MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• Vojna na Bližnjem vzhodu negativno vpliva na cene energentov in svetovno trgovino.
• Slovensko gospodarstvo je pokazalo visoko odpornost na zunanje šoke.
• Finančni sistem v Sloveniji je stabilen, ukrepi za javnofinančno stabilnost pa učinkoviti.
• Svetovno gospodarstvo kljub geopolitičnim napetostim ostaja v razmeroma dobri kondiciji.
• Svetovni BDP naj bi se letos okrepil za 3,1 odstotka.
• IMF je zvišal napoved gospodarske rasti Slovenije za letošnje leto na 3,2 odstotka.
• Vlaganja v umetno inteligenco so podprla svetovno povpraševanje, a so koristi neenakomerno porazdeljene.
• IMF napoveduje višjo inflacijo v Sloveniji, ki naj bi letos dosegla 3,5 odstotka.
• Stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji naj bi letos znašala 3,9 odstotka.
• Slovenija mora za zvišanje življenjskega standarda zagotoviti dinamičen zasebni sektor.
• Evropska unija pri rasti produktivnosti zaostaja za ZDA.

key differences

Evropska unija pri rasti produktivnosti zaostaja za ZDA.

Samo Dnevnik trditev omenja in podpira; ostali jo ignorirajo.

Finančni sistem v Sloveniji je stabilen, ukrepi za javnofinančno stabilnost pa učinkoviti.

RTV in 24ur podpirata, Delo in SiOL molčita, Dnevnik dvomi.

IMF je zvišal napoved gospodarske rasti Slovenije za letošnje leto na 3,2 odstotka.

Večina virov potrjuje, STA in SiOL ne omenjata.

IMF napoveduje višjo inflacijo v Sloveniji, ki naj bi letos dosegla 3,5 odstotka.

Večina virov potrjuje napoved, STA in drugi je ne omenjajo.

Slovenija mora za zvišanje življenjskega standarda zagotoviti dinamičen zasebni sektor.

Večina virov trditve ne omenja; RTV in 24ur jo podpirata z IMF.

Slovensko gospodarstvo je pokazalo visoko odpornost na zunanje šoke.

Dnevnik potrjuje, STA in 24ur delno, ostali molčijo.

Stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji naj bi letos znašala 3,9 odstotka.

RTV in 24ur potrjujeta, ostali molčijo.

Svetovni BDP naj bi se letos okrepil za 3,1 odstotka.

Vsi viri razen STA navajajo 3,1-odstotno rast.

Svetovno gospodarstvo kljub geopolitičnim napetostim ostaja v razmeroma dobri kondiciji.

Vsi viri podpirajo trditev, Dnevnik poudarja odpornost.

Vlaganja v umetno inteligenco so podprla svetovno povpraševanje, a so koristi neenakomerno porazdeljene.

Večina virov trditev potrjuje, STA in Delo je ne omenjata.

Vojna na Bližnjem vzhodu negativno vpliva na cene energentov in svetovno trgovino.

Večina virov potrjuje vpliv, Dnevnik le delno.

source analyses

24ur

Evropska unija pri rasti produktivnosti zaostaja za ZDA.

Ni omenjeno

Finančni sistem v Sloveniji je stabilen, ukrepi za javnofinančno stabilnost pa učinkoviti.

Da: Članek navaja oceno misije IMF o stabilnosti in učinkovitosti ukrepov.

IMF je zvišal napoved gospodarske rasti Slovenije za letošnje leto na 3,2 odstotka.

Da: Članek potrjuje zvišanje napovedi rasti BDP na 3,2 odstotka.

IMF napoveduje višjo inflacijo v Sloveniji, ki naj bi letos dosegla 3,5 odstotka.

Da: Članek navaja popravek napovedi slovenske inflacije na 3,5 odstotka.

Slovenija mora za zvišanje življenjskega standarda zagotoviti dinamičen zasebni sektor.

Da: Članek citira vodjo misije IMF, ki je to izpostavila.

Slovensko gospodarstvo je pokazalo visoko odpornost na zunanje šoke.

Delno: Članek omenja, da se je slovensko gospodarstvo v prvi polovici leta odrezalo dobro.

Stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji naj bi letos znašala 3,9 odstotka.

Da: Članek navaja, da naj bi bila stopnja brezposelnosti 3,9-odstotna.

Svetovni BDP naj bi se letos okrepil za 3,1 odstotka.

Da: Članek navaja napoved 3,1-odstotne rasti svetovnega BDP.

Svetovno gospodarstvo kljub geopolitičnim napetostim ostaja v razmeroma dobri kondiciji.

Da: Članek dobesedno navaja, da svetovno gospodarstvo ostaja v dobri kondiciji.

Vlaganja v umetno inteligenco so podprla svetovno povpraševanje, a so koristi neenakomerno porazdeljene.

Da: Članek potrjuje vlogo naložb v UI in neenakomerno porazdelitev koristi.

Vojna na Bližnjem vzhodu negativno vpliva na cene energentov in svetovno trgovino.

Da: Članek potrjuje vpliv vojne na cene energentov in trgovino.

Delo

Evropska unija pri rasti produktivnosti zaostaja za ZDA.

Ni omenjeno

Finančni sistem v Sloveniji je stabilen, ukrepi za javnofinančno stabilnost pa učinkoviti.

Ni omenjeno

IMF je zvišal napoved gospodarske rasti Slovenije za letošnje leto na 3,2 odstotka.

Da: Članek navaja zvišanje napovedi na 3,2 odstotka.

IMF napoveduje višjo inflacijo v Sloveniji, ki naj bi letos dosegla 3,5 odstotka.

Da: Članek potrjuje zvišanje napovedi inflacije na 3,5 odstotka.

Slovenija mora za zvišanje življenjskega standarda zagotoviti dinamičen zasebni sektor.

Ni omenjeno

Slovensko gospodarstvo je pokazalo visoko odpornost na zunanje šoke.

Ni omenjeno

Stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji naj bi letos znašala 3,9 odstotka.

Ni omenjeno

Svetovni BDP naj bi se letos okrepil za 3,1 odstotka.

Da: Članek navaja napoved svetovne rasti pri 3,1 odstotka.

Svetovno gospodarstvo kljub geopolitičnim napetostim ostaja v razmeroma dobri kondiciji.

Da: Članek dobesedno navaja to oceno IMF.

Vlaganja v umetno inteligenco so podprla svetovno povpraševanje, a so koristi neenakomerno porazdeljene.

Ni omenjeno

Vojna na Bližnjem vzhodu negativno vpliva na cene energentov in svetovno trgovino.

Da: Članek omenja vpliv vojne na cene energentov in trgovino.

Dnevnik

Evropska unija pri rasti produktivnosti zaostaja za ZDA.

Da: Članek navaja, da EU pri rasti produktivnosti zaostaja za ZDA.

Finančni sistem v Sloveniji je stabilen, ukrepi za javnofinančno stabilnost pa učinkoviti.

Delno: Članek omenja potrebo po fiskalni politiki in vzdržnosti financ.

IMF je zvišal napoved gospodarske rasti Slovenije za letošnje leto na 3,2 odstotka.

Da: Članek navaja, da je IMF zvišal napoved rasti za Slovenijo na 3,2 %.

IMF napoveduje višjo inflacijo v Sloveniji, ki naj bi letos dosegla 3,5 odstotka.

Ni omenjeno

Slovenija mora za zvišanje življenjskega standarda zagotoviti dinamičen zasebni sektor.

Ni omenjeno

Slovensko gospodarstvo je pokazalo visoko odpornost na zunanje šoke.

Da: Članek izrecno omenja odpornost slovenskega gospodarstva na šoke.

Stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji naj bi letos znašala 3,9 odstotka.

Ni omenjeno

Svetovni BDP naj bi se letos okrepil za 3,1 odstotka.

Da: Članek navaja napoved 3,1-odstotne svetovne gospodarske rasti.

Svetovno gospodarstvo kljub geopolitičnim napetostim ostaja v razmeroma dobri kondiciji.

Da: Članek navaja, da se je svetovno gospodarstvo izkazalo za odporno.

Vlaganja v umetno inteligenco so podprla svetovno povpraševanje, a so koristi neenakomerno porazdeljene.

Da: Članek potrjuje vpliv vlaganj v UI in neenakomerno porazdeljenost.

Vojna na Bližnjem vzhodu negativno vpliva na cene energentov in svetovno trgovino.

Delno: Omenja vojno kot dejavnik zaostrenih razmer in vpliv na cene.

RTV Slovenija

Evropska unija pri rasti produktivnosti zaostaja za ZDA.

Ni omenjeno

Finančni sistem v Sloveniji je stabilen, ukrepi za javnofinančno stabilnost pa učinkoviti.

Da: Članek navaja oceno misije IMF, da je sistem stabilen in ukrepi učinkoviti.

IMF je zvišal napoved gospodarske rasti Slovenije za letošnje leto na 3,2 odstotka.

Da: Članek navaja, da je IMF napoved rasti za Slovenijo zvišal na 3,2 %.

IMF napoveduje višjo inflacijo v Sloveniji, ki naj bi letos dosegla 3,5 odstotka.

Da: Članek potrjuje napoved 3,5-odstotne inflacije za Slovenijo letos.

Slovenija mora za zvišanje življenjskega standarda zagotoviti dinamičen zasebni sektor.

Da: Članek navaja izjavo vodje misije IMF, da je to nujno za standard.

Slovensko gospodarstvo je pokazalo visoko odpornost na zunanje šoke.

Ni omenjeno

Stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji naj bi letos znašala 3,9 odstotka.

Da: Članek navaja, da naj bi bila stopnja brezposelnosti 3,9-odstotna.

Svetovni BDP naj bi se letos okrepil za 3,1 odstotka.

Da: Članek navaja, da se bo svetovni BDP letos okrepil za 3,1 %.

Svetovno gospodarstvo kljub geopolitičnim napetostim ostaja v razmeroma dobri kondiciji.

Da: Članek dobesedno navaja, da svetovno gospodarstvo ostaja v dobri kondiciji.

Vlaganja v umetno inteligenco so podprla svetovno povpraševanje, a so koristi neenakomerno porazdeljene.

Da: Članek potrjuje vlogo naložb v UI in neenakomerno porazdelitev koristi.

Vojna na Bližnjem vzhodu negativno vpliva na cene energentov in svetovno trgovino.

Da: Članek navaja vpliv vojne na cene energentov in svetovno trgovino.

STA

Evropska unija pri rasti produktivnosti zaostaja za ZDA.

Ni omenjeno

Finančni sistem v Sloveniji je stabilen, ukrepi za javnofinančno stabilnost pa učinkoviti.

Ni omenjeno

IMF je zvišal napoved gospodarske rasti Slovenije za letošnje leto na 3,2 odstotka.

Ni omenjeno

IMF napoveduje višjo inflacijo v Sloveniji, ki naj bi letos dosegla 3,5 odstotka.

Ni omenjeno

Slovenija mora za zvišanje življenjskega standarda zagotoviti dinamičen zasebni sektor.

Ni omenjeno

Slovensko gospodarstvo je pokazalo visoko odpornost na zunanje šoke.

Delno: Naslov članka izpostavlja odpornost gospodarstva na šoke.

Stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji naj bi letos znašala 3,9 odstotka.

Ni omenjeno

Svetovni BDP naj bi se letos okrepil za 3,1 odstotka.

Ni omenjeno

Svetovno gospodarstvo kljub geopolitičnim napetostim ostaja v razmeroma dobri kondiciji.

Ni omenjeno

Vlaganja v umetno inteligenco so podprla svetovno povpraševanje, a so koristi neenakomerno porazdeljene.

Ni omenjeno

Vojna na Bližnjem vzhodu negativno vpliva na cene energentov in svetovno trgovino.

Ni omenjeno

SiOL

Evropska unija pri rasti produktivnosti zaostaja za ZDA.

Ni omenjeno

Finančni sistem v Sloveniji je stabilen, ukrepi za javnofinančno stabilnost pa učinkoviti.

Ni omenjeno

IMF je zvišal napoved gospodarske rasti Slovenije za letošnje leto na 3,2 odstotka.

Ni omenjeno

IMF napoveduje višjo inflacijo v Sloveniji, ki naj bi letos dosegla 3,5 odstotka.

Ni omenjeno

Slovenija mora za zvišanje življenjskega standarda zagotoviti dinamičen zasebni sektor.

Ni omenjeno

Slovensko gospodarstvo je pokazalo visoko odpornost na zunanje šoke.

Ni omenjeno

Stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji naj bi letos znašala 3,9 odstotka.

Ni omenjeno

Svetovni BDP naj bi se letos okrepil za 3,1 odstotka.

Da: Članek navaja napoved 3,1-odstotne rasti svetovnega BDP.

Svetovno gospodarstvo kljub geopolitičnim napetostim ostaja v razmeroma dobri kondiciji.

Da: Članek navaja, da svetovno gospodarstvo ostaja v dobri kondiciji.

Vlaganja v umetno inteligenco so podprla svetovno povpraševanje, a so koristi neenakomerno porazdeljene.

Da: Članek potrjuje vlogo naložb v UI in neenakomerno porazdelitev koristi.

Vojna na Bližnjem vzhodu negativno vpliva na cene energentov in svetovno trgovino.

Da: Članek izpostavlja vpliv konflikta na cene energentov in trgovino.

Analiza sentimenta

entities

• Evropska unija
• Slovenija
• Mednarodni denarni sklad
• Svetovna banka
• ZDA
• Kitajska
• Indija
• Japonska
• Rusija
• Urad RS za makroekonomske analize in razvoj
• Ukrajina
• Banka Slovenije
• Primož Dolenc
• Huidan Lin
• Andrej Šircelj

key differences

Andrej Šircelj

Edini vir, ki ga omenja, je STA – nevtralno.

Banka Slovenije

Nevtralno; večina virov je ne omenja.

Evropska unija

Dnevnik izstopa z negativnim poudarkom o zaostanku za ZDA.

Huidan Lin

Edina omemba je nevtralna; večina virov je ne omenja.

Indija

Viri enotno nevtralni; izstopa le ekonomski poudarek.

Japonska

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.

Kitajska

Viri enotno nevtralni; izstopata le izpusta pri STA in Dnevniku.

Mednarodni denarni sklad

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.

Primož Dolenc

Večina virov ga ne omenja; STA in Dnevnik nevtralno citirata guvernerja.

Rusija

Vsi viri poročajo nevtralno, brez vrednotenja.

Slovenija

Dnevnik izpostavlja preseženo rast; drugi so nevtralni.

Svetovna banka

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.

Ukrajina

Viri enotno nevtralni; izpostavljena le gospodarska rast.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj

Večina virov poroča nevtralno, trije pa institucije sploh ne omenjajo.

ZDA

Vsi viri obravnavajo nevtralno, brez razlik.

source analyses

24ur

Andrej Šircelj

Ni omenjeno

Banka Slovenije

Ni omenjeno

Evropska unija

Nevtralno: Napoved rasti je podana informativno, brez vrednotenja.

Huidan Lin

Nevtralno: Citirana kot vodja misije IMF, brez meta-vrednotenja.

Indija

Nevtralno: Napoved rasti je podana informativno, brez vrednotenja.

Japonska

Nevtralno: Napoved rasti je podana informativno, brez vrednotenja.

Kitajska

Nevtralno: Napoved rasti je podana informativno, brez vrednotenja.

Mednarodni denarni sklad

Nevtralno: IMF je glavni subjekt poročila, njegove napovedi so opisane informativno, brez meta-vrednotenja.

Primož Dolenc

Ni omenjeno

Rusija

Nevtralno: Napoved rasti je podana informativno, brez vrednotenja.

Slovenija

Nevtralno: Gospodarski obeti in ukrepi so opisani informativno, brez eksplicitnega vrednotenja.

Svetovna banka

Ni omenjeno

Ukrajina

Nevtralno: Napoved rasti je podana informativno, brez vrednotenja.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj

Nevtralno: Omenjen kot institucija, ki je izboljšala napoved, brez vrednotenja.

ZDA

Nevtralno: Napoved rasti je podana informativno, brez vrednotenja.

Delo

Andrej Šircelj

Ni omenjeno

Banka Slovenije

Ni omenjeno

Evropska unija

Nevtralno: navedena napoved rasti, brez vrednotenja.

Huidan Lin

Ni omenjeno

Indija

Nevtralno: navedena napoved rasti, brez vrednotenja.

Japonska

Nevtralno: navedena napoved rasti, brez vrednotenja.

Kitajska

Nevtralno: navedena napoved rasti, brez vrednotenja.

Mednarodni denarni sklad

Nevtralno: IMF je vir napovedi, omenjen informativno brez vrednotenja.

Primož Dolenc

Ni omenjeno

Rusija

Nevtralno: navedena napoved rasti, brez vrednotenja.

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot predmet napovedi, brez vrednotenja.

Svetovna banka

Nevtralno: omenjena kot soorganizator srečanja, brez vrednotenja.

Ukrajina

Ni omenjeno

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj

Nevtralno: omenjen z napovedjo rasti, brez vrednotenja.

ZDA

Nevtralno: navedena napoved rasti, brez vrednotenja.

Dnevnik

Andrej Šircelj

Ni omenjeno

Banka Slovenije

Nevtralno: omenjena kot vir izjave in napovedi, brez meta-vrednotenja.

Evropska unija

Negativno: Dolenc opozarja na šibko rast produktivnosti in zaostanek za ZDA.

Huidan Lin

Ni omenjeno

Indija

Ni omenjeno

Japonska

Ni omenjeno

Kitajska

Ni omenjeno

Mednarodni denarni sklad

Nevtralno: IMF je omenjen kot vir napovedi in poročil, brez meta-vrednotenja.

Primož Dolenc

Nevtralno: guverner je glavni govorec, citiran brez meta-vrednotenja.

Rusija

Ni omenjeno

Slovenija

Pozitivno: avtor navaja, da je rast izrazito presegla pričakovanja in IMF je napoved zvišal.

Svetovna banka

Nevtralno: omenjena kot soorganizatorka zasedanja, brez vrednotenja.

Ukrajina

Ni omenjeno

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj

Ni omenjeno

ZDA

Nevtralno: omenjene kot primerjalna referenca za produktivnost, brez vrednotenja.

RTV Slovenija

Andrej Šircelj

Ni omenjeno

Banka Slovenije

Ni omenjeno

Evropska unija

Nevtralno: navedena le napoved rasti, brez vrednotenja.

Huidan Lin

Nevtralno: vodja misije IMF je citirana, ni meta-vrednotenja.

Indija

Nevtralno: navedena le napoved rasti, brez vrednotenja.

Japonska

Nevtralno: navedena le napoved rasti, brez vrednotenja.

Kitajska

Nevtralno: navedena le napoved rasti, brez vrednotenja.

Mednarodni denarni sklad

Nevtralno: IMF je glavni subjekt poročila, njegove napovedi in priporočila so opisana informativno, brez izrecnega vrednotenja.

Primož Dolenc

Ni omenjeno

Rusija

Nevtralno: navedena le napoved rasti, brez vrednotenja.

Slovenija

Nevtralno: gospodarske napovedi in ocene so podane informativno, brez izrecnega vrednotenja.

Svetovna banka

Nevtralno: omenjena le kot soorganizator srečanj, brez vrednotenja.

Ukrajina

Nevtralno: navedena le napoved rasti, brez vrednotenja.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj

Nevtralno: omenjen kot institucija z višjo napovedjo rasti, brez vrednotenja.

ZDA

Nevtralno: navedena le napoved rasti, brez vrednotenja.

STA

Andrej Šircelj

Nevtralno: omenjen kot finančni minister, ki vodi delegacijo, brez vrednotenja.

Banka Slovenije

Nevtralno: navedena kot institucija, ki jo vodi guverner, brez vrednotenja.

Evropska unija

Nevtralno: omenjena v kontekstu evrskega območja, brez vrednotenja.

Huidan Lin

Ni omenjeno

Indija

Ni omenjeno

Japonska

Ni omenjeno

Kitajska

Ni omenjeno

Mednarodni denarni sklad

Nevtralno: omenjen kot organizator zasedanja, brez vrednotenja.

Primož Dolenc

Nevtralno: predstavljen kot guverner, ki izpostavlja odpornost, brez meta-vrednotenja.

Rusija

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot država, ki jo zastopa delegacija, brez vrednotenja.

Svetovna banka

Nevtralno: omenjena kot organizator zasedanja, brez vrednotenja.

Ukrajina

Ni omenjeno

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj

Ni omenjeno

ZDA

Ni omenjeno

SiOL

Andrej Šircelj

Ni omenjeno

Banka Slovenije

Ni omenjeno

Evropska unija

Nevtralno: EU je omenjena le z napovedjo gospodarske rasti, brez vrednotenja.

Huidan Lin

Ni omenjeno

Indija

Nevtralno: Indija je omenjena le z napovedjo gospodarske rasti, brez vrednotenja.

Japonska

Nevtralno: Japonska je omenjena le z napovedjo gospodarske rasti, brez vrednotenja.

Kitajska

Nevtralno: Kitajska je omenjena le z napovedjo gospodarske rasti, brez vrednotenja.

Mednarodni denarni sklad

Nevtralno: IMF je glavni vir poročila, njegove napovedi in opozorila so informativno predstavljena brez meta-vrednotenja.

Primož Dolenc

Ni omenjeno

Rusija

Nevtralno: Rusija je omenjena le z napovedjo gospodarske rasti, brez vrednotenja.

Slovenija

Ni omenjeno

Svetovna banka

Nevtralno: omenjena le kot soorganizator srečanj v Bangkoku, brez vrednotenja.

Ukrajina

Nevtralno: Ukrajina je omenjena le z napovedjo gospodarske rasti, brez vrednotenja.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj

Ni omenjeno

ZDA

Nevtralno: ZDA so omenjene le z napovedjo gospodarske rasti, brez vrednotenja.

Scenariji

scenarios

• description

  Na podlagi izboljšanih napovedi IMF in UMAR se slovenska vlada pod vodstvom finančnega ministra Andreja Širclja odloči za pospešitev črpanja evropskih sredstev in spodbujanje zasebnih naložb. To vodi v dinamičnejši zasebni sektor, kot ga priporoča Huidan Lin, in postopno zviševanje življenjskega standarda.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  mid

  title

  Slovenija izkoristi ugodne obete za okrepljene naložbe

  valence

  positive

• description

  Višja inflacija (3,5 % letos, 2,5 % prihodnje leto) po napovedih IMF znižuje realno kupno moč gospodinjstev, vendar ostaja gospodarska rast solidna zaradi izvozne konkurenčnosti in nizke brezposelnosti. Banka Slovenije pod vodstvom Primoža Dolenca ohranja previdno monetarno politiko, kar uravnava pritiske na cene.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  short

  title

  Inflacija ostaja povišana, a rast se nadaljuje

  valence

  neutral

• description

  Ob morebitnem nadaljnjem zaostrovanju konflikta na Bližnjem vzhodu se cene nafte in plina zvišajo bolj, kot predvideva IMF, kar poveča inflacijske pritiske v Sloveniji in Evropi. To bi lahko znižalo gospodarsko rast pod napovedi in povečalo stroške za podjetja ter gospodinjstva, kar bi obremenilo javne finance.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  short

  title

  Zaostrovanje na Bližnjem vzhodu zviša cene energentov

  valence

  negative

• description

  Guverner Dolenc na zasedanju v Bangkoku spodbudi razpravo o strukturnih reformah v EU, kar vodi v večjo integracijo energetskega in kapitalskega trga ter odpravo ovir na enotnem trgu. To poveča produktivnost in dolgoročno konkurenčnost Slovenije in EU, kar se odrazi v višjih naložbah in rasti.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  long

  title

  Strukturne reforme okrepijo evropsko konkurenčnost

  valence

  positive

• description

  Naložbe v umetno inteligenco krepijo rast v tehnološko naprednih panogah, vendar se koristi koncentrirajo v ozkem krogu podjetij, kar povečuje regionalne in sektorske razlike. To zahteva prilagoditve na trgu dela in morebitne politike za vključevanje ranljivih skupin, kot opozarja Dolenc.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  mid

  title

  Tehnološki razmah povečuje neenakosti v Sloveniji

  valence

  neutral

• description

  Če ECB zaradi vztrajne inflacije dodatno zaostri monetarno politiko, se obrestne mere zvišajo bolj, kot pričakujejo trgi. To zmanjša dostopnost financiranja za slovenska podjetja in gospodinjstva, kar bi lahko ustavilo investicijski cikel in znižalo rast BDP pod napovedi IMF.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  mid

  title

  Povišane obrestne mere ohromijo naložbe

  valence

  negative

• description

  Zaradi ugodnih obetov in strukturnih reform Slovenija postane regionalno središče za zelene tehnologije, kar pritegne tuje investicije in poveča izvoz. To bi lahko dvignilo potencialno rast in zmanjšalo odvisnost od tradicionalnih industrij, kar bi pozitivno vplivalo na dolgoročno blaginjo.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Preboj v zeleni tehnologiji okrepi slovenski izvoz

  valence

  positive

• description

  Hitro širjenje umetne inteligence v storitvenem sektorju bi lahko povzročilo polarizacijo trga dela, kjer visoko kvalificirani delavci pridobijo, nizkokvalificirani pa izgubijo zaposlitev. To bi zahtevalo nove programe prekvalifikacij in socialno varnost, kar bi vplivalo na javnofinančno stabilnost.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Digitalizacija razdeli trg dela na zmagovalce in poražence

  valence

  neutral

• description

  Če se trgovinske napetosti med ZDA, EU in Kitajsko zaostrijo v obsežno trgovinsko vojno, bi to zmanjšalo povpraševanje po slovenskih izdelkih in motilo dobavne verige. To bi lahko povzročilo recesijo v izvozno usmerjenih panogah in povečalo brezposelnost, kar bi zahtevalo nujne vladne ukrepe.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Svetovna trgovinska vojna prizadene slovenski izvoz

  valence

  negative

Viri

articles

• article order

  7

  body

  Bangkok/Ljubljana, 15. oktobra (STA) - Guverner Banke Slovenije Primož Dolenc, ki skupaj s finančnim ministrom Andrejem Šircljem vodi slovensko delegacijo na letnem zasedanju Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke v Bangkoku, kot pomembno izpostavlja, da so se svetovno, evrsko in ...

  language

  slv

  published at

  2026-10-15T09:22:17

  source

  STA

  title

  Guverner Dolenc ob zasedanju IMF in Svetovne banke izpostavlja odpornost gospodarstva na šoke

  url

  https://www.sta.si/3610842/

• article order

  0

  body

  Mednarodni denarni sklad (IMF) je skladno s pričakovanji izboljšal gospodarske obete za Slovenijo. V primerjavi z ocenami iz aprila je napoved rasti slovenskega gospodarstva za letos izboljšal za 1,2 odstotne točke na 3,2 odstotka. IMF je Sloveniji aprila v poročilu o svetovnih gospodarskih obetih (WEO), objavljenem v času rednih srečanj IMF-a in Svetovne banke v Bangkoku na Tajskem, za letošnje leto napovedoval 2,0-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), za prihodnje leto pa 2,1-odstotno. Potem ko je gospodarsko napoved za našo državo večkrat zapored poslabšal, jo je tokrat torej izboljšal. Pozitiven popravek ni presenečenje, saj so se za podoben korak že odločile tudi druge institucije, med njimi Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, ki letos v Sloveniji pričakuje celo 3,8-odstotno rast, leta 2027 pa 2,5-odstotno. Sklad je ob vojni na Bližnjem vzhodu, ki ima za posledico rast cen energentov, in drugih podražitvah precej navzgor popravil tudi oceno slovenske inflacije. Potem ko je spomladi pričakoval, da bo letos v povprečju znašala 2,9 odstotka, zdaj napoveduje, da bo 3,5-odstotna. Prihodnje leto naj ne bi bila 2,1-odstotna, kot je napovedal aprila, temveč 2,5-odstotna. Kljub boljši napovedi gibanja BDP-ja pa IMF ni spreminjal ocene glede trdnosti slovenskega trga dela za tekoče leto. Stopnja anketne brezposelnosti naj bi bila tako letos 3,9-odstotna. Leto pozneje naj bi se zvišala na štiri odstotke (po predhodni napovedi naj bi ostala pri 3,9 odstotka). Nekaj nižji bo tudi pričakovani presežek na tekočem računu plačilne bilance. Letos naj bi dosegel 2,9 odstotka, prihodnje leto pa 2,4 odstotka BDP-ja. Pred tem je sklad Sloveniji napovedoval presežek v višini 3,2 in 2,8 odstotka BDP-ja. Misija IMF-a je bila v Sloveniji nazadnje septembra, ob tej priložnosti pa je opravila vmesno oceno stanja v državi. Ocenila je, da se je slovensko gospodarstvo v prvi polovici leta odrezalo dobro, finančni sistem je stabilen, ukrepi za zagotavljanje javnofinančne stabilnosti pa so učinkoviti. Bo pa morala Slovenija za nadaljnje zviševanje življenjskega standarda zagotoviti dinamičen zasebni sektor, je poudarila vodja misije IMF-a v Sloveniji Huidan Lin. Redna misija sklada bo v Ljubljani znova januarja. Svetovno gospodarstvo v dobri kondiciji Za svetovno gospodarstvo IMF opozarja, da kljub vojni na Bližnjem vzhodu, trgovinskim napetostim in motnjam na energetskih trgih ostaja v razmeroma dobri kondiciji, se pa možnosti za spopadanje z novimi pretresi hitro zmanjšujejo. Svetovni BDP se bo letos okrepil za 3,1 odstotka, prihodnje leto pa za 3,4 odstotka. IMF v poročilu WEO napoved rasti za letos tako glede na aprilsko oceno ohranja nespremenjeno, za prihodnje leto pa jo zvišuje za 0,2 odstotne točke. Kljub temu pa so tveganja pretežno usmerjena navzdol, predvsem zaradi možnosti nadaljnjega zaostrovanja konflikta na Bližnjem vzhodu, višjih cen energentov in hrane ter negotovosti v svetovni trgovini, izhaja iz poročila. Sklad ZDA za letos in prihodnje leto napoveduje 2,3-odstotno gospodarsko rast, EU 1,1- oziroma 1,2-odstotno, Japonski pa v obeh letih 0,7-odstotno. Kitajski za letos napoveduje 4,5-odstotno rast in v letu 2027 4,0-odstotno, Indiji v obeh letih 7,0-odstotno, Rusiji pa 0,9-odstotno. V Ukrajini letos pričakuje 1,0 odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), v prihodnjem letu pa 3,5-odstotno. Svetovna inflacija naj bi letos dosegla 4,7 odstotka, prihodnje leto pa naj bi upočasnila na 4,1 odstotka. Začasni pritisk na cene bo po pričakovanjih IMF-a predvsem posledica dražjih energentov in hrane, medtem ko naj bi učinek višjih cen surovin na osnovno inflacijo popustil. V IMF poudarjajo, da se je svetovno gospodarstvo v zadnjih manj kot sedmih letih soočilo z izjemnim zaporedjem pretresov. Po pandemiji in motnjah v dobavnih verigah so sledili vojni v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, izrazita nihanja cen energentov ter spremembe trgovinske politike in odnosov med državami. Kljub temu so trgi dela ostali presenetljivo močni, finančni sistemi pa so večinoma prenesli ponavljajoče se šoke. Odpornost gospodarstva je po oceni sklada podpiralo več dejavnikov - države so preusmerjale dobavo energentov, povečevale proizvodnjo, črpale zaloge in nadomeščale posamezne vire energije z drugimi, tudi obnovljivimi. K blažitvi posledic so prispevali tudi večja energetska učinkovitost ter prilagodljivost podjetij in dobavnih verig. Pomembno vlogo je odigrala tudi rast naložb v umetno inteligenco, vendar se koristi poznajo v razmeroma majhnem številu podjetij, panog in gospodarstev, kar povečuje odvisnost svetovne rasti od ozkega kroga tehnoloških in finančnih dejavnikov. Povečevanje razlik med državami Razlike med državami se medtem povečujejo. Države, ki so manj neposredno izpostavljene vojni in so močno vključene v tehnološki razmah, beležijo stabilno ali okrepljeno gospodarsko dejavnost. Izvoznice energentov zunaj neposrednega območja konflikta imajo koristi od ugodnejših trgovinskih pogojev. Nasprotno se z največjimi težavami soočajo države, ki energente uvažajo in so manj povezane s tehnološkimi dobavnimi verigami. Med najbolj ranljivimi so številne države z nizkimi dohodki. Rast obsega svetovne trgovine naj bi se letos upočasnila, prihodnje leto pa stabilizirala. Na trgovino bodo še naprej vplivali carine, prilagajanje proizvodnih verig in razmeroma živahna menjava, povezana s tehnološkim sektorjem. Med največjimi tveganji za svetovno gospodarstvo IMF izpostavlja nadaljnje zaostrovanje konflikta na Bližnjem vzhodu, morebitno spremembo pričakovanj glede donosnosti in produktivnosti naložb v umetno inteligenco - če bi vlagatelji ocenili, da so pričakovane koristi manjše od predvidenih, bi se lahko naložbe močno zmanjšale. Poziv k restriktivni denarni politiki IMF opozarja, da je javni dolg v številnih gospodarstvih visok, stroški zadolževanja pa so se v večjih razvitih državah občutno zvišali. Države so že porabile del proračunskih rezerv za blaženje preteklih pretresov, zato imajo manj manevrskega prostora za prihodnje potrebe, povezane s staranjem prebivalstva, podnebnimi spremembami in nacionalno varnostjo. Pomoč gospodinjstvom zaradi dražje hrane in energije bi morala biti po priporočilih IMF začasna in usmerjena predvsem v najbolj ranljive skupine. IMF centralne banke poziva, naj ostanejo osredotočene na cenovno stabilnost in inflacijo, pri čemer bi morala biti denarna politika dovolj restriktivna, da prepreči prenos začetnih podražitev v širše in dolgotrajnejše inflacijske pritiske. Za dolgoročno odpornost gospodarstev pa bo po mnenju IMF potrebna celovita strategija, ki bo temeljila na treh stebrih: tehnološki in energetski raznolikosti, diverzifikaciji trgovine ter večjih rezervah ključnih dobrin. Nazadnje IMF poudarja potrebo po usklajenih odzivih, ker številni pretresi presegajo državne meje. Države bodo morale sodelovati tudi pri obvladovanju tveganj, ki jih prinaša umetna inteligenca, ter pri zagotavljanju, da bodo koristi tehnološkega napredka širše porazdeljene, poziva sklad.

  language

  slv

  published at

  2026-10-13T05:23:16

  source

  RTV Slovenija

  title

  IMF občutno izboljšal napoved gospodarske rasti Slovenije, a pričakuje višjo inflacijo

  url

  https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/imf-obcutno-izboljsal-napoved-gospodarske-rasti-slovenije-a-pricakuje-visjo-inflacijo/796694

• article order

  3

  body

  Mednarodni denarni sklad (IMF) je skladno s pričakovanji izboljšal gospodarske obete za Slovenijo. V primerjavi z ocenami iz aprila je napoved rasti slovenskega gospodarstva za letos izboljšal za 1,2 odstotne točke na 3,2 odstotka. Svetovni BDP se bo medtem letos okrepil za 3,1 odstotka, prihodnje leto pa za 3,4 odstotka, napoveduje IMF. IMF je Sloveniji aprila v poročilu o svetovnih gospodarskih obetih (WEO) za letošnje leto napovedoval 2,0-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), za prihodnje leto pa 2,1-odstotno. Potem ko je gospodarsko napoved za našo državo večkrat zapored poslabšal, jo je tokrat torej izboljšal. Pozitiven popravek ni presenečenje, saj so se za podoben korak že odločile tudi druge institucije, med njimi Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, ki letos v Sloveniji pričakuje celo 3,8-odstotno rast, leta 2027 pa 2,5-odstotno. Sklad je ob vojni na Bližnjem vzhodu, ki ima za posledico rast cen energentov, in drugih podražitvah precej navzgor popravil tudi oceno slovenske inflacije. Potem ko je spomladi pričakoval, da bo letos v povprečju znašala 2,9 odstotka, zdaj napoveduje, da bo 3,5-odstotna. Prihodnje leto naj ne bi bila 2,1-odstotna, kot je napovedal aprila, temveč 2,5-odstotna. Kljub boljši napovedi gibanja BDP pa IMF ni spreminjal ocene glede trdnosti slovenskega trga dela za tekoče leto. Stopnja anketne brezposelnosti naj bi bila tako letos 3,9-odstotna. Leto pozneje naj bi se zvišala na štiri odstotke (po predhodni napovedi naj bi ostala pri 3,9 odstotka). Nekaj nižji bo tudi pričakovani presežek na tekočem računu plačilne bilance. Letos naj bi dosegel 2,9 odstotka, prihodnje leto pa 2,4 odstotka BDP. Pred tem je sklad Sloveniji napovedoval presežek v višini 3,2 in 2,8 odstotka BDP. Misija IMF je bila v Sloveniji nazadnje septembra, ob tej priložnosti pa je opravila vmesno oceno stanja v državi. Ocenila je, da se je slovensko gospodarstvo v prvi polovici leta odrezalo dobro, finančni sistem je stabilen, ukrepi za zagotavljanje javnofinančne stabilnosti pa so učinkoviti. Bo pa morala Slovenija za nadaljnje zviševanje življenjskega standarda zagotoviti dinamičen zasebni sektor, je poudarila vodja misije IMF v Sloveniji Huidan Lin. Redna misija sklada bo v Ljubljani znova januarja. IMF svetu letos napoveduje 3,1-odstotno gospodarsko rast Svetovno gospodarstvo po oceni IMF kljub vojni na Bližnjem vzhodu, trgovinskim napetostim in motnjam na energetskih trgih ostaja v razmeroma dobri kondiciji, se pa možnosti za spopadanje z novimi pretresi hitro zmanjšujejo. Sklad ZDA za letos in prihodnje leto napoveduje 2,3-odstotno gospodarsko rast, EU 1,1- oziroma 1,2-odstotno, Japonski pa v obeh letih 0,7-odstotno. Kitajski za letos napoveduje 4,5-odstotno rast in v letu 2027 4,0-odstotno, Indiji v obeh letih 7,0-odstotno, Rusiji pa 0,9-odstotno. V Ukrajini letos pričakuje 1,0-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), v prihodnjem letu pa 3,5-odstotno. Svetovna inflacija naj bi letos dosegla 4,7 odstotka, prihodnje leto pa naj bi upočasnila na 4,1 odstotka. Začasni pritisk na cene bo po pričakovanjih IMF predvsem posledica dražjih energentov in hrane, medtem ko naj bi učinek višjih cen surovin na osnovno inflacijo popustil. V IMF poudarjajo, da se je svetovno gospodarstvo v zadnjih manj kot sedmih letih soočilo z izjemnim zaporedjem pretresov. Po pandemiji in motnjah v dobavnih verigah so sledili vojni v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, izrazita nihanja cen energentov ter spremembe trgovinske politike in odnosov med državami. Kljub temu so trgi dela ostali presenetljivo močni, finančni sistemi pa so večinoma prenesli ponavljajoče se šoke. Odpornost gospodarstva je po oceni sklada podpiralo več dejavnikov - države so preusmerjale dobavo energentov, povečevale proizvodnjo, črpale zaloge in nadomeščale posamezne vire energije z drugimi, tudi obnovljivimi. K blažitvi posledic so prispevali tudi večja energetska učinkovitost ter prilagodljivost podjetij in dobavnih verig. Pomembno vlogo je odigrala tudi rast naložb v umetno inteligenco, vendar se koristi poznajo v razmeroma majhnem številu podjetij, panog in gospodarstev, kar povečuje odvisnost svetovne rasti od ozkega kroga tehnoloških in finančnih dejavnikov. Rast obsega svetovne trgovine naj bi se letos upočasnila, prihodnje leto pa stabilizirala. Na trgovino bodo še naprej vplivali carine, prilagajanje proizvodnih verig in razmeroma živahna menjava, povezana s tehnološkim sektorjem.

  language

  slv

  published at

  2026-10-13T06:13:22

  source

  24ur

  title

  IMF izboljšal obete za Slovenijo: letos 3,2-odstotna rast BDP

  url

  https://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/imf-izboljsal-obete-za-slovenijo-letos-32-odstotna-rast-bdp.html

• article order

  4

  body

  Zaradi nadaljevanja vojne na Bližnjem vzhodu in rasti cen energentov pa je IMF navzgor popravil tudi oceno slovenske inflacije Mednarodni denarni sklad (IMF) je napoved slovenske letošnje gospodarske rasti zvišal za 1,2 odstotne točke na 3,2 odstotka, za prihodnje leto pa za 0,1 odstotne točke na 2,2 odstotka. Hkrati je občutno zvišal tudi napoved inflacije. IMF je aprila Sloveniji napovedoval dvoodstotno gospodarsko rast, popravek navzgor pa ni presenečenje, saj ocene gospodarske rasti dvigujejo tudi druge ustanove. Urad za makroekonomske analize in razvoj tako pričakuje 3,8-odstotno rast, leta 2027 pa 2,5-odstotno. Danes bo svojo napoved dala tudi Analitika Gospodarske zbornice Slovenije. Zaradi nadaljevanja vojne na Bližnjem vzhodu in rasti cen energentov pa je IMF navzgor popravil tudi oceno slovenske inflacije. Potem ko je spomladi pričakoval, da bo letos v povprečju znašala 2,9 odstotka, zdaj napoveduje, da bo 3,5-odstotna. Prihodnje leto naj bi bila 2,5-odstotna, kar je 0,4 odstotne točke od prejšnje napovedi. IMF ohranja napoved svetovne rasti Mednarodni denarni sklad je v okviru rednega srečanja IMF in Svetovne banke v Bangkoku na Tajskem napoved rasti svetovnega gospodarstva ohranil pri 3,1 odstotka, za prihodnje leto pa jo je zvišal za 0,2 odstotne točke na 3,4 odstotka. Pri tem ocenjujejo, da svetovno gospodarstvo kljub vojni na Bližnjem vzhodu, trgovinskim napetostim in motnjam na energetskih trgih ostaja v razmeroma dobri kondiciji, se pa možnosti za spopadanje z novimi pretresi hitro zmanjšujejo. Opozarjajo, da so tveganja pretežno usmerjena navzdol, predvsem zaradi možnosti nadaljnjega zaostrovanja konflikta na Bližnjem vzhodu, višjih cen energentov in hrane ter negotovosti v svetovni trgovini, izhaja iz poročila. Sklad ZDA za letos in prihodnje leto napoveduje 2,3-odstotno gospodarsko rast, EU 1,1- oziroma 1,2-odstotno, Japonski pa v obeh letih 0,7-odstotno. Kitajski za letos napoveduje 4,5-odstotno rast in v letu 2027 4,0-odstotno, Indiji v obeh letih 7,0-odstotno, Rusiji pa 0,9-odstotno. Svetovna inflacija naj bi letos dosegla 4,7 odstotka, prihodnje leto pa naj bi upočasnila na 4,1 odstotka. Začasni pritisk na cene bo po pričakovanjih IMF predvsem posledica dražjih energentov in hrane, medtem ko naj bi učinek višjih cen surovin na osnovno inflacijo popustil.

  language

  slv

  published at

  2026-10-13T05:27:00

  source

  Delo

  title

  Mednarodni denarni sklad zvišal napoved slovenske gospodarske rasti

  url

  https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/mednarodni-denarni-sklad-zvisal-napoved-slovenske-gospodarske-rasti

• article order

  6

  body

  Guverner Banke Slovenije Primož Dolenc, ki skupaj s finančnim ministrom Andrejem Šircljem vodi slovensko delegacijo na letnem zasedanju Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke v Bangkoku, kot pomembno izpostavlja, da so se svetovno, evrsko in še posebej slovensko gospodarstvo izkazala za odporna na šoke in presegajo pričakovane rasti. Letošnje letno zasedanje obeh osrednjih mednarodnih finančnih ustanov v ospredje znova postavlja zaostrene gospodarske razmere v svetu, ki jih zaznamujejo vojna na Bližnjem vzhodu in druge geopolitične napetosti. A kljub temu gospodarstvo v svetu, Evropi in Sloveniji kaže odpornost na vse te šoke. Odpornost gospodarstva neenakomerno porazdeljena med državami Kot je v pisni izjavi ob zasedanju, ki so jo poslali iz Banke Slovenije, zapisal guverner Dolenc, se je svetovno gospodarstvo kljub številnim izzivom izkazalo za odporno, vendar pa je ta odpornost neenakomerno porazdeljena med državami. Visoka vlaganja v umetno inteligenco so podprla povpraševanje in tehnološki napredek, po drugi strani pa kombinacija geopolitike in tehnologije poglablja razlike, je opozoril. Države, ki sodelujejo v tehnoloških verigah ali so izvoznice energentov, tako beležijo rast, medtem ko se uvoznice energentov in države zunaj tehnoloških tokov soočajo z višjimi stroški in šibkejšim povpraševanjem, je povzel. IMF je sicer v najnovejšem poročilu o svetovnih gospodarskih obetih v torek napovedal 3,1-odstotno svetovno gospodarsko rast v tem letu in 3,4-odstotno v prihodnjem letu. Za letos jo je ohranil nespremenjeno glede na vmesno poletno napoved, za prihodnje leto pa malenkost zvišal. Dolenc: Gospodarska rast v Evropi presega pričakovanja Gospodarska rast v Evropi, čeprav šibkejša od napovedi pred začetkom vojne na Bližnjem vzhodu, medtem po Dolenčevih navedbah presega pričakovanja. K temu so, kot je zapisal, prispevali napredek pri razpršitvi energetskih virov, skupno evropsko ukrepanje in ustrezni odzivi makroekonomskih politik. V teh razmerah je IMF ohranil oceno, da bo gospodarska rast v evrskem območju znašala 1,1 odstotka v tem letu in 1,2 odstotka v naslednjem. V produktivnosti EU zaostaja za ZDA Rast produktivnosti v EU ob tem ostaja šibka, kar je povezano z razdrobljenostjo enotnega trga in počasnim prevzemanjem novih tehnologij, zaradi česar Evropa zaostaja za ZDA, je opozoril Dolenc. Za dolgoročno konkurenčnost in odpornost so potrebne strukturne reforme, večja integracija energetskega in kapitalskega trga ter odprava ovir na enotnem trgu, je nanizal. Dolenca medtem posebej veseli, da je v Sloveniji gospodarska rast v prvi polovici leta izrazito presegla pričakovanja in da je IMF napoved gospodarske rasti za Slovenijo za letos zvišal z 2,0 na 3,2 odstotka. V Banki Slovenije bodo nove napovedi predstavili decembra, aktualni kazalniki pa po Dolenčevih besedah kažejo na močnejšo gospodarsko rast od pričakovane z vztrajnimi domačimi inflacijskimi pritiski, predvsem zaradi rasti plač in storitev, ob hkratnih ponovnih tveganjih za rast cen energije in hrane. Junija je sicer Banka Slovenije napoved rasti za letos znižala na 1,9 odstotka, za prihodnje leto pa je tedaj pričakovala 2,2-odstotno krepitev BDP. Inflacija v Evropi in Sloveniji po drugi strani ostaja nad ciljem Evropske centralne banke, predvsem zaradi vztrajnih cen energentov, pri čemer so bili osnovni inflacijski pritiski, torej brez cen energije in hrane, doslej razmeroma omejeni, je poudaril guverner. Evropa je po njegovi oceni dosegla pomemben napredek pri energetskem prehodu, a ostaja izpostavljena visokim cenam energije, demografskim izzivom in potrebi po večjih obrambnih izdatkih. Fiskalna politika mora biti v okviru, kot je trenutno, skrbno umerjena, da ne spodkopava prizadevanj za znižanje inflacije, pri čemer je dolgoročna vzdržnost javnih financ vse bolj v ospredju zaradi staranja prebivalstva in novih fiskalnih pritiskov, je še izpostavil Dolenc.

  language

  slv

  published at

  2026-10-15T11:11:13

  source

  Dnevnik

  title

  Guverner Banke Slovenije: Gospodarska rast v Evropi presega pričakovanja

  url

  https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/guverner-banke-slovenije-gospodarska-rast-v-evropi-presega-pricakovanja-2834235/

• article order

  2

  body

  Svetovno gospodarstvo kljub vojni na Bližnjem vzhodu, trgovinskim napetostim in motnjam na energetskih trgih ostaja v razmeroma dobri kondiciji, se pa možnosti za spopadanje z novimi pretresi hitro zmanjšujejo, opozarja Mednarodni denarni sklad (IMF). Svetovni BDP se bo letos okrepil za 3,1 odstotka, prihodnje leto pa za 3,4 odstotka napoveduje. IMF v poročilu o svetovnih gospodarskih obetih (WEO), objavljenem v času rednih spomladanskih srečanj IMF in Svetovne banke v Bangkoku na Tajskem, napoved rasti za letos tako glede na aprilsko oceno ohranja nespremenjeno, za prihodnje leto pa jo zvišuje za 0,2 odstotne točke. Kljub temu pa so tveganja pretežno usmerjena navzdol, predvsem zaradi možnosti nadaljnjega zaostrovanja konflikta na Bližnjem vzhodu, višjih cen energentov in hrane ter negotovosti v svetovni trgovini, izhaja iz poročila. Sklad ZDA za letos in prihodnje leto napoveduje 2,3-odstotno gospodarsko rast, EU 1,1- oziroma 1,2-odstotno, Japonski pa v obeh letih 0,7-odstotno. Kitajski za letos napoveduje 4,5-odstotno rast in v letu 2027 4,0-odstotno, Indiji v obeh letih 7,0-odstotno, Rusiji pa 0,9-odstotno. V Ukrajini letos pričakuje 1,0 odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), v prihodnjem letu pa 3,5-odstotno. Številni pretresi, ki pa bodo popustili Svetovna inflacija naj bi letos dosegla 4,7 odstotka, prihodnje leto pa naj bi upočasnila na 4,1 odstotka. Začasni pritisk na cene bo po pričakovanjih IMF predvsem posledica dražjih energentov in hrane, medtem ko naj bi učinek višjih cen surovin na osnovno inflacijo popustil. V IMF poudarjajo, da se je svetovno gospodarstvo v zadnjih manj kot sedmih letih soočilo z izjemnim zaporedjem pretresov. Po pandemiji in motnjah v dobavnih verigah so sledili vojni v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, izrazita nihanja cen energentov ter spremembe trgovinske politike in odnosov med državami. Kljub temu so trgi dela ostali presenetljivo močni, finančni sistemi pa so večinoma prenesli ponavljajoče se šoke. Odpornost gospodarstva je po oceni sklada podpiralo več dejavnikov - države so preusmerjale dobavo energentov, povečevale proizvodnjo, črpale zaloge in nadomeščale posamezne vire energije z drugimi, tudi obnovljivimi. K blažitvi posledic so prispevali tudi večja energetska učinkovitost ter prilagodljivost podjetij in dobavnih verig. Rast naložb v umetno inteligenco, a malo koristi Pomembno vlogo je odigrala tudi rast naložb v umetno inteligenco, vendar se koristi poznajo v razmeroma majhnem številu podjetij, panog in gospodarstev, kar povečuje odvisnost svetovne rasti od ozkega kroga tehnoloških in finančnih dejavnikov. Razlike med državami se medtem povečujejo. Države, ki so manj neposredno izpostavljene vojni in so močno vključene v tehnološki razmah, beležijo stabilno ali okrepljeno gospodarsko dejavnost. Izvoznice energentov zunaj neposrednega območja konflikta imajo koristi od ugodnejših trgovinskih pogojev. Nasprotno se z največjimi težavami soočajo države, ki energente uvažajo in so manj povezane s tehnološkimi dobavnimi verigami. Med najbolj ranljivimi so številne države z nizkimi dohodki. Rast obsega svetovne trgovine naj bi se letos upočasnila, prihodnje leto pa stabilizirala. Na trgovino bodo še naprej vplivali carine, prilagajanje proizvodnih verig in razmeroma živahna menjava, povezana s tehnološkim sektorjem. Med največjimi tveganji za svetovno gospodarstvo IMF izpostavlja nadaljnje zaostrovanje konflikta na Bližnjem vzhodu, morebitno spremembo pričakovanj glede donosnosti in produktivnosti naložb v umetno inteligenco - če bi vlagatelji ocenili, da so pričakovane koristi manjše od predvidenih, bi se lahko naložbe močno zmanjšale. Visok javni dolg in višji stroški zadolževanja IMF opozarja, da je javni dolg v številnih gospodarstvih visok, stroški zadolževanja pa so se v večjih razvitih državah občutno zvišali. Države so že porabile del proračunskih rezerv za blaženje preteklih pretresov, zato imajo manj manevrskega prostora za prihodnje potrebe, povezane s staranjem prebivalstva, podnebnimi spremembami in nacionalno varnostjo. Pomoč gospodinjstvom zaradi dražje hrane in energije bi morala biti po priporočilih IMF začasna in usmerjena predvsem v najbolj ranljive skupine. IMF centralne banke poziva, naj ostanejo osredotočene na cenovno stabilnost in inflacijo, pri čemer bi morala biti denarna politika dovolj restriktivna, da prepreči prenos začetnih podražitev v širše in dolgotrajnejše inflacijske pritiske. Za dolgoročno odpornost gospodarstev pa bo po mnenju IMF potrebna celovita strategija, ki bo temeljila na treh stebrih: tehnološki in energetski raznolikosti, diverzifikaciji trgovine ter večjih rezervah ključnih dobrin.

  language

  slv

  published at

  2026-10-13T04:39:40

  source

  SiOL

  title

  IMF: Svetovno gospodarstvo je na preizkušnji

  url

  https://siol.net/novice/svet/imf-svetu-letos-napoveduje-31-odstotno-gospodarsko-rast-703815

source scope

analyzed source count

6

omitted articles

omitted source count

0

total source count

6