drugi svetovni vojni.: Da: Članek potrjuje obe navedbi glede zgodovinskega konteksta.
Usmrtitev je predvidena za 3. december ob 13. uri, na kraju in ob času napada leta 2009.: Da: Članek potrjuje datum, uro in lokacijo usmrtitve.
Usmrtitev s strelskim vodom trenutno dovoljujejo v zveznih državah Idaho, Misisipi, Oklahoma, Južna Karolina in Utah.: Da: Članek navaja teh pet zveznih držav.
Zadnja javna usmrtitev v ZDA je bila izvedena leta 1936.: Da: Članek navaja leto 1936 kot zadnjo javno usmrtitev.
Zadnja usmrtitev pripadnika ameriške vojske je bila leta 1961, ko so obesili Johna Bennetta.: Delno: Članek potrjuje leto 1961, a ne omenja imena John Bennett.

STA

Ameriški predsednik Donald Trump je odobril usmrtitev Nidala Malika Hasana s strelskim vodom.: Ni omenjeno
Hasan je bil leta 2013 na vojaškem sodišču obsojen na smrt zaradi 13 umorov in 32 poskusov umora.: Ni omenjeno
Hasan je bil v stiku z domnevnim pripadnikom Al Kaide Anvarjem al Avlakijem.: Ni omenjeno
Hasan je eden od štirih obsojencev na smrt v ameriškem vojaškem pravosodnem sistemu.: Ni omenjeno
Hasan je napad izvedel zaradi ameriških vojaških operacij v Iraku in Afganistanu ter v podporo talibanom.: Ni omenjeno
Južna Karolina je leta 2025 izvedla prvo usmrtitev s strelskim vodom v ZDA po 15 letih.: Ni omenjeno
Nidal Hasan je leta 2009 v strelskem napadu v oporišču Fort Hood ubil 13 ljudi in ranil več kot 30.: Ni omenjeno
Obrambni minister Pete Hegseth je napovedal, da bo usmrtitev Hasana v živo prenašana na internetu.: Delno: Članek omenja Hegsethovo napoved usmrtitve, a ne potrdi prenosa.
Podpredsednik ZDA JD Vance je izjavil, da usmrtitve ne bo spremljal v živo.: Da: Vance je potrdil, da usmrtitve ne bo spremljal v živo.
Urad visokega komisarja ZN za človekove pravice je opozoril, da bi prenos usmrtitve v živo pomenil mučenje.: Ni omenjeno
Usmrtitev Nidala Hasana bo prva vojaška usmrtitev v ZDA po letu 1961 in prva s strelskim vodom po drugi svetovni vojni.: Ni omenjeno
Usmrtitev je predvidena za 3. december ob 13. uri, na kraju in ob času napada leta 2009.: Delno: Članek potrjuje, da je usmrtitev načrtovana za 3. december.
Usmrtitev s strelskim vodom trenutno dovoljujejo v zveznih državah Idaho, Misisipi, Oklahoma, Južna Karolina in Utah.: Ni omenjeno
Zadnja javna usmrtitev v ZDA je bila izvedena leta 1936.: Ni omenjeno
Zadnja usmrtitev pripadnika ameriške vojske je bila leta 1961, ko so obesili Johna Bennetta.: Ni omenjeno

SiOL

Ameriški predsednik Donald Trump je odobril usmrtitev Nidala Malika Hasana s strelskim vodom.: Da: Članek navaja, da je predsednik Trump odobril Hasanovo usmrtitev.
Hasan je bil leta 2013 na vojaškem sodišču obsojen na smrt zaradi 13 umorov in 32 poskusov umora.: Delno: Članek potrjuje obsodbo na smrt leta 2013, a ne navaja števila poskusov.
Hasan je bil v stiku z domnevnim pripadnikom Al Kaide Anvarjem al Avlakijem.: Da: Članek potrjuje stike z Anvarjem al Avlakijem.
Hasan je eden od štirih obsojencev na smrt v ameriškem vojaškem pravosodnem sistemu.: Ni omenjeno
Hasan je napad izvedel zaradi ameriških vojaških operacij v Iraku in Afganistanu ter v podporo talibanom.: Delno: Članek potrjuje operacije v Iraku/Afganistanu, a ne omenja podpore talibanom.
Južna Karolina je leta 2025 izvedla prvo usmrtitev s strelskim vodom v ZDA po 15 letih.: Da: Članek navaja to informacijo o Južni Karolini.
Nidal Hasan je leta 2009 v strelskem napadu v oporišču Fort Hood ubil 13 ljudi in ranil več kot 30.: Da: Članek potrjuje število žrtev in ranjenih v napadu leta 2009.
Obrambni minister Pete Hegseth je napovedal, da bo usmrtitev Hasana v živo prenašana na internetu.: Da: Članek navaja, da je Hegseth napovedal prenos usmrtitve na internetu.
Podpredsednik ZDA JD Vance je izjavil, da usmrtitve ne bo spremljal v živo.: Ni omenjeno
Urad visokega komisarja ZN za človekove pravice je opozoril, da bi prenos usmrtitve v živo pomenil mučenje.: Ni omenjeno
Usmrtitev Nidala Hasana bo prva vojaška usmrtitev v ZDA po letu 1961 in prva s strelskim vodom po drugi svetovni vojni.: Da: Članek potrjuje obe navedbi glede zgodovinskega konteksta usmrtitve.
Usmrtitev je predvidena za 3. december ob 13. uri, na kraju in ob času napada leta 2009.: Delno: Članek potrjuje datum 3. december, ne omenja pa ure ali kraja napada.
Usmrtitev s strelskim vodom trenutno dovoljujejo v zveznih državah Idaho, Misisipi, Oklahoma, Južna Karolina in Utah.: Da: Članek navaja teh pet zveznih držav.
Zadnja javna usmrtitev v ZDA je bila izvedena leta 1936.: Da: Članek navaja leto 1936 kot zadnjo javno usmrtitev.
Zadnja usmrtitev pripadnika ameriške vojske je bila leta 1961, ko so obesili Johna Bennetta.: Delno: Članek potrjuje leto 1961, ne omenja pa imena John Bennett.

Svet24

Ameriški predsednik Donald Trump je odobril usmrtitev Nidala Malika Hasana s strelskim vodom.: Da: Članek potrjuje, da je Trump odobril usmrtitev s strelskim vodom.
Hasan je bil leta 2013 na vojaškem sodišču obsojen na smrt zaradi 13 umorov in 32 poskusov umora.: Da: Članek potrjuje obsodbo leta 2013 za 13 umorov in 32 poskusov umora.
Hasan je bil v stiku z domnevnim pripadnikom Al Kaide Anvarjem al Avlakijem.: Ni omenjeno
Hasan je eden od štirih obsojencev na smrt v ameriškem vojaškem pravosodnem sistemu.: Da: Članek navaja, da je Hasan eden od štirih zapornikov na vojaški smrtni kazni.
Hasan je napad izvedel zaradi ameriških vojaških operacij v Iraku in Afganistanu ter v podporo talibanom.: Delno: Članek navaja povezavo z operacijami v muslimanskih državah, a ne omenja talibanov.
Južna Karolina je leta 2025 izvedla prvo usmrtitev s strelskim vodom v ZDA po 15 letih.: Ni omenjeno
Nidal Hasan je leta 2009 v strelskem napadu v oporišču Fort Hood ubil 13 ljudi in ranil več kot 30.: Da: Članek navaja 13 mrtvih in 31 ranjenih.
Obrambni minister Pete Hegseth je napovedal, da bo usmrtitev Hasana v živo prenašana na internetu.: Ni omenjeno
Podpredsednik ZDA JD Vance je izjavil, da usmrtitve ne bo spremljal v živo.: Ni omenjeno
Urad visokega komisarja ZN za človekove pravice je opozoril, da bi prenos usmrtitve v živo pomenil mučenje.: Ni omenjeno
Usmrtitev Nidala Hasana bo prva vojaška usmrtitev v ZDA po letu 1961 in prva s strelskim vodom po drugi svetovni vojni.: Da: Članek navaja, da bo to prva usmrtitev po 1961 in prva s strelskim vodom po 1945.
Usmrtitev je predvidena za 3. december ob 13. uri, na kraju in ob času napada leta 2009.: Ne: Članek navaja, da datum še ni določen.
Usmrtitev s strelskim vodom trenutno dovoljujejo v zveznih državah Idaho, Misisipi, Oklahoma, Južna Karolina in Utah.: Delno: Članek omenja, da je metoda dovoljena v nekaterih zveznih državah, a ne našteva vseh.
Zadnja javna usmrtitev v ZDA je bila izvedena leta 1936.: Ni omenjeno
Zadnja usmrtitev pripadnika ameriške vojske je bila leta 1961, ko so obesili Johna Bennetta.: Da: Članek potrjuje usmrtitev Johna A. Bennetta leta 1961 z obešanjem.

Večer

Ameriški predsednik Donald Trump je odobril usmrtitev Nidala Malika Hasana s strelskim vodom.: Da: Članek navaja, da je Trump odobril to najstrožjo kazen.
Hasan je bil leta 2013 na vojaškem sodišču obsojen na smrt zaradi 13 umorov in 32 poskusov umora.: Da: Članek potrjuje obsodbo po 13 točkah za umor in 32 za poskus.
Hasan je bil v stiku z domnevnim pripadnikom Al Kaide Anvarjem al Avlakijem.: Ni omenjeno
Hasan je eden od štirih obsojencev na smrt v ameriškem vojaškem pravosodnem sistemu.: Da: Članek navaja, da Hasan spada med štiri zapornike na smrt.
Hasan je napad izvedel zaradi ameriških vojaških operacij v Iraku in Afganistanu ter v podporo talibanom.: Delno: Omenjena je zaščita muslimanov in talibanov v Afganistanu.
Južna Karolina je leta 2025 izvedla prvo usmrtitev s strelskim vodom v ZDA po 15 letih.: Delno: Članek navaja, da je Južna Karolina to izvedla "lani".
Nidal Hasan je leta 2009 v strelskem napadu v oporišču Fort Hood ubil 13 ljudi in ranil več kot 30.: Da: Članek navaja 13 ubitih in 32 ranjenih v napadu leta 2009.
Obrambni minister Pete Hegseth je napovedal, da bo usmrtitev Hasana v živo prenašana na internetu.: Ni omenjeno
Podpredsednik ZDA JD Vance je izjavil, da usmrtitve ne bo spremljal v živo.: Ni omenjeno
Urad visokega komisarja ZN za človekove pravice je opozoril, da bi prenos usmrtitve v živo pomenil mučenje.: Ni omenjeno
Usmrtitev Nidala Hasana bo prva vojaška usmrtitev v ZDA po letu 1961 in prva s strelskim vodom po drugi svetovni vojni.: Da: Članek potrjuje obe navedbi glede zgodovinskega konteksta.
Usmrtitev je predvidena za 3. december ob 13. uri, na kraju in ob času napada leta 2009.: Ni omenjeno
Usmrtitev s strelskim vodom trenutno dovoljujejo v zveznih državah Idaho, Misisipi, Oklahoma, Južna Karolina in Utah.: Da: Članek navaja teh pet zveznih držav.
Zadnja javna usmrtitev v ZDA je bila izvedena leta 1936.: Ni omenjeno
Zadnja usmrtitev pripadnika ameriške vojske je bila leta 1961, ko so obesili Johna Bennetta.: Da: Članek potrjuje to informacijo.

Žurnal24

Ameriški predsednik Donald Trump je odobril usmrtitev Nidala Malika Hasana s strelskim vodom.: Da: Članek navaja, da je predsednik Trump odobril Hasanovo usmrtitev.
Hasan je bil leta 2013 na vojaškem sodišču obsojen na smrt zaradi 13 umorov in 32 poskusov umora.: Delno: Članek potrjuje obsodbo na smrt leta 2013, a ne navaja števila poskusov.
Hasan je bil v stiku z domnevnim pripadnikom Al Kaide Anvarjem al Avlakijem.: Da: Članek potrjuje stik z Anvarjem al Avlakijem.
Hasan je eden od štirih obsojencev na smrt v ameriškem vojaškem pravosodnem sistemu.: Ni omenjeno
Hasan je napad izvedel zaradi ameriških vojaških operacij v Iraku in Afganistanu ter v podporo talibanom.: Delno: Članek potrjuje operacije v Iraku/Afganistanu, a ne omenja talibanov.
Južna Karolina je leta 2025 izvedla prvo usmrtitev s strelskim vodom v ZDA po 15 letih.: Da: Članek navaja to informacijo.
Nidal Hasan je leta 2009 v strelskem napadu v oporišču Fort Hood ubil 13 ljudi in ranil več kot 30.: Da: Članek potrjuje število žrtev in ranjenih v napadu leta 2009.
Obrambni minister Pete Hegseth je napovedal, da bo usmrtitev Hasana v živo prenašana na internetu.: Da: Članek navaja, da je Hegseth napovedal prenos usmrtitve na internetu.
Podpredsednik ZDA JD Vance je izjavil, da usmrtitve ne bo spremljal v živo.: Ni omenjeno
Urad visokega komisarja ZN za človekove pravice je opozoril, da bi prenos usmrtitve v živo pomenil mučenje.: Ni omenjeno
Usmrtitev Nidala Hasana bo prva vojaška usmrtitev v ZDA po letu 1961 in prva s strelskim vodom po drugi svetovni vojni.: Da: Članek potrjuje obe navedbi glede zgodovinskega konteksta.
Usmrtitev je predvidena za 3. december ob 13. uri, na kraju in ob času napada leta 2009.: Delno: Članek potrjuje datum 3. december, ne omenja pa ure ali kraja.
Usmrtitev s strelskim vodom trenutno dovoljujejo v zveznih državah Idaho, Misisipi, Oklahoma, Južna Karolina in Utah.: Da: Članek navaja te zvezne države.
Zadnja javna usmrtitev v ZDA je bila izvedena leta 1936.: Da: Članek navaja leto 1936 kot zadnjo javno usmrtitev.
Zadnja usmrtitev pripadnika ameriške vojske je bila leta 1961, ko so obesili Johna Bennetta.: Delno: Članek potrjuje leto 1961, ne omenja pa imena John Bennett.

Analiza sentimenta

Entiteta	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	24ur	Delo	Nova24TV	Dnevnik	Večer	SiOL	Žurnal24	Svet24
Nidal Hasan	Nekateri viri so nevtralni, večina negativno označuje storilca.	Nevtralno: omenjen kot obsojenec, načrtovana usmrtitev	Negativno: opisan kot morilec, ki je ubil 13 ljudi; obsodba na smrt.	Negativno: označen kot 'džihadist', opisano njegovo streljanje in obsodba	Nevtralno: omenjen kot obsojeni storilec, brez meta-vrednotenja	Negativno: označen kot 'obsojeni terorist' in 'džihadist'	Negativno: označen kot množični morilec, ki je ubil 13 vojakov	Negativno: označen kot morilec, kriv za umore in poskuse umorov	Negativno: označen kot morilec, ki je ubil 13 ljudi	Negativno: označen kot morilec, ki je ubil 13 ljudi	Negativno: opisan kot morilec 13 ljudi, obsodba potrjena
Al Kaida	Večina virov ne omenja; Žurnal24 izstopa z izrazito negativnim tonom.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot teroristična mreža, brez vrednotenja.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot teroristična mreža	Negativno: označena kot teroristična mreža	Ni omenjeno
Anvar al Avlaki	Večina virov nevtralna, Žurnal24 negativen.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot domnevni pripadnik Al Kaide, brez vrednotenja.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot radikalni pridigar, brez vrednotenja	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot domnevni pripadnik Al Kaide	Negativno: označen kot domnevni pripadnik teroristične mreže	Ni omenjeno
Nidal Malik Hasan	Nekateri viri molčijo, drugi ga označijo za terorista, tretji le za morilca.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot obsojeni storilec, brez meta-vrednotenja	Negativno: označen kot 'obsojeni terorist' in 'džihadist'	Negativno: opisan kot storilec krvavega napada, obsojen za umore	Negativno: označen kot morilec, kriv za umore in poskuse umorov	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Negativno: enako kot Nidal Hasan, poudarjen zločin
Pete Hegseth	Vsi viri so nevtralni; razlik ni.	Nevtralno: napovedal usmrtitev, brez vrednotenja	Nevtralno: citiran kot zagovornik usmrtitve, brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: omenjen kot obrambni minister, ki je priporočil usmrtitev	Nevtralno: citiran kot napovedovalec usmrtitve, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: citiran z 'Pravica', brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot obrambni minister, ki je podal priporočilo	Nevtralno: omenjen kot predlagatelj usmrtitve, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: napovedal prenos, citiran brez vrednotenja	Nevtralno: citiran pri napovedi prenosa	Nevtralno: omenjen kot priporočitelj usmrtitve
Donald Trump	Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v interpretaciji.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot odobril usmrtitev, brez vrednotenja.	Nevtralno: omenjen kot predsednik, ki je odobril usmrtitev	Nevtralno: omenjen v zvezi s prošnjo za pomilostitev, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot odobritelj usmrtitve, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot predsednik, ki je odobril usmrtitev, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot odobritelj usmrtitve, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot odobritelj usmrtitve	Nevtralno: omenjen kot odobril usmrtitev	Nevtralno: le navedeno, da je odobril usmrtitev
Fort Hood	Vsi viri poročajo nevtralno, brez bistvenih razlik.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot kraj napada in usmrtitve.	Nevtralno: omenjen kot lokacija pokola	Nevtralno: omenjen kot kraj zločina, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot kraj napada, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot kraj napada, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot kraj napada, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot kraj napada	Nevtralno: omenjen kot kraj napada	Nevtralno: kraj napada, informativno
Pentagon	Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v poudarkih.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot vir informacij, brez vrednotenja.	Nevtralno: omenjen prek tiskovnega predstavnika	Nevtralno: omenjen kot vir informacije, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot vir informacij, brez vrednotenja	Nevtralno: sporoča informacije o usmrtitvi, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot vir informacij, brez vrednotenja	Nevtralno: potrdil datum usmrtitve	Nevtralno: informativno omenjen	Nevtralno: navaja željo po usmrtitvi, brez vrednotenja
Ameriško obrambno ministrstvo	Viri enotno nevtralni; izstopa le Večer s potrditvijo usmrtitev.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjeno kot organ, ki bo izvedel prenos, brez vrednotenja.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjeno prek ministra, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjeno v zvezi s postopkom, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjeno v kontekstu vojaškega sistema, brez vrednotenja	Nevtralno: potrdilo usmrtitev, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjeno kot izvajalec prenosa	Nevtralno: informativno omenjeno	Ni omenjeno
John Bennett	Viri enotno nevtralni; razlika le v obsegu omembe.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot zadnji usmrčeni vojak	Nevtralno: omenjen kot zadnji usmrčeni vojak, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot zgodovinski primer, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot zadnji usmrčeni vojak, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot zadnji usmrčeni vojak, brez vrednotenja	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot zadnji usmrčeni vojak
Utah	Viri enotno nevtralni, poudarjajo smrtno kazen.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot zvezna država, ki dovoljuje usmrtitev.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot država, ki dopušča streljanje	Nevtralno: omenjen kot zvezna država, ki dovoljuje strelski vod, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot zvezna država, ki dovoljuje usmrtitev	Nevtralno: omenjen kot zvezna država, ki dovoljuje usmrtitev	Nevtralno: omenjen kot primer uporabe strelskega voda
Sean Parnell	Viri ga enotno navajajo nevtralno, brez analiz ali razlik.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: citiran kot tiskovni predstavnik Pentagona	Ni omenjeno	Nevtralno: citiran kot tiskovni predstavnik, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: citiran, da je napovedal usmrtitev, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: citiran, brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: kot tiskovni predstavnik sporoča odločitev
Južna Karolina	Večina virov nevtralno poroča o usmrtitvah; izstopa le RTV.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot zvezna država, ki dovoljuje usmrtitev.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot država, kjer so izvedli usmrtitev s streljanjem	Nevtralno: omenjena kot zvezna država z usmrtitvijo, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot zvezna država, ki dovoljuje usmrtitev	Nevtralno: omenjena kot zvezna država, ki dovoljuje usmrtitev	Ni omenjeno
Idaho	Viri enotno nevtralni; izpostavljajo le usmrtitve in streljanje.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot zvezna država, ki dovoljuje usmrtitev.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot država, ki dopušča streljanje	Nevtralno: omenjen kot zvezna država, ki dovoljuje strelski vod, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot zvezna država, ki dovoljuje usmrtitev	Nevtralno: omenjen kot zvezna država, ki dovoljuje usmrtitev	Ni omenjeno
Misisipi	Nevtralno poročanje; poudarek na usmrtitvah in streljanju.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot zvezna država, ki dovoljuje usmrtitev.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot država, ki dopušča streljanje	Nevtralno: omenjen kot zvezna država, ki dovoljuje strelski vod, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot zvezna država, ki dovoljuje usmrtitev	Nevtralno: omenjen kot zvezna država, ki dovoljuje usmrtitev	Ni omenjeno
Oklahoma	Nevtralno, a poudarjajo različne kontroverzne prakse (usmrtitve, streljanje).	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot zvezna država, ki dovoljuje usmrtitev.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot država, ki dopušča streljanje	Nevtralno: omenjena kot zvezna država, ki dovoljuje strelski vod, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot zvezna država, ki dovoljuje usmrtitev	Nevtralno: omenjena kot zvezna država, ki dovoljuje usmrtitev	Ni omenjeno
Fort Leavenworth	Večina virov ne omenja; redki omenjajo nevtralno kot kraj.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot kraj pripora	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot kraj zapora, brez vrednotenja	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: kraj zadnje vojaške usmrtitve
Talibani	Večina virov talibanov ne omenja; trije jih navajajo nevtralno.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjeni kot podpora Hasana, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjeni v Hasanovi izjavi, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjeni kot cilj Hasanovega motiva, brez vrednotenja	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
JD Vance	Nevtralno poročanje; večina virov entitete sploh ne omenja.	Nevtralno: izjavil, da ne bo spremljal usmrtitve	Nevtralno: citiran, da ne bo spremljal usmrtitve, brez vrednotenja.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Joe Biden	Večina virov ne omenja; Dnevnik in Večer nevtralno.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot predhodnik, ki je uvedel moratorij, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot predhodnik z moratorijem, brez vrednotenja	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Volker Türk	Edini vir ga omenja nevtralno; ostali ga ignorirajo.	Ni omenjeno	Nevtralno: citiran prek urada, brez meta-vrednotenja.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Visoki komisar ZN za človekove pravice	Samo RTV omenja, nevtralno; ostali ignorirajo.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot vir opozorila, brez vrednotenja.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno

entities

Nidal Hasan
Al Kaida
Anvar al Avlaki
Nidal Malik Hasan
Pete Hegseth
Donald Trump
Fort Hood
Pentagon
Ameriško obrambno ministrstvo
John Bennett
Utah
Sean Parnell
Južna Karolina
Idaho
Misisipi
Oklahoma
Fort Leavenworth
Talibani
JD Vance
Joe Biden
Volker Türk
Visoki komisar ZN za človekove pravice

key differences

Al Kaida: Večina virov ne omenja; Žurnal24 izstopa z izrazito negativnim tonom.
Ameriško obrambno ministrstvo: Viri enotno nevtralni; izstopa le Večer s potrditvijo usmrtitev.
Anvar al Avlaki: Večina virov nevtralna, Žurnal24 negativen.
Donald Trump: Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v interpretaciji.
Fort Hood: Vsi viri poročajo nevtralno, brez bistvenih razlik.
Fort Leavenworth: Večina virov ne omenja; redki omenjajo nevtralno kot kraj.
Idaho: Viri enotno nevtralni; izpostavljajo le usmrtitve in streljanje.
JD Vance: Nevtralno poročanje; večina virov entitete sploh ne omenja.
Joe Biden: Večina virov ne omenja; Dnevnik in Večer nevtralno.
John Bennett: Viri enotno nevtralni; razlika le v obsegu omembe.
Južna Karolina: Večina virov nevtralno poroča o usmrtitvah; izstopa le RTV.
Misisipi: Nevtralno poročanje; poudarek na usmrtitvah in streljanju.
Nidal Hasan: Nekateri viri so nevtralni, večina negativno označuje storilca.
Nidal Malik Hasan: Nekateri viri molčijo, drugi ga označijo za terorista, tretji le za morilca.
Oklahoma: Nevtralno, a poudarjajo različne kontroverzne prakse (usmrtitve, streljanje).
Pentagon: Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v poudarkih.
Pete Hegseth: Vsi viri so nevtralni; razlik ni.
Sean Parnell: Viri ga enotno navajajo nevtralno, brez analiz ali razlik.
Talibani: Večina virov talibanov ne omenja; trije jih navajajo nevtralno.
Utah: Viri enotno nevtralni, poudarjajo smrtno kazen.
Visoki komisar ZN za človekove pravice: Samo RTV omenja, nevtralno; ostali ignorirajo.
Volker Türk: Edini vir ga omenja nevtralno; ostali ga ignorirajo.

source analyses

24ur

Al Kaida: Ni omenjeno
Ameriško obrambno ministrstvo: Ni omenjeno
Anvar al Avlaki: Ni omenjeno
Donald Trump: Nevtralno: omenjen kot predsednik, ki je odobril usmrtitev
Fort Hood: Nevtralno: omenjen kot lokacija pokola
Fort Leavenworth: Nevtralno: omenjen kot kraj pripora
Idaho: Ni omenjeno
JD Vance: Ni omenjeno
Joe Biden: Ni omenjeno
John Bennett: Nevtralno: omenjen kot zadnji usmrčeni vojak
Južna Karolina: Ni omenjeno
Misisipi: Ni omenjeno
Nidal Hasan: Negativno: označen kot 'džihadist', opisano njegovo streljanje in obsodba
Nidal Malik Hasan: Ni omenjeno
Oklahoma: Ni omenjeno
Pentagon: Nevtralno: omenjen prek tiskovnega predstavnika
Pete Hegseth: Nevtralno: omenjen kot obrambni minister, ki je priporočil usmrtitev
Sean Parnell: Nevtralno: citiran kot tiskovni predstavnik Pentagona
Talibani: Ni omenjeno
Utah: Ni omenjeno
Visoki komisar ZN za človekove pravice: Ni omenjeno
Volker Türk: Ni omenjeno

Delo

Al Kaida: Ni omenjeno
Ameriško obrambno ministrstvo: Nevtralno: omenjeno prek ministra, brez vrednotenja
Anvar al Avlaki: Ni omenjeno
Donald Trump: Nevtralno: omenjen v zvezi s prošnjo za pomilostitev, brez vrednotenja
Fort Hood: Nevtralno: omenjen kot kraj zločina, brez vrednotenja
Fort Leavenworth: Ni omenjeno
Idaho: Ni omenjeno
JD Vance: Ni omenjeno
Joe Biden: Ni omenjeno
John Bennett: Nevtralno: omenjen kot zadnji usmrčeni vojak, brez vrednotenja
Južna Karolina: Ni omenjeno
Misisipi: Ni omenjeno
Nidal Hasan: Nevtralno: omenjen kot obsojeni storilec, brez meta-vrednotenja
Nidal Malik Hasan: Nevtralno: omenjen kot obsojeni storilec, brez meta-vrednotenja
Oklahoma: Ni omenjeno
Pentagon: Nevtralno: omenjen kot vir informacije, brez vrednotenja
Pete Hegseth: Nevtralno: citiran kot napovedovalec usmrtitve, brez meta-vrednotenja
Sean Parnell: Ni omenjeno
Talibani: Ni omenjeno
Utah: Ni omenjeno
Visoki komisar ZN za človekove pravice: Ni omenjeno
Volker Türk: Ni omenjeno

Dnevnik

Al Kaida: Ni omenjeno
Ameriško obrambno ministrstvo: Nevtralno: omenjeno v kontekstu vojaškega sistema, brez vrednotenja
Anvar al Avlaki: Ni omenjeno
Donald Trump: Nevtralno: omenjen kot predsednik, ki je odobril usmrtitev, brez meta-vrednotenja
Fort Hood: Nevtralno: omenjen kot kraj napada, brez vrednotenja
Fort Leavenworth: Ni omenjeno
Idaho: Nevtralno: omenjen kot država, ki dopušča streljanje
JD Vance: Ni omenjeno
Joe Biden: Nevtralno: omenjen kot predhodnik, ki je uvedel moratorij, brez vrednotenja
John Bennett: Nevtralno: omenjen kot zadnji usmrčeni vojak, brez vrednotenja
Južna Karolina: Nevtralno: omenjena kot država, kjer so izvedli usmrtitev s streljanjem
Misisipi: Nevtralno: omenjen kot država, ki dopušča streljanje
Nidal Hasan: Negativno: označen kot množični morilec, ki je ubil 13 vojakov
Nidal Malik Hasan: Negativno: opisan kot storilec krvavega napada, obsojen za umore
Oklahoma: Nevtralno: omenjena kot država, ki dopušča streljanje
Pentagon: Nevtralno: sporoča informacije o usmrtitvi, brez meta-vrednotenja
Pete Hegseth: Nevtralno: omenjen kot obrambni minister, ki je podal priporočilo
Sean Parnell: Nevtralno: citiran, da je napovedal usmrtitev, brez meta-vrednotenja
Talibani: Nevtralno: omenjeni v Hasanovi izjavi, brez vrednotenja
Utah: Nevtralno: omenjen kot država, ki dopušča streljanje
Visoki komisar ZN za človekove pravice: Ni omenjeno
Volker Türk: Ni omenjeno

Nova24TV

Al Kaida: Ni omenjeno
Ameriško obrambno ministrstvo: Nevtralno: omenjeno v zvezi s postopkom, brez vrednotenja
Anvar al Avlaki: Nevtralno: omenjen kot radikalni pridigar, brez vrednotenja
Donald Trump: Nevtralno: omenjen kot odobritelj usmrtitve, brez meta-vrednotenja
Fort Hood: Nevtralno: omenjen kot kraj napada, brez vrednotenja
Fort Leavenworth: Nevtralno: omenjen kot kraj zapora, brez vrednotenja
Idaho: Ni omenjeno
JD Vance: Ni omenjeno
Joe Biden: Ni omenjeno
John Bennett: Nevtralno: omenjen kot zgodovinski primer, brez vrednotenja
Južna Karolina: Ni omenjeno
Misisipi: Ni omenjeno
Nidal Hasan: Negativno: označen kot 'obsojeni terorist' in 'džihadist'
Nidal Malik Hasan: Negativno: označen kot 'obsojeni terorist' in 'džihadist'
Oklahoma: Ni omenjeno
Pentagon: Nevtralno: omenjen kot vir informacij, brez vrednotenja
Pete Hegseth: Nevtralno: citiran z 'Pravica', brez meta-vrednotenja
Sean Parnell: Nevtralno: citiran kot tiskovni predstavnik, brez meta-vrednotenja
Talibani: Nevtralno: omenjeni kot podpora Hasana, brez vrednotenja
Utah: Ni omenjeno
Visoki komisar ZN za človekove pravice: Ni omenjeno
Volker Türk: Ni omenjeno

RTV Slovenija

Al Kaida: Nevtralno: omenjena kot teroristična mreža, brez vrednotenja.
Ameriško obrambno ministrstvo: Nevtralno: omenjeno kot organ, ki bo izvedel prenos, brez vrednotenja.
Anvar al Avlaki: Nevtralno: omenjen kot domnevni pripadnik Al Kaide, brez vrednotenja.
Donald Trump: Nevtralno: omenjen kot odobril usmrtitev, brez vrednotenja.
Fort Hood: Nevtralno: omenjen kot kraj napada in usmrtitve.
Fort Leavenworth: Ni omenjeno
Idaho: Nevtralno: omenjen kot zvezna država, ki dovoljuje usmrtitev.
JD Vance: Nevtralno: citiran, da ne bo spremljal usmrtitve, brez vrednotenja.
Joe Biden: Ni omenjeno
John Bennett: Ni omenjeno
Južna Karolina: Nevtralno: omenjena kot zvezna država, ki dovoljuje usmrtitev.
Misisipi: Nevtralno: omenjen kot zvezna država, ki dovoljuje usmrtitev.
Nidal Hasan: Negativno: opisan kot morilec, ki je ubil 13 ljudi; obsodba na smrt.
Nidal Malik Hasan: Ni omenjeno
Oklahoma: Nevtralno: omenjena kot zvezna država, ki dovoljuje usmrtitev.
Pentagon: Nevtralno: omenjen kot vir informacij, brez vrednotenja.
Pete Hegseth: Nevtralno: citiran kot zagovornik usmrtitve, brez meta-vrednotenja.
Sean Parnell: Ni omenjeno
Talibani: Ni omenjeno
Utah: Nevtralno: omenjen kot zvezna država, ki dovoljuje usmrtitev.
Visoki komisar ZN za človekove pravice: Nevtralno: omenjen kot vir opozorila, brez vrednotenja.
Volker Türk: Nevtralno: citiran prek urada, brez meta-vrednotenja.

STA

Al Kaida: Ni omenjeno
Ameriško obrambno ministrstvo: Ni omenjeno
Anvar al Avlaki: Ni omenjeno
Donald Trump: Ni omenjeno
Fort Hood: Ni omenjeno
Fort Leavenworth: Ni omenjeno
Idaho: Ni omenjeno
JD Vance: Nevtralno: izjavil, da ne bo spremljal usmrtitve
Joe Biden: Ni omenjeno
John Bennett: Ni omenjeno
Južna Karolina: Ni omenjeno
Misisipi: Ni omenjeno
Nidal Hasan: Nevtralno: omenjen kot obsojenec, načrtovana usmrtitev
Nidal Malik Hasan: Ni omenjeno
Oklahoma: Ni omenjeno
Pentagon: Ni omenjeno
Pete Hegseth: Nevtralno: napovedal usmrtitev, brez vrednotenja
Sean Parnell: Ni omenjeno
Talibani: Ni omenjeno
Utah: Ni omenjeno
Visoki komisar ZN za človekove pravice: Ni omenjeno
Volker Türk: Ni omenjeno

SiOL

Al Kaida: Nevtralno: omenjena kot teroristična mreža
Ameriško obrambno ministrstvo: Nevtralno: omenjeno kot izvajalec prenosa
Anvar al Avlaki: Nevtralno: omenjen kot domnevni pripadnik Al Kaide
Donald Trump: Nevtralno: omenjen kot odobritelj usmrtitve
Fort Hood: Nevtralno: omenjen kot kraj napada
Fort Leavenworth: Ni omenjeno
Idaho: Nevtralno: omenjen kot zvezna država, ki dovoljuje usmrtitev
JD Vance: Ni omenjeno
Joe Biden: Ni omenjeno
John Bennett: Ni omenjeno
Južna Karolina: Nevtralno: omenjena kot zvezna država, ki dovoljuje usmrtitev
Misisipi: Nevtralno: omenjen kot zvezna država, ki dovoljuje usmrtitev
Nidal Hasan: Negativno: označen kot morilec, ki je ubil 13 ljudi
Nidal Malik Hasan: Ni omenjeno
Oklahoma: Nevtralno: omenjena kot zvezna država, ki dovoljuje usmrtitev
Pentagon: Nevtralno: potrdil datum usmrtitve
Pete Hegseth: Nevtralno: napovedal prenos, citiran brez vrednotenja
Sean Parnell: Ni omenjeno
Talibani: Ni omenjeno
Utah: Nevtralno: omenjen kot zvezna država, ki dovoljuje usmrtitev
Visoki komisar ZN za človekove pravice: Ni omenjeno
Volker Türk: Ni omenjeno

Svet24

Al Kaida: Ni omenjeno
Ameriško obrambno ministrstvo: Ni omenjeno
Anvar al Avlaki: Ni omenjeno
Donald Trump: Nevtralno: le navedeno, da je odobril usmrtitev
Fort Hood: Nevtralno: kraj napada, informativno
Fort Leavenworth: Nevtralno: kraj zadnje vojaške usmrtitve
Idaho: Ni omenjeno
JD Vance: Ni omenjeno
Joe Biden: Ni omenjeno
John Bennett: Nevtralno: omenjen kot zadnji usmrčeni vojak
Južna Karolina: Ni omenjeno
Misisipi: Ni omenjeno
Nidal Hasan: Negativno: opisan kot morilec 13 ljudi, obsodba potrjena
Nidal Malik Hasan: Negativno: enako kot Nidal Hasan, poudarjen zločin
Oklahoma: Ni omenjeno
Pentagon: Nevtralno: navaja željo po usmrtitvi, brez vrednotenja
Pete Hegseth: Nevtralno: omenjen kot priporočitelj usmrtitve
Sean Parnell: Nevtralno: kot tiskovni predstavnik sporoča odločitev
Talibani: Ni omenjeno
Utah: Nevtralno: omenjen kot primer uporabe strelskega voda
Visoki komisar ZN za človekove pravice: Ni omenjeno
Volker Türk: Ni omenjeno

Večer

Al Kaida: Ni omenjeno
Ameriško obrambno ministrstvo: Nevtralno: potrdilo usmrtitev, brez meta-vrednotenja
Anvar al Avlaki: Ni omenjeno
Donald Trump: Nevtralno: omenjen kot odobritelj usmrtitve, brez meta-vrednotenja
Fort Hood: Nevtralno: omenjen kot kraj napada, brez vrednotenja
Fort Leavenworth: Ni omenjeno
Idaho: Nevtralno: omenjen kot zvezna država, ki dovoljuje strelski vod, brez vrednotenja
JD Vance: Ni omenjeno
Joe Biden: Nevtralno: omenjen kot predhodnik z moratorijem, brez vrednotenja
John Bennett: Nevtralno: omenjen kot zadnji usmrčeni vojak, brez vrednotenja
Južna Karolina: Nevtralno: omenjena kot zvezna država z usmrtitvijo, brez vrednotenja
Misisipi: Nevtralno: omenjen kot zvezna država, ki dovoljuje strelski vod, brez vrednotenja
Nidal Hasan: Negativno: označen kot morilec, kriv za umore in poskuse umorov
Nidal Malik Hasan: Negativno: označen kot morilec, kriv za umore in poskuse umorov
Oklahoma: Nevtralno: omenjena kot zvezna država, ki dovoljuje strelski vod, brez vrednotenja
Pentagon: Nevtralno: omenjen kot vir informacij, brez vrednotenja
Pete Hegseth: Nevtralno: omenjen kot predlagatelj usmrtitve, brez meta-vrednotenja
Sean Parnell: Nevtralno: citiran, brez meta-vrednotenja
Talibani: Nevtralno: omenjeni kot cilj Hasanovega motiva, brez vrednotenja
Utah: Nevtralno: omenjen kot zvezna država, ki dovoljuje strelski vod, brez vrednotenja
Visoki komisar ZN za človekove pravice: Ni omenjeno
Volker Türk: Ni omenjeno

Žurnal24

Al Kaida: Negativno: označena kot teroristična mreža
Ameriško obrambno ministrstvo: Nevtralno: informativno omenjeno
Anvar al Avlaki: Negativno: označen kot domnevni pripadnik teroristične mreže
Donald Trump: Nevtralno: omenjen kot odobril usmrtitev
Fort Hood: Nevtralno: omenjen kot kraj napada
Fort Leavenworth: Ni omenjeno
Idaho: Nevtralno: omenjen kot zvezna država, ki dovoljuje usmrtitev
JD Vance: Ni omenjeno
Joe Biden: Ni omenjeno
John Bennett: Ni omenjeno
Južna Karolina: Nevtralno: omenjena kot zvezna država, ki dovoljuje usmrtitev
Misisipi: Nevtralno: omenjen kot zvezna država, ki dovoljuje usmrtitev
Nidal Hasan: Negativno: označen kot morilec, ki je ubil 13 ljudi
Nidal Malik Hasan: Ni omenjeno
Oklahoma: Nevtralno: omenjena kot zvezna država, ki dovoljuje usmrtitev
Pentagon: Nevtralno: informativno omenjen
Pete Hegseth: Nevtralno: citiran pri napovedi prenosa
Sean Parnell: Ni omenjeno
Talibani: Ni omenjeno
Utah: Nevtralno: omenjen kot zvezna država, ki dovoljuje usmrtitev
Visoki komisar ZN za človekove pravice: Ni omenjeno
Volker Türk: Ni omenjeno

Scenariji

scenarios

description
Izvedba usmrtitve Nidala Hasana brez večjih zapletov okrepi zaupanje v vojaško pravosodje. Trump in Hegseth izpolnita obljube o strogem kaznovanju teroristov, kar utrdi podporo konservativni bazi in odvrne morebitne posnemovalce.
plausibility
realistic
time horizon
mid
title
Usmrtitev okrepi verodostojnost ameriškega pravosodja
valence
positive
description
Pentagon pod vodstvom Hegsetha 3. decembra izvede prvi spletni prenos usmrtitve v ameriški zgodovini. Medtem ko del javnosti podpira transparentnost, drugi del, vključno z organizacijami za človekove pravice, obsodi potezo kot nehumano. Vance se distancira, kar poglobi notranje napetosti v administraciji.
plausibility
realistic
time horizon
short
title
Prenos v živo sproži mešane odzive javnosti
valence
neutral
description
Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk ostro obsodi prenos usmrtitve v živo kot kršitev prepovedi mučenja. Več držav, vključno z EU, uvede simbolične sankcije ali diplomatske ukrepe proti ZDA, kar poslabša odnose in zmanjša ameriški moralni ugled v svetu.
plausibility
realistic
time horizon
mid
title
Mednarodna obsodba in sankcije ZN
valence
negative
description
Uspešna izvedba usmrtitve s strelskim vodom spodbudi Trumpovo administracijo k standardizaciji postopkov. Kongres sprejme zakon, ki določi jasna pravila za prihodnje vojaške usmrtitve, s čimer se zmanjša pravna negotovost in pospeši sojenje za hude zločine.
plausibility
plausible
time horizon
long
title
Sodni precedens odpre pot reformam vojaških usmrtitev
valence
positive
description
Hasanovi odvetniki vložijo nujno začasno odredbo na zveznem sodišču, ki sklicuje na neustavnost strelskega voda. Sodišče izvršitev zaustavi za več mesecev, kar podaljša agonijo žrtev in sproži nove politične polemike med Trumpom, Hegsethom in sodstvom.
plausibility
plausible
time horizon
mid
title
Pravni izzivi zamaknejo izvršitev kazni
valence
neutral
description
Kljub prizadevanjem Pentagona posnetek usmrtitve ujamejo in razširijo skrajne skupine. Al Kaida in druge teroristične mreže uporabijo prizor kot propagando za novačenje, kar vodi do povečanja posameznih terorističnih napadov v ZDA in Evropi.
plausibility
plausible
time horizon
long
title
Prenos v živo sproži val posnetkov in radikalizacijo
valence
negative
description
Javni prenos usmrtitve šokira ameriško javnost in sproži široko razpravo o etičnosti smrtne kazni. Pod pritiskom civilne družbe in mednarodnih organizacij Trumpova administracija nepričakovano napove moratorij na zvezne usmrtitve, kar vodi v postopno opustitev prakse.
plausibility
speculative
time horizon
long
title
Usmrtitev odpre dialog o omejitvi smrtne kazni
valence
positive
description
Med pritožbenim postopkom zvezno sodišče odkrije procesne napake v Hasanovem sojenju, vključno z neustrezno sestavo porote. Sodišče razveljavi smrtno kazen in odredi novo sojenje, kar sproži politično krizo in obsodbo Trumpa s strani vojaških veteranov.
plausibility
speculative
time horizon
long
title
Hasanova usmrtitev razkrije nepravilnosti v vojaškem pravosodju
valence
neutral
description
Pripadniki strelskega voda, ki so prisiljeni sodelovati pri usmrtitvi, javno izrazijo moralne pomisleke. Skupina vojakov v Fort Hoodu organizira protest, kar preraste v širše nezadovoljstvo v oboroženih silah in prisili Hegsetha k odstopu.
plausibility
speculative
time horizon
mid
title
Notranji upor v ameriški vojski zaradi strelskega voda
valence
negative

Viri

articles

article order
18
body
New York, 09. oktobra (STA) Podpredsednik ZDA JD Vance je danes medijem povedal, da zanesljivo ne bo v živo spremljal usmrtitve vojaškega psihologa Nidala Hasama, ki jo je napovedal ameriški obrambni minister Pete Hegseth. Ta je namreč dejal, da bodo usmrtitev Hasama, ki je načrtovana za 3. ...
language
slv
published at
2026-10-09T20:05:27
source
STA
title
Podpredsednik ZDA Vance napovedane javne usmrtitve obsojenca ne bo spremljal v živo
url
https://www.sta.si/3608741/
article order
1
body
Ameriško obrambno ministrstvo bo na spletu v živo prenašalo usmrtitev nekdanjega majorja in vojaškega psihiatra Nidala Hasana, ki je leta 2009 v strelskem napadu v oporišču Fort Hood v Teksasu ubil 13 ljudi. Usmrtitev je predvidena za 3. december. Ameriški obrambni minister Pete Hegseth, ki je odločno zagovarjal usmrtitev Hasana pred strelskim vodom, je dejal, da bodo izvršitev smrtne kazni v živo prenašali na internetu, saj morajo po njegovih besedah ljudje razumeti, da imajo takšna dejanja resne posledice. Hegseth je v oddaji Human Events Daily dejal, da je bila odločitev za Hasanovo usmrtitev pred strelskim vodom v Fort Hoodu v četrtek ob 13. uri, približno ob času in na dan v tednu, ko se je zgodil napad leta 2009, ter na istem kraju nekaj samoumevnega. Kot poroča Reuters, bo to prvi takšen televizijski prenos usmrtitve v zgodovini ZDA. Mediji so v preteklosti že poskušali doseči, da bi ameriške usmrtitve predvajali po televiziji, vendar so jim to preprečila sodišča. Strokovnjaki pravijo, da ni znano, da bi katera druga država po televiziji ali v spletnem prenosu v živo predvajala zakonito usmrtitev. Javne usmrtitve so po svetu postale izjemno redke. Med državami, za katere je znano, da so jih izvajale v zadnjih letih, sta Iran in Afganistan. Hasan je 5. novembra 2009 v oporišču Fort Hood v Teksasu ubil 13 in ranil 30 ljudi. Civilni policist, ki se je odzval na napad, ga je ustrelil in delno ohromil. Vojaška porota ga je leta 2013 obsodila na smrt, potem ko ga je spoznala za krivega v 45 točkah obtožnice, ki so vključevale umor in poskus umora s predhodnim naklepom. Hasan se je na sojenju zagovarjal sam, ni poklical prič ali podal lastnega pričanja, prav tako ni poskušal zanikati obtožb. Napad je izvedel zaradi ameriških vojaških operacij v Iraku in Afganistanu. Bil je v stiku z domnevnim pripadnikom teroristične mreže Al Kaida Anvarjem al Avlakijem, ki je pozneje umrl v ameriškem napadu v Jemnu. Ameriško obrambno ministrstvo je na začetku tedna sporočilo, da je predsednik Donald Trump odobril Hasanovo usmrtitev pred strelskim vodom. Če bo izvedena po načrtu, bo to prva usmrtitev pripadnika ameriške vojske po letu 1961 in prva vojaška usmrtitev pred strelskim vodom po drugi svetovni vojni. Tudi civilne usmrtitve pred strelskim vodom so v ZDA redke, saj to metodo trenutno dovoljujejo le v zveznih državah Idaho, Misisipi, Oklahoma, Južna Karolina in Utah. Južna Karolina je leta 2025 izvedla prvo usmrtitev pred strelskim vodom v državi in prvo tovrstno usmrtitev v ZDA po 15 letih. Na uradu visokega komisarja ZN-a za človekove pravice Volkerja Türka so v današnjem odzivu na Hegsethovo napoved opozorili, da bi prenos usmrtitve Hasana v živo pomenil mučenje. "Prenos usmrtitve v živo je enakovreden javni usmrtitvi in bi kršil absolutno prepoved mučenja," so navedli. Vance pravi, da usmrtitve ne bo spremljal Podpredsednik ZDA J. D. Vance je medijem povedal, da usmrtitve, ki jo je napovedal njegov kolega Hegseth, ne bo spremljal v živo. Podpredsednik je novinarjem dejal, da ni prepričan, če bo do tega resnično prišlo, a da usmrtitve v živo zanesljivo ne bo spremljal, je poročala televizija ABC. "Kdo bi si to sploh želel ogledati?" Zadnja javna usmrtitev v ZDA je bila izvedena leta 1936, ko so v Kentuckyju obesili temnopoltega Raineyja Betheo, ki je bil obsojen na smrt zaradi posilstva bele ženske. Njegovo usmrtitev si je ogledalo na tisoče ljudi. Bela hiša ni želela povedati, ali Trump podpira prenos usmrtitve Hassana v živo, temveč je vprašanja preusmerila na Pentagon. "Prenos takšnega dogodka v živo bi bil izjemno, izjemno nenavaden," je za Reuters dejal odvetnik, avtor in strokovnjak za vojaško pravo Eugene Fidell, ki predava na pravni fakulteti univerze Yale. Kot je pojasnil, imajo ustrelitveni vodi dolgo zgodovino v ameriškem vojaškem pravu, vendar bi bil prenos usmrtitve po njegovem vedenju brez primere. Dodal je, da bi moral Hasan, če bi želel preprečiti javno predvajanje svoje smrti, vložiti tožbo na zveznem sodišču. "Vrhovno sodišče se s tem vprašanjem še nikoli ni ukvarjalo. Zanimivo je, ali bi se zdajšnji vrhovni sodniki oprli na izvirno razlago ustave in rekli: 'No, leta 1790 je bilo to dovoljeno. Torej, zakaj pa ne?" je dejal Fidell. Jonathan Lurie, avtor in zgodovinar vojaškega pravosodja, meni, da ni prepričljivih razlogov za javno predvajanje usmrtitve. "Čemu bi to služilo? Kdo bi si to sploh želel ogledati?" je vprašal Lurie.
language
slv
published at
2026-10-09T20:15:56
source
RTV Slovenija
title
V ZDA naj bi prvič v zgodovini v živo prenašali usmrtitev. Vance ni prepričan, da se bo to zgodilo.
url
https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/v-zda-naj-bi-prvic-v-zgodovini-v-zivo-prenasali-usmrtitev-vance-ni-preprican-da-se-bo-to-zgodilo/796323
article order
14
body
Ameriški predsednik Donald Trump je po priporočilih obrambnega ministra Petea Hegsetha odobril usmrtitev Nidala Hasana, ki je obsojen zaradi pokola v vojaški bazi Fort Hood v Teksasu leta 2009. Usmrtil ga bo strelski vod. Čas in kraj usmrtitve še nista bila določena, vendar vojaška pravila določajo, da mora biti usmrtitev izvedena v 150 dneh po predsednikovi odobritvi, vendar ne prej kot v 60 dneh. Tiskovni predstavnik Pentagona Sean Parnell je na omrežju X objavil, da bo Hegseth določil čas in kraj usmrtitve "džihadista". "Hasanov sodni dan je končno prišel," je dodal. Hasan, nekdanji vojaški psihiater, je 5. novembra 2009 v Centru za pripravo vojakov na napotitev v vojaški bazi Fort Hood začel streljati. Pri tem naj bi vzklikal "Alahu akbar" oziroma "Alah je velik", piše CNN. Preden so ga ustrelili, hudo ranili in aretirali, je ubil 12 vojakov in enega civilista. Leta 2013 je bil spoznan za krivega 13 kaznivih dejanj naklepnega umora in 32 kaznivih dejanj poskusa umora ter obsojen na smrtno kazen. Premestili so ga v vojaški pripor v Fort Leavenworthu v zvezni državi Kansas. Je eden od štirih obsojencev na smrt, ki so v sistemu vojaškega pravosodja ameriške vojske. Ameriška vojska sicer ni usmrtila pripadnika svojih oboroženih sil že od leta 1961, ko je bil vojak John Bennett usmrčen, potem ko je bil v Avstriji spoznan za krivega posilstva in poskusa umora 11-letne deklice, piše ABC News.
language
slv
published at
2026-10-06T07:16:18
source
24ur
title
Morilca iz Fort Hooda čaka strelski vod, Trump odobril usmrtitev
url
https://www.24ur.com/novice/tujina/morilca-iz-fort-hooda-caka-strelski-vod-trump-odobril-usmrtitev.html
article order
16
body
Obrambni minister Hegseth je napovedal, da bo usmrtitev javna. Major Nidal Malik Hasan je bil leta 2013 obsojen zaradi umora 13 ljudi v oporišču Fort Hood. Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je napovedal, da bo vojska prvič v novejši zgodovini izvedla javno usmrtitev s strelskim vodom, ki ga bodo sestavljali vojaki v oporišču, kjer so bila storjena kazniva dejanja, poroča bruseljski Politico. Usmrtitev majorja kopenske vojske Nidala Malika Hasana, ki je bil obsojen zaradi umora 13 ljudi v oporišču Fort Hood leta 2009, je predvidena za 3. december. Bela hiša je njegova dejanja označila za teroristični napad. Iz Pentagona so sporočili, da bo dogodek prenašan v živo, kar je potrdil tudi Hegseth v objavi na omrežju X, poroča ameriška televizijska mreža CNN. ZDA že skoraj sto let niso izvedle javne usmrtitve, zato bi bil vladni spletni prenos v živo dogodek brez primere. "Čakala ga bo usmrtitev s strelskim vodom vojakov, kot je prav in primerno," je Hegseth dejal v intervjuju za medij Real America's Voice. "Poskrbeli bomo, da si bodo ljudje to lahko ogledali, da bo dogodek javen, saj morajo ljudje razumeti, da imajo takšna dejanja resne posledice." Zadnjo vojaško usmrtitev so v ZDA izvedli izvedena leta 1961, ko so vojaka Johna Bennetta obesili zaradi posilstva in poskusa umora. Vendar je bila ta usmrtitev - tako kot druge predhodne ameriške vojaške usmrtitve - izvedena pred majhno skupino prič in ni bila širše predvajana. Javne usmrtitve so pogostejše v nedemokratičnih državah, kot sta Severna Koreja ali Iran, dodaja Politico. Hegseth je dejal, da vojaških usmrtitev, primerljivih s tisto, ki je načrtovana za Hasana, ni bilo vse od druge svetovne vojne. "Vendar mi je všeč miselnost, ki smo jo imeli v drugi svetovni vojni - zmagati in razumeti, da moraš ob sovražnikovem napadu vztrajati na svojem položaju," je zatrdil. Na vprašanje, ali je Hasan predsednika Donalda Trumpa prosil za pomilostitev, je Hegseth odgovoril, da ga to ne zanima. "Videli se bomo 3. decembra," je dejal. Nidal Malik Hasan, ki je bil v času streljanja psihiater v zdravstveni službi kopenske vojske, je bil avgusta 2013 pred vojaškim sodiščem obsojen na smrt. Obrambni minister Hegseth je dejal, da bo usmrtitev izvedena ob 13. uri: "Takrat, ko je storil zločin." Do te odločitve prihaja le nekaj dni po ponesrečeni usmrtitvi Christe Pike, zapornice iz Tennesseeja, ki je bila obsojena na smrt zaradi mučenja in umora sošolke leta 1996. Zadnjega septembra je preživela dva odmerka smrtonosne injekcije, pri čemer je utrpela opekline in mehurje.
language
slv
published at
2026-10-09T04:58:31
source
Delo
title
ZDA bodo usmrtitev vojaškega častnika s strelskim vodom prenašale v živo
url
https://www.delo.si/novice/svet/zda-bodo-usmrtitev-vojaskega-castnika-s-strelskim-vodom-prenasale-v-zivo
article order
11
body
Predsednik ZDA Donald Trump je odobril usmrtitev nekdanjega majorja ameriške vojske Nidala Malika Hasana s strelskim vodom. To je v ponedeljek zvečer sporočil tiskovni predstavnik Pentagona Sean Parnell. Če bo kazen izvršena, bo to prva usmrtitev pripadnika ameriške vojske po letu 1961 in prva s strelskim vodom po drugi svetovni vojni. Sean Parnell je na omrežju X zapisal, da je obrambni minister Pete Hegseth priporočil, predsednik Donald Trump pa odobril smrt s strelskim vodom ameriške vojske za "obsojenega terorista Nidala Malika Hasana, džihadista, ki je leta 2009 streljal na neoborožene ameriške vojake v Fort Hoodu". Dodal je, da je Hasan ubil 13 ljudi in ranil 32 drugih, med napadom pa vzklikal "Allahu Akbar". "Sodni dan za Hasana je končno prišel," je zapisal Parnell. Čas in kraj usmrtitve bo določil minister za vojsko. Hegseth je na objavo odgovoril z eno besedo: "Pravica." Hasan, danes star 56 let, je bil 5. novembra 2009 psihiater v bazi Fort Hood v Teksasu. V objekt, kjer so se vojaki pripravljali na napotitev v Irak in Afganistan, je vstopil z lasersko namerjenim pištolo in začel streljati. Ubili so 12 aktivnih vojakov in enega upokojenega vojaka, ki je delal kot civilist; več kot 30 ljudi je bilo ranjenih. Napad je ustavil civilni policist, ki je Hasana ustrelil in ga delno ohromil. Šlo je za najsmrtonosnejši nenaborni napad na ameriško vojaško bazo. Na vojaškem sodišču julija 2013 je senat 13 častnikov Hasana soglasno obsodil za 13 predhodno načrtovanih umorov in 32 poskusov umora ter mu izrekel smrtno kazen. Hasan se je branil sam, ni poklical prič in ni zanikal obtožb. Na sodišču je dejal, da je deloval v podporo talibanom in v maščevanje za ameriške vojne v muslimanskem svetu. Pred napadom je imel stike z radikalnim pridigarjem Anwarjem al-Awlakijem, ameriškim državljanom, ki ga je pozneje ubil ameriški dron v Jemnu. Po uniformnem zakoniku vojaškega pravosodja smrtne kazni, izrečene na vojaškem sodišču, ni mogoče izvršiti brez odobritve predsednika. Vrhovno sodišče ZDA je marca 2025 zavrnilo Hasanovo prošnjo za presojo obsodbe. Hegseth je že septembra 2025 javno dejal, da je stoodstotno zavezan izvršitvi smrtne kazni. Hasan je na vojaškem oddelku za obsojene na smrt v Fort Leavenworthu v Kansasu. 65 let od zadnje usmrtitve Zadnja usmrtitev pripadnika ameriške vojske je bila leta 1961, ko so v Fort Leavenworthu obesili vojaka Johna A. Bennetta, obsojenega zaradi posilstva in poskusa umora deklice v Avstriji. Zadnja znana usmrtitev s strelskim vodom ameriške vojske je bila januarja 1945, ko so v Franciji ustrelili vojaka Eddieja Slovika zaradi dezerterstva. Pentagon ni pojasnil, zakaj je namesto smrtonosne injekcije, ki je v veljavnih vojaških predpisih predvidena metoda, izbral strelski vod. Ni tudi jasno, ali bo treba predpise spremeniti. Viri opozarjajo, da bi nadaljnje pritožbe na zveznem sodišču lahko izvršitev še odložile. Leta 2008 je predsednik George W. Bush odobril usmrtitev vojaka Ronalda Graya, a jo je ustavilo zvezno sodišče.
language
slv
published at
2026-10-06T15:46:42
source
Nova24TV
title
Trump odobril usmrtitev islamističnega strelca iz Fort Hooda s strelskim vodom
url
https://nova24tv.si/trump-odobril-usmrtitev-islamisticnega-strelca-iz-fort-hooda-s-strelskim-vodom/
article order
7
body
Pentagon je sporočil, da bo nekdanji major ameriške vojske Nidal Malik Hasan usmrčen s streljanjem. To bo prva vojaška usmrtitev s streljanjem od konca druge svetovne vojne, poroča britanski BBC. Nidal Malik Hasan, vojaški major in zdravnik, je leta 2009 v vojaški bazi Fort Hood s puško ubil 13 neoboroženih ameriških vojakov in ranil še 32 ljudi. Tiskovni predstavnik Pentagona Sean Parnell je na družbenih omrežjih objavil, da je obrambni minister Pete Hegseth podal priporočilo za usmrtitev, predsednik Donald Trump pa jo je uradno odobril. Kot piše BBC, bo to prva vojaška usmrtitev s streljanjem od konca druge svetovne vojne. Hasan je bil spoznan za krivega po 13 točkah obtožnice za umor s premislekom in 32 točkah za poskus umora. Porota, ki jo je sestavljalo 13 vojaških častnikov, je soglasno priporočila smrtno kazen. Parnell je napovedal, da bo minister za kopensko vojsko določil datum in kraj usmrtitve. "Hasanov sodni dan je končno napočil," je zapisal na omrežju X. Krvavi napad Hasan, vojaški psihiater iz Virginije, je leta 2009 v bazi v Teksasu izstrelil strele, ki so vzeli življenja 13 vojakov. Med vojaškim sojenjem je kasneje priznal, da je bil napadalec, ter se opravičil za "vse napake". Na sojenju leta 2013 je izjavil, da je verjel, kako s tem ščiti muslimane in talibane v Afganistanu. BBC še navaja, da je bil dogodek najbolj smrtonosni napad na ameriški vojaški bazi, ki ni bil neposredno povezan z bojnim delovanjem. Napad se je zgodil v nabito polni medicinski zgradbi, kjer so vojaki pred odhodom na terenske naloge čakali na zdravstvene preglede in cepljenje. Hasan je trenutno eden od štirih zapornikov, ki v ameriškem vojaškem sistemu čakajo na izvršitev smrtne kazni. Po vojaški zakonodaji je za usmrtitev v vojaškem sistemu nujno predhodno odobrenje predsednika ZDA. Pred samo izvedbo kazni sta obvezna še pritožbeni postopek in končna presoja njene zakonitosti. Zadnji človek, ki je bil usmrčen v vojaškem sistemu, je bil vojak John Bennett, ki so ga leta 1961 obesili zaradi posilstva 11-letne deklice. Ameriško vojaško pritožbeno sodišče je vojaško smrtno kazen leta 1983 sicer razglasilo za neustavno, vendar je bila ponovno uvedena leto kasneje z izvršnim ukazom tedanjega predsednika Ronalda Reagana. Vojaške usmrtitve se sicer razlikujejo od tistih, ki se izvajajo na ravni posameznih zveznih držav. Streljanje redko Večina usmrtitev v ZDA se izvaja na ravni zveznih držav. Smrtna kazen je zakonsko dovoljena v 27 zveznih državah, pa tudi v vojski in na zvezni ravni. Usmrtitev s streljanjem je sicer precej redka; lani so takšno usmrtitev izvedli v Južni Karolini, kar je bilo prvo tovrstno dejanje v tej zvezni državi in hkrati prvo v ZDA po 15 letih. Poleg Južne Karoline streljanje kot način usmrtitve dopuščajo še štiri zvezne države: Idaho, Mississippi, Oklahoma in Utah. BBC še dodaja, da je predsednik Trump zagovornik ostrih ukrepov in uveljavljanja zvezne smrtne kazni, ki jo je ponovno uvedel z izvršnim ukazom že prvi dan svojega mandata januarja 2025. V času njegovih predhodnikov, zlasti Joeja Bidna, je pravosodno ministrstvo uveljavilo moratorij na izvajanje smrtne kazni na zvezni ravni. V tokratnem izvršnem ukazu je smrtna kazen opisan kot "nujno orodje za odvračanje in kaznovanje tistih, ki zagrešijo najhujše zločine in dejanja smrtonosnega nasilja nad ameriškimi državljani".
language
slv
published at
2026-10-06T08:16:24
source
Dnevnik
title
Trump odobril prvo vojaško usmrtitev s streljanjem od konca druge svetovne vojne
url
https://www.dnevnik.si/novice/svet/to-bo-prva-vojaska-usmrtitev-s-streljanjem-od-konca-druge-svetovne-vojne-2831951/
article order
3
body
Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu. Ameriško obrambno ministrstvo je potrdilo, da bodo nekdanjega majorja ameriške vojske Nidala Malika Hasana usmrtili s strelskim vodom. Hasan, vojaški psihiater, je leta 2009 v vojaškem oporišču Fort Hood v Teksasu ustrelil in ubil 13 neoboroženih ameriških vojakov ter ranil 32 ljudi. Predsednik Donald Trump je odobril to najstrožjo kazen, pred tem pa je priporočilo za usmrtitev podal minister za obrambo Pete Hegseth. To bo prva vojaška usmrtitev s strelskim vodom po koncu druge svetovne vojne. Tiskovni predstavnik Pentagona Sean Parnell je na družbenih omrežjih sporočil odločitev in zapisal: "Hasanov sodni dan je končno prišel," poroča BBC. Parnell je ob tem dodal, da bo minister za kopensko vojsko kmalu določil točen čas in kraj usmrtitve. Vojaška porota s trinajstimi častniki je že pred tem soglasno priporočila smrtno kazen, saj so Hasana spoznali za krivega po 13 točkah obtožnice za naklepni umor in po 32 točkah za poskus umora. Napad, ki ga je Hasan izvedel 5. novembra 2009, predstavlja najsmrtonosnejši dogodek v ameriškem vojaškem oporišču, ki ni neposredno povezan z bojnimi operacijami. Hasan je napadel vojake v polni zdravstveni zgradbi, kjer so čakali na zdravniške preglede in cepljenja pred odhodom na misije. Kasneje je Hasan na vojaškem sojenju priznal, da je izvedel napad, in se opravičil za vse svoje napake. Med sojenjem leta 2013 je pojasnil svoje motive in dejal, da je s tem dejanjem želel zaščititi muslimane in talibane v Afganistanu. Hasan trenutno spada med štiri zapornike, ki v ameriškem vojaškem sistemu čakajo na izvršitev smrtne kazni. Vojaška zakonodaja določa, da mora vsako vojaško smrtno kazen osebno odobriti ameriški predsednik. Pred samo izvršitvijo kazni sistem zahteva tudi pritožbeno presojo, ki potrdi zakonitost postopka. Zadnji človek, ki ga je usmrtil ameriški vojaški sistem, je bil vojak John Bennett. Tega so leta 1961 obesili zaradi posilstva enajstletne deklice. Vojaške usmrtitve se močno razlikujejo od tistih, ki jih izvajajo posamezne zvezne države. Večina usmrtitev v ZDA namreč poteka na državni ravni. Smrtna kazen ostaja zakonita v 27 zveznih državah, prav tako pa jo dovoljujeta vojska in zvezna vlada. Usmrtitev s strelskim vodom je v ZDA izjemno redka. Južna Karolina je lani izvedla prvo takšno usmrtitev v zgodovini te zvezne države in prvo v celotnih ZDA v zadnjih petnajstih letih. Strelski vod trenutno kot obliko usmrtitve dovoljujejo še štiri druge zvezne države, in sicer Idaho, Misisipi, Oklahoma ter Utah. Donald Trump ostaja močan zagovornik zvezne smrtne kazni. Že prvi dan svojega mandata januarja 2025 je z izvršno uredbo ponovno uvedel izvajanje te kazni na zvezni ravni. Njegov predhodnik Joe Biden je pred tem prek pravosodnega ministrstva uvedel moratorij na zvezne usmrtitve. Trump je v svoji novi izvršni uredbi smrtno kazen označil kot "nujno orodje za odvračanje in kaznovanje vseh, ki zagrešijo najhujše zločine in smrtonosno nasilje nad ameriškimi državljani".
language
slv
published at
2026-10-06T08:01:59
source
Večer
title
Trump odobril prvo vojaško usmrtitev s strelskim vodom po drugi svetovni vojni
url
https://vecer.com/svet/vojaska-usmrtitev-s-strelskim-vodom-nidal-malik-hasan-trump-10429437
article order
10
body
Ameriško obrambno ministrstvo bo na internetu v živo prenašalo usmrtitev nekdanjega majorja in vojaškega psihiatra Nidala Hasana, ki je leta 2009 v strelskem napadu v vojaškem oporišču Fort Hood v Teksasu ubil 13 ljudi. Usmrtitev je predvidena za 3. december, je po poročanju ameriških medijev v četrtek potrdil Pentagon. Pred potrditvijo predvidenega datuma usmrtitve je obrambni minister ZDA Pete Hegseth v četrtek napovedal, da bodo izvršitev smrtne kazni neposredno v živo prenašali na internetu, rekoč da morajo ljudje razumeti, da imajo takšna dejanja resne posledice, je poročal portal Axios. Leta 2013 obsojen na smrt Hasan je 5. novembra 2009 v oporišču Fort Hood v Teksasu ubil 13 in ranil 30 ljudi. Civilni policist, ki se je odzval na napad, ga je ustrelil in delno ohromil. Vojaška porota ga je leta 2013 obsodila na smrt. Hasan se je na sojenju zagovarjal sam, ni poklical prič ali podal lastnega pričanja, prav tako ni poskušal zanikati obtožb. Napad je izvedel zaradi ameriških vojaških operacij v Iraku in Afganistanu. Bil je v stiku z domnevnim pripadnikom teroristične mreže Al Kaida Anvarjem al Avlakijem, ki je pozneje umrl v ameriškem napadu v Jemnu. Pentagon je v začetku tedna sporočil, da je predsednik Donald Trump odobril Hasanovo usmrtitev. Če bo izvedena po načrtu, bo to prva usmrtitev pripadnika ameriške vojske po letu 1961 in prva vojaška usmrtitev s strelskim vodom po drugi svetovni vojni. Tudi civilne usmrtitve s strelskim vodom so v ZDA redke. To metodo trenutno dovoljujejo v zveznih državah Idaho, Mississippi, Oklahoma, Južna Karolina in Utah. Južna Karolina je leta 2025 izvedla prvo usmrtitev s strelskim vodom v državi in prvo tovrstno usmrtitev v ZDA po 15 letih. Zadnja javna usmrtitev v ZDA je bila izvedena leta 1936, ko so v Kentuckyju obesili temnopoltega Raineyja Betheo, obsojenega na smrt zaradi posilstva bele ženske.
language
slv
published at
2026-10-09T04:41:06
source
SiOL
title
ZDA bodo usmrtitev s strelskim vodom prenašale v živo
url
https://siol.net/novice/svet/zda-bodo-usmrtitev-mnozicnega-morilca-s-strelskim-vodom-prenasale-v-zivo-703550
article order
5
body
Ameriško obrambno ministrstvo bo na internetu v živo prenašalo usmrtitev nekdanjega majorja in vojaškega psihiatra Nidala Hasana, ki je leta 2009 v strelskem napadu v vojaškem oporišču Fort Hood v Teksasu ubil 13 ljudi. Usmrtitev je predvidena za 3. december, je po poročanju ameriških medijev v četrtek potrdil Pentagon. Pred potrditvijo predvidenega datuma usmrtitve je obrambni minister ZDA Pete Hegseth v četrtek napovedal, da bodo izvršitev smrtne kazni neposredno v živo prenašali na internetu, rekoč da morajo ljudje razumeti, da imajo takšna dejanja resne posledice, je poročal portal Axios. Hasan je 5. novembra 2009 v oporišču Fort Hood v Teksasu ubil 13 in ranil 30 ljudi. Civilni policist, ki se je odzval na napad, ga je ustrelil in delno ohromil. Vojaška porota ga je leta 2013 obsodila na smrt. Hasan se je na sojenju zagovarjal sam, ni poklical prič ali podal lastnega pričanja, prav tako ni poskušal zanikati obtožb. Napad je izvedel zaradi ameriških vojaških operacij v Iraku in Afganistanu. Bil je v stiku z domnevnim pripadnikom teroristične mreže Al Kaida Anvarjem al Avlakijem, ki je pozneje umrl v ameriškem napadu v Jemnu. Pentagon je v začetku tedna sporočil, da je predsednik Donald Trump odobril Hasanovo usmrtitev. Če bo izvedena po načrtu, bo to prva usmrtitev pripadnika ameriške vojske po letu 1961 in prva vojaška usmrtitev s strelskim vodom po drugi svetovni vojni. Tudi civilne usmrtitve s strelskim vodom so v ZDA redke. To metodo trenutno dovoljujejo v zveznih državah Idaho, Mississippi, Oklahoma, Južna Karolina in Utah. Južna Karolina je leta 2025 izvedla prvo usmrtitev s strelskim vodom v državi in prvo tovrstno usmrtitev v ZDA po 15 letih. Zadnja javna usmrtitev v ZDA je bila izvedena leta 1936, ko so v Kentuckyju obesili temnopoltega Raineyja Betheo, obsojenega na smrt zaradi posilstva bele ženske.
language
slv
published at
2026-10-09T07:12:41
source
Žurnal24
title
Odločitev je padla: Prvič v zgodovini bodo usmrtitev prenašali kar v živo
url
https://www.zurnal24.si/svet/odlocitev-je-padla-prvic-v-zgodovini-bodo-usmrtitev-prenasali-kar-v-zivo-466434
article order
8
body
Ameriški predsednik Donald Trump je odobril usmrtitev nekdanjega vojaškega psihiatra Nidala Malika Hasana, ki je leta 2009 v vojaški bazi Fort Hood ubil 13 ljudi. Pentagon želi smrtno kazen izvršiti s strelskim vodom. Če bo kazen izvršena, bo to prva usmrtitev v ameriškem vojaškem pravosodju po letu 1961 in prva s strelskim vodom po letu 1945. Datum še ni določen. Odločitev je sporočil tiskovni predstavnik Pentagona Sean Parnell. Po njegovih navedbah je usmrtitev predsedniku priporočil vodja Pentagona Pete Hegseth, Trump pa jo je odobril. Kraj in datum mora zdaj določiti sekretar kopenske vojske. Reuters poroča, da ameriška vojska smrtne kazni ni izvršila že 65 let, strelski vod pa je nazadnje uporabila pred več kot 80 leti. Trinajst mrtvih v Fort Hoodu Hasan je bil 5. novembra 2009 major ameriške vojske in psihiater. Vstopil je v poln center v Fort Hoodu v Teksasu, kjer so se vojaki pripravljali na napotitve, in začel streljati s polavtomatsko pištolo. Ubil je 13 ljudi, med njimi 12 pripadnikov vojske in enega civilista, ter ranil 31 ljudi. Napad se je končal, ko so ga pred stavbo ustavili policisti in ga ustrelili. Zaradi poškodb je ostal paraliziran od pasu navzdol. Vojaška porota ga je leta 2013 spoznala za krivega 13 naklepnih umorov in 32 poskusov naklepnega umora. Razlika med 31 ranjenimi in 32 poskusi umora ni napaka. Hasan je streljal tudi na civilno policistko, ki v izmenjavi ognja ni bila zadeta, zato je tožilstvo vložilo 32 obtožb za poskus umora, čeprav je bilo dejansko ranjenih 31 ljudi. Hasan streljanja ni zanikal. Med sojenjem, na katerem se je zagovarjal sam, je svoje ravnanje povezoval z ameriškimi vojaškimi operacijami v muslimanskih državah. Vojaško prizivno sodišče je njegovo obsodbo in smrtno kazen leta 2023 potrdilo. Več kot desetletje pritožb Smrtne kazni v ameriškem vojaškem sistemu so predmet obveznega pritožbenega pregleda. Hasanovi odvetniki so izpodbijali vrsto vprašanj, od sestave porote in njegovega zastopanja do ustavnosti vojaške smrtne kazni. Po potrditvi sodbe na vojaških sodiščih je primer prišel tudi pred ameriško vrhovno sodišče, ki njegove zahteve za obravnavo ni sprejelo. Vojaška smrtna kazen ima še eno posebnost. Tudi po končanem rednem pritožbenem postopku je ni mogoče izvršiti brez osebne odobritve predsednika ZDA. Trump je ta korak zdaj naredil. To pa še ne pomeni, da je usmrtitev neposredno pred vrati, saj lahko Hasan pred civilnimi zveznimi sodišči poskuša doseči njeno zadržanje. Zadnja usmrtitev leta 1961, zadnji strelski vod leta 1945 Ameriška vojska je zadnjo smrtno kazen izvršila 13. aprila 1961, ko je bil v vojaškem zaporu Fort Leavenworth obešen vojak John A. Bennett. Strelski vod pa ima še daljšo zgodovinsko prekinitev. Ameriška vojska ga je pri usmrtitvi nazadnje uporabila leta 1945, torej med drugo svetovno vojno. Če bo Hasan na ta način usmrčen, bo prvi vojaški zapornik, ki ga bodo pred strelski vod postavili po več kot osmih desetletjih. Leta 2008 se je ameriška vojska sicer približala prvi usmrtitvi po Bennettu. Predsednik George W. Bush je odobril izvršitev smrtne kazni nad Ronaldom Grayem in datum je bil že določen, vendar je zvezno sodišče usmrtitev ustavilo. Hasan je trenutno eden od štirih zapornikov na vojaški smrtni kazni. Poleg njega so tam Ronald Gray, Hasan Akbar in Timothy Hennis. Uradna strokovna publikacija ameriške vojske je enako število navajala tudi letos. Strelski vod se v ZDA ponovno uporablja Čeprav je strelski vod v sodobnih ZDA redek, metoda ni izginila. V zadnjih letih jo je ponovno uporabilo tudi civilno pravosodje posameznih zveznih držav, deloma zaradi težav pri pridobivanju zdravil za smrtonosne injekcije. Hasanov primer pa poteka v ločenem vojaškem pravosodnem sistemu. Naslednji korak bo določitev datuma in kraja usmrtitve, nato pa bodo odločilni morebitni novi sodni postopki. Če izvršitve ne bo ustavilo sodišče, bo Hasan prvi človek, ki ga bo ameriška vojska usmrtila po letu 1961, in prvi, ki ga bo usmrtila s strelskim vodom po letu 1945. Kako praviloma poteka usmrtitev s strelskim vodom Strelski vod je zgodovinsko tesno povezan prav z vojaškim pravosodjem. V ameriški vojski so ga uporabljali predvsem v prvi polovici 20. stoletja, zadnjo takšno vojaško usmrtitev pa so izvedli leta 1945. Zadnja ameriška vojaška usmrtitev nasploh je sledila leta 1961, vendar z obešanjem. Metoda je pozneje skoraj izginila, vendar je v civilnem pravosodju nekaterih zveznih držav ostala dovoljena. Najbolj znan primer je Gary Gilmore, ki so ga leta 1977 v Utahu usmrtili s strelskim vodom; šlo je za prvo usmrtitev v ZDA po odpravi večletnega moratorija na smrtno kazen. Utah jo je pozneje še uporabljal, nazadnje leta 2010. Pri takšni usmrtitvi je obsojenec praviloma privezan na stol, glavo ima pokrito, na prsih pa je označena ciljna točka nad srcem. Več posebej izbranih strelcev nato na ukaz sproži hkrati, zdravnik pa po streljanju potrdi smrt. Natančna izvedba se razlikuje med posameznimi jurisdikcijami; Pentagon podrobnega protokola za Hasanov primer za zdaj ni javno objavil.
language
slv
published at
2026-10-06T07:30:47
source
Svet24
title
Trump odobril strelski vod: ameriška vojska česa takega ni storila 81 let
url
https://svet24.si/novice/tujina/strelski-vod-usmrtitev-smrtna-kazen-1931432

source scope

analyzed source count

omitted articles

omitted source count

total source count