MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• IMF svetu za letos napoveduje 3,1-odstotno gospodarsko rast, za prihodnje leto pa 3,4-odstotno.
• Tveganja za svetovno gospodarstvo so pretežno usmerjena navzdol zaradi možnosti nadaljnjega zaostrovanja konflikta na Bližnjem vzhodu, višjih cen energentov in hrane ter negotovosti v svetovni trgovini.
• IMF Kitajski za letos napoveduje 4,5-odstotno rast in v letu 2027 4,0-odstotno, Indiji v obeh letih 7,0-odstotno, Rusiji pa 0,9-odstotno.
• IMF je Sloveniji aprila napovedoval 2,0-odstotno rast BDP za letos in 2,1-odstotno za prihodnje leto.
• Svetovno gospodarstvo kljub vojni na Bližnjem vzhodu, trgovinskim napetostim in motnjam na energetskih trgih ostaja v razmeroma dobri kondiciji.
• Svetovna inflacija naj bi letos dosegla 4,7 odstotka, prihodnje leto pa upočasnila na 4,1 odstotka.
• IMF ZDA za letos in prihodnje leto napoveduje 2,3-odstotno gospodarsko rast, EU 1,1- oziroma 1,2-odstotno, Japonski pa 0,7-odstotno v obeh letih.
• IMF je napoved rasti slovenskega gospodarstva za letos izboljšal za 1,2 odstotne točke na 3,2 odstotka.
• IMF je občutno navzgor popravil oceno slovenske inflacije: letos 3,5-odstotna, prihodnje leto 2,5-odstotna.
• Urad RS za makroekonomske analize in razvoj pričakuje 3,8-odstotno rast slovenskega BDP letos in 2,5-odstotno leta 2027.
• Rast naložb v umetno inteligenco je pomembno vplivala na svetovno gospodarstvo, vendar se koristi poznajo v razmeroma majhnem številu podjetij, panog in gospodarstev.
• Stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji naj bi bila letos 3,9-odstotna, prihodnje leto pa 4,0-odstotna.
• Presežek na tekočem računu plačilne bilance Slovenije naj bi letos dosegel 2,9 odstotka BDP, prihodnje leto pa 2,4 odstotka.
• Misija IMF je ocenila, da se je slovensko gospodarstvo v prvi polovici leta odrezalo dobro, finančni sistem je stabilen.
• Vodja misije IMF v Sloveniji Huidan Lin je poudarila, da mora Slovenija za dvig življenjskega standarda zagotoviti dinamičen zasebni sektor.

key differences

IMF Kitajski za letos napoveduje 4,5-odstotno rast in v letu 2027 4,0-odstotno, Indiji v obeh letih 7,0-odstotno, Rusiji pa 0,9-odstotno.

Večina virov potrjuje, STA izpušča, RTV delno.

IMF ZDA za letos in prihodnje leto napoveduje 2,3-odstotno gospodarsko rast, EU 1,1- oziroma 1,2-odstotno, Japonski pa 0,7-odstotno v obeh letih.

Večina virov trditev potrjuje, STA je ne omenja.

IMF je Sloveniji aprila napovedoval 2,0-odstotno rast BDP za letos in 2,1-odstotno za prihodnje leto.

RTV in 24ur potrjujeta obe napovedi, Delo le letošnjo.

IMF je napoved rasti slovenskega gospodarstva za letos izboljšal za 1,2 odstotne točke na 3,2 odstotka.

Dva vira potrjujeta, dva ne omenjata.

IMF je občutno navzgor popravil oceno slovenske inflacije: letos 3,5-odstotna, prihodnje leto 2,5-odstotna.

Dva vira potrjujeta, dva ne omenjata.

IMF svetu za letos napoveduje 3,1-odstotno gospodarsko rast, za prihodnje leto pa 3,4-odstotno.

STA ne navaja napovedi za 2024, ostali viri jo potrjujejo.

Misija IMF je ocenila, da se je slovensko gospodarstvo v prvi polovici leta odrezalo dobro, finančni sistem je stabilen.

RTV in 24ur potrjujeta, Delo, STA in SiOL trditve ne omenjajo.

Presežek na tekočem računu plačilne bilance Slovenije naj bi letos dosegel 2,9 odstotka BDP, prihodnje leto pa 2,4 odstotka.

RTV in 24ur potrjujeta, STA, Delo, SiOL molčijo.

Rast naložb v umetno inteligenco je pomembno vplivala na svetovno gospodarstvo, vendar se koristi poznajo v razmeroma majhnem številu podjetij, panog in gospodarstev.

RTV, 24ur in SiOL trditev navajajo; STA in Delo je ne omenjata.

Stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji naj bi bila letos 3,9-odstotna, prihodnje leto pa 4,0-odstotna.

RTV in 24ur podata podatke, STA, Delo, SiOL jih ne omenjajo.

Svetovna inflacija naj bi letos dosegla 4,7 odstotka, prihodnje leto pa upočasnila na 4,1 odstotka.

STA ne omenja, ostali štirje viri potrjujejo enake napovedi.

Svetovno gospodarstvo kljub vojni na Bližnjem vzhodu, trgovinskim napetostim in motnjam na energetskih trgih ostaja v razmeroma dobri kondiciji.

Vsi viri enotno povzemajo trditev brez kritične analize ali dodatne perspektive.

Tveganja za svetovno gospodarstvo so pretežno usmerjena navzdol zaradi možnosti nadaljnjega zaostrovanja konflikta na Bližnjem vzhodu, višjih cen energentov in hrane ter negotovosti v svetovni trgovini.

Večina virov trditev podpira, 24ur jo le delno omenja, STA pa je ne navaja.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj pričakuje 3,8-odstotno rast slovenskega BDP letos in 2,5-odstotno leta 2027.

STA in SiOL ne omenjata; RTV, 24ur in Delo potrjujejo.

Vodja misije IMF v Sloveniji Huidan Lin je poudarila, da mora Slovenija za dvig življenjskega standarda zagotoviti dinamičen zasebni sektor.

STA, Delo in SiOL ne omenjajo; RTV in 24ur navajata brez nasprotovanj.

source analyses

24ur

IMF Kitajski za letos napoveduje 4,5-odstotno rast in v letu 2027 4,0-odstotno, Indiji v obeh letih 7,0-odstotno, Rusiji pa 0,9-odstotno.

Da: Članek navaja te napovedi za Kitajsko, Indijo in Rusijo.

IMF ZDA za letos in prihodnje leto napoveduje 2,3-odstotno gospodarsko rast, EU 1,1- oziroma 1,2-odstotno, Japonski pa 0,7-odstotno v obeh letih.

Da: Članek navaja te napovedi za ZDA, EU in Japonsko.

IMF je Sloveniji aprila napovedoval 2,0-odstotno rast BDP za letos in 2,1-odstotno za prihodnje leto.

Da: Članek navaja te aprilske napovedi za Slovenijo.

IMF je napoved rasti slovenskega gospodarstva za letos izboljšal za 1,2 odstotne točke na 3,2 odstotka.

Da: Članek potrjuje izboljšanje napovedi za 1,2 odstotne točke na 3,2 %.

IMF je občutno navzgor popravil oceno slovenske inflacije: letos 3,5-odstotna, prihodnje leto 2,5-odstotna.

Da: Članek navaja popravek inflacije na 3,5 % letos in 2,5 % prihodnje leto.

IMF svetu za letos napoveduje 3,1-odstotno gospodarsko rast, za prihodnje leto pa 3,4-odstotno.

Da: Članek navaja te napovedi za svetovni BDP.

Misija IMF je ocenila, da se je slovensko gospodarstvo v prvi polovici leta odrezalo dobro, finančni sistem je stabilen.

Da: Članek dobesedno navaja to oceno misije IMF.

Presežek na tekočem računu plačilne bilance Slovenije naj bi letos dosegel 2,9 odstotka BDP, prihodnje leto pa 2,4 odstotka.

Da: Članek navaja te napovedi za presežek na tekočem računu.

Rast naložb v umetno inteligenco je pomembno vplivala na svetovno gospodarstvo, vendar se koristi poznajo v razmeroma majhnem številu podjetij, panog in gospodarstev.

Da: Članek dobesedno navaja to ugotovitev o vplivu umetne inteligence.

Stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji naj bi bila letos 3,9-odstotna, prihodnje leto pa 4,0-odstotna.

Da: Članek navaja te stopnje brezposelnosti za Slovenijo.

Svetovna inflacija naj bi letos dosegla 4,7 odstotka, prihodnje leto pa upočasnila na 4,1 odstotka.

Da: Članek navaja te napovedi za svetovno inflacijo.

Svetovno gospodarstvo kljub vojni na Bližnjem vzhodu, trgovinskim napetostim in motnjam na energetskih trgih ostaja v razmeroma dobri kondiciji.

Da: Članek dobesedno navaja to oceno stanja svetovnega gospodarstva.

Tveganja za svetovno gospodarstvo so pretežno usmerjena navzdol zaradi možnosti nadaljnjega zaostrovanja konflikta na Bližnjem vzhodu, višjih cen energentov in hrane ter negotovosti v svetovni trgovini.

Delno: Članek omenja vojno, cene energentov in trgovino kot dejavnike, a ne uporabi besedne zveze 'tveganja navzdol'.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj pričakuje 3,8-odstotno rast slovenskega BDP letos in 2,5-odstotno leta 2027.

Da: Članek navaja te napovedi UMAR-ja.

Vodja misije IMF v Sloveniji Huidan Lin je poudarila, da mora Slovenija za dvig življenjskega standarda zagotoviti dinamičen zasebni sektor.

Da: Članek navaja to izjavo Huidan Lin.

Delo

IMF Kitajski za letos napoveduje 4,5-odstotno rast in v letu 2027 4,0-odstotno, Indiji v obeh letih 7,0-odstotno, Rusiji pa 0,9-odstotno.

Da: Članek navaja te napovedi za omenjene države.

IMF ZDA za letos in prihodnje leto napoveduje 2,3-odstotno gospodarsko rast, EU 1,1- oziroma 1,2-odstotno, Japonski pa 0,7-odstotno v obeh letih.

Da: Članek navaja te napovedi za omenjene države/regije.

IMF je Sloveniji aprila napovedoval 2,0-odstotno rast BDP za letos in 2,1-odstotno za prihodnje leto.

Delno: Članek potrjuje 2,0-odstotno napoved za letos, za prihodnje leto pa ne.

IMF je napoved rasti slovenskega gospodarstva za letos izboljšal za 1,2 odstotne točke na 3,2 odstotka.

Da: Članek potrjuje točno to zvišanje napovedi.

IMF je občutno navzgor popravil oceno slovenske inflacije: letos 3,5-odstotna, prihodnje leto 2,5-odstotna.

Da: Članek navaja te konkretne številke za slovensko inflacijo.

IMF svetu za letos napoveduje 3,1-odstotno gospodarsko rast, za prihodnje leto pa 3,4-odstotno.

Da: Članek navaja te napovedi za svetovno gospodarstvo.

Misija IMF je ocenila, da se je slovensko gospodarstvo v prvi polovici leta odrezalo dobro, finančni sistem je stabilen.

Ni omenjeno

Presežek na tekočem računu plačilne bilance Slovenije naj bi letos dosegel 2,9 odstotka BDP, prihodnje leto pa 2,4 odstotka.

Ni omenjeno

Rast naložb v umetno inteligenco je pomembno vplivala na svetovno gospodarstvo, vendar se koristi poznajo v razmeroma majhnem številu podjetij, panog in gospodarstev.

Ni omenjeno

Stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji naj bi bila letos 3,9-odstotna, prihodnje leto pa 4,0-odstotna.

Ni omenjeno

Svetovna inflacija naj bi letos dosegla 4,7 odstotka, prihodnje leto pa upočasnila na 4,1 odstotka.

Da: Članek navaja te napovedi za svetovno inflacijo.

Svetovno gospodarstvo kljub vojni na Bližnjem vzhodu, trgovinskim napetostim in motnjam na energetskih trgih ostaja v razmeroma dobri kondiciji.

Da: Članek dobesedno navaja to oceno IMF.

Tveganja za svetovno gospodarstvo so pretežno usmerjena navzdol zaradi možnosti nadaljnjega zaostrovanja konflikta na Bližnjem vzhodu, višjih cen energentov in hrane ter negotovosti v svetovni trgovini.

Da: Članek navaja te dejavnike tveganja.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj pričakuje 3,8-odstotno rast slovenskega BDP letos in 2,5-odstotno leta 2027.

Da: Članek navaja te napovedi UMAR.

Vodja misije IMF v Sloveniji Huidan Lin je poudarila, da mora Slovenija za dvig življenjskega standarda zagotoviti dinamičen zasebni sektor.

Ni omenjeno

RTV Slovenija

IMF Kitajski za letos napoveduje 4,5-odstotno rast in v letu 2027 4,0-odstotno, Indiji v obeh letih 7,0-odstotno, Rusiji pa 0,9-odstotno.

Delno: Članek navaja 4,5 % za Kitajsko, 7,0 % za Indijo in 0,9 % za Rusijo, a ne omenja 2027 za Kitajsko.

IMF ZDA za letos in prihodnje leto napoveduje 2,3-odstotno gospodarsko rast, EU 1,1- oziroma 1,2-odstotno, Japonski pa 0,7-odstotno v obeh letih.

Da: Članek navaja te napovedi za ZDA, EU in Japonsko.

IMF je Sloveniji aprila napovedoval 2,0-odstotno rast BDP za letos in 2,1-odstotno za prihodnje leto.

Da: Članek navaja te aprilske napovedi za Slovenijo.

IMF je napoved rasti slovenskega gospodarstva za letos izboljšal za 1,2 odstotne točke na 3,2 odstotka.

Da: Članek potrjuje izboljšanje za 1,2 odstotne točke na 3,2 odstotka.

IMF je občutno navzgor popravil oceno slovenske inflacije: letos 3,5-odstotna, prihodnje leto 2,5-odstotna.

Da: Članek potrjuje te popravljene napovedi za inflacijo.

IMF svetu za letos napoveduje 3,1-odstotno gospodarsko rast, za prihodnje leto pa 3,4-odstotno.

Da: Članek navaja te številke za svetovni BDP.

Misija IMF je ocenila, da se je slovensko gospodarstvo v prvi polovici leta odrezalo dobro, finančni sistem je stabilen.

Da: Članek dobesedno navaja to oceno misije IMF.

Presežek na tekočem računu plačilne bilance Slovenije naj bi letos dosegel 2,9 odstotka BDP, prihodnje leto pa 2,4 odstotka.

Da: Članek navaja te napovedi za presežek na tekočem računu.

Rast naložb v umetno inteligenco je pomembno vplivala na svetovno gospodarstvo, vendar se koristi poznajo v razmeroma majhnem številu podjetij, panog in gospodarstev.

Da: Članek dobesedno navaja to ugotovitev o vplivu umetne inteligence.

Stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji naj bi bila letos 3,9-odstotna, prihodnje leto pa 4,0-odstotna.

Da: Članek navaja te podatke za brezposelnost.

Svetovna inflacija naj bi letos dosegla 4,7 odstotka, prihodnje leto pa upočasnila na 4,1 odstotka.

Da: Članek navaja te napovedi za svetovno inflacijo.

Svetovno gospodarstvo kljub vojni na Bližnjem vzhodu, trgovinskim napetostim in motnjam na energetskih trgih ostaja v razmeroma dobri kondiciji.

Da: Članek dobesedno navaja to ugotovitev za svetovno gospodarstvo.

Tveganja za svetovno gospodarstvo so pretežno usmerjena navzdol zaradi možnosti nadaljnjega zaostrovanja konflikta na Bližnjem vzhodu, višjih cen energentov in hrane ter negotovosti v svetovni trgovini.

Da: Članek navaja te dejavnike tveganja.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj pričakuje 3,8-odstotno rast slovenskega BDP letos in 2,5-odstotno leta 2027.

Da: Članek navaja te napovedi UMAR-ja.

Vodja misije IMF v Sloveniji Huidan Lin je poudarila, da mora Slovenija za dvig življenjskega standarda zagotoviti dinamičen zasebni sektor.

Da: Članek navaja to izjavo Huidan Lin.

STA

IMF Kitajski za letos napoveduje 4,5-odstotno rast in v letu 2027 4,0-odstotno, Indiji v obeh letih 7,0-odstotno, Rusiji pa 0,9-odstotno.

Ni omenjeno

IMF ZDA za letos in prihodnje leto napoveduje 2,3-odstotno gospodarsko rast, EU 1,1- oziroma 1,2-odstotno, Japonski pa 0,7-odstotno v obeh letih.

Ni omenjeno

IMF je Sloveniji aprila napovedoval 2,0-odstotno rast BDP za letos in 2,1-odstotno za prihodnje leto.

Ni omenjeno

IMF je napoved rasti slovenskega gospodarstva za letos izboljšal za 1,2 odstotne točke na 3,2 odstotka.

Ni omenjeno

IMF je občutno navzgor popravil oceno slovenske inflacije: letos 3,5-odstotna, prihodnje leto 2,5-odstotna.

Ni omenjeno

IMF svetu za letos napoveduje 3,1-odstotno gospodarsko rast, za prihodnje leto pa 3,4-odstotno.

Delno: Članek potrjuje 3,1-odstotno rast za letos, za prihodnje leto ne.

Misija IMF je ocenila, da se je slovensko gospodarstvo v prvi polovici leta odrezalo dobro, finančni sistem je stabilen.

Ni omenjeno

Presežek na tekočem računu plačilne bilance Slovenije naj bi letos dosegel 2,9 odstotka BDP, prihodnje leto pa 2,4 odstotka.

Ni omenjeno

Rast naložb v umetno inteligenco je pomembno vplivala na svetovno gospodarstvo, vendar se koristi poznajo v razmeroma majhnem številu podjetij, panog in gospodarstev.

Ni omenjeno

Stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji naj bi bila letos 3,9-odstotna, prihodnje leto pa 4,0-odstotna.

Ni omenjeno

Svetovna inflacija naj bi letos dosegla 4,7 odstotka, prihodnje leto pa upočasnila na 4,1 odstotka.

Ni omenjeno

Svetovno gospodarstvo kljub vojni na Bližnjem vzhodu, trgovinskim napetostim in motnjam na energetskih trgih ostaja v razmeroma dobri kondiciji.

Da: Članek dobesedno navaja to trditev.

Tveganja za svetovno gospodarstvo so pretežno usmerjena navzdol zaradi možnosti nadaljnjega zaostrovanja konflikta na Bližnjem vzhodu, višjih cen energentov in hrane ter negotovosti v svetovni trgovini.

Ni omenjeno

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj pričakuje 3,8-odstotno rast slovenskega BDP letos in 2,5-odstotno leta 2027.

Ni omenjeno

Vodja misije IMF v Sloveniji Huidan Lin je poudarila, da mora Slovenija za dvig življenjskega standarda zagotoviti dinamičen zasebni sektor.

Ni omenjeno

SiOL

IMF Kitajski za letos napoveduje 4,5-odstotno rast in v letu 2027 4,0-odstotno, Indiji v obeh letih 7,0-odstotno, Rusiji pa 0,9-odstotno.

Da: Članek navaja te napovedi za Kitajsko, Indijo in Rusijo.

IMF ZDA za letos in prihodnje leto napoveduje 2,3-odstotno gospodarsko rast, EU 1,1- oziroma 1,2-odstotno, Japonski pa 0,7-odstotno v obeh letih.

Da: Članek navaja te napovedi za ZDA, EU in Japonsko.

IMF je Sloveniji aprila napovedoval 2,0-odstotno rast BDP za letos in 2,1-odstotno za prihodnje leto.

Ni omenjeno

IMF je napoved rasti slovenskega gospodarstva za letos izboljšal za 1,2 odstotne točke na 3,2 odstotka.

Ni omenjeno

IMF je občutno navzgor popravil oceno slovenske inflacije: letos 3,5-odstotna, prihodnje leto 2,5-odstotna.

Ni omenjeno

IMF svetu za letos napoveduje 3,1-odstotno gospodarsko rast, za prihodnje leto pa 3,4-odstotno.

Da: Članek navaja točno te napovedi za svetovni BDP.

Misija IMF je ocenila, da se je slovensko gospodarstvo v prvi polovici leta odrezalo dobro, finančni sistem je stabilen.

Ni omenjeno

Presežek na tekočem računu plačilne bilance Slovenije naj bi letos dosegel 2,9 odstotka BDP, prihodnje leto pa 2,4 odstotka.

Ni omenjeno

Rast naložb v umetno inteligenco je pomembno vplivala na svetovno gospodarstvo, vendar se koristi poznajo v razmeroma majhnem številu podjetij, panog in gospodarstev.

Da: Članek dobesedno navaja to ugotovitev.

Stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji naj bi bila letos 3,9-odstotna, prihodnje leto pa 4,0-odstotna.

Ni omenjeno

Svetovna inflacija naj bi letos dosegla 4,7 odstotka, prihodnje leto pa upočasnila na 4,1 odstotka.

Da: Članek navaja točno te napovedi za svetovno inflacijo.

Svetovno gospodarstvo kljub vojni na Bližnjem vzhodu, trgovinskim napetostim in motnjam na energetskih trgih ostaja v razmeroma dobri kondiciji.

Da: Članek dobesedno navaja to trditev v uvodu.

Tveganja za svetovno gospodarstvo so pretežno usmerjena navzdol zaradi možnosti nadaljnjega zaostrovanja konflikta na Bližnjem vzhodu, višjih cen energentov in hrane ter negotovosti v svetovni trgovini.

Da: Članek dobesedno navaja te dejavnike tveganja.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj pričakuje 3,8-odstotno rast slovenskega BDP letos in 2,5-odstotno leta 2027.

Ni omenjeno

Vodja misije IMF v Sloveniji Huidan Lin je poudarila, da mora Slovenija za dvig življenjskega standarda zagotoviti dinamičen zasebni sektor.

Ni omenjeno

Analiza sentimenta

entities

• Bližnji vzhod
• Mednarodni denarni sklad (IMF)
• Bangkok
• Tajska
• ZDA
• Evropska unija (EU)
• Japonska
• Kitajska
• Indija
• Rusija
• Slovenija
• Svetovna banka
• Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR)
• Ukrajina
• Huidan Lin

key differences

Bangkok

Viri enotno nevtralni; Bangkok le kot kraj dogodkov.

Bližnji vzhod

Nevtralni viri (STA, RTV) brez vrednotenja; ostali poudarjajo negativne gospodarske posledice.

Evropska unija (EU)

Vsi viri nevtralni, brez razlik v poudarkih.

Huidan Lin

Večina virov ne omenja; RTV in 24ur nevtralno citirata.

Indija

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.

Japonska

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.

Kitajska

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v poudarkih.

Mednarodni denarni sklad (IMF)

Vsi viri so nevtralni, brez razlik.

Rusija

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.

Slovenija

Vsi viri so nevtralni, brez razlik.

Svetovna banka

Vsi viri so nevtralni, brez razlik v prikazu.

Tajska

Vsi viri obravnavajo nevtralno, brez razlik.

Ukrajina

Vsi viri so nevtralni, brez izrazitih razlik.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR)

Viri poročajo nevtralno; STA in SiOL ga izpuščata.

ZDA

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v interpretaciji.

source analyses

24ur

Bangkok

Ni omenjeno

Bližnji vzhod

Negativno: Bližnji vzhod je omenjen kot vir vojne, ki povzroča rast cen energentov in negotovost.

Evropska unija (EU)

Nevtralno: EU je omenjena v okviru gospodarskih napovedi, brez vrednotenja.

Huidan Lin

Nevtralno: Huidan Lin je citirana kot vodja misije IMF, brez meta-vrednotenja.

Indija

Nevtralno: Indija je omenjena v okviru gospodarskih napovedi, brez vrednotenja.

Japonska

Nevtralno: Japonska je omenjena v okviru gospodarskih napovedi, brez vrednotenja.

Kitajska

Nevtralno: Kitajska je omenjena v okviru gospodarskih napovedi, brez vrednotenja.

Mednarodni denarni sklad (IMF)

Nevtralno: IMF je glavni subjekt, ki podaja napovedi in ocene, brez meta-vrednotenja.

Rusija

Nevtralno: Rusija je omenjena v okviru gospodarskih napovedi, brez vrednotenja.

Slovenija

Nevtralno: Slovenija je omenjena kot prejemnica napovedi in ocen, brez izrecnega vrednotenja.

Svetovna banka

Ni omenjeno

Tajska

Ni omenjeno

Ukrajina

Nevtralno: Ukrajina je omenjena v okviru gospodarskih napovedi, brez vrednotenja.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR)

Nevtralno: UMAR je omenjen kot institucija, ki je prav tako izboljšala napoved, brez vrednotenja.

ZDA

Nevtralno: ZDA so omenjene v okviru gospodarskih napovedi, brez vrednotenja.

Delo

Bangkok

Nevtralno: omenjen kot kraj srečanja, brez vrednotenja.

Bližnji vzhod

Negativno: omenjen kot vir vojne in negotovosti, kar je negativno.

Evropska unija (EU)

Nevtralno: omenjena z napovedjo rasti, brez vrednotenja.

Huidan Lin

Ni omenjeno

Indija

Nevtralno: omenjena z napovedjo rasti, brez vrednotenja.

Japonska

Nevtralno: omenjena z napovedjo rasti, brez vrednotenja.

Kitajska

Nevtralno: omenjena z napovedjo rasti, brez vrednotenja.

Mednarodni denarni sklad (IMF)

Nevtralno: IMF je vir napovedi, omenjen informativno brez vrednotenja.

Rusija

Nevtralno: omenjena z napovedjo rasti, brez vrednotenja.

Slovenija

Nevtralno: Slovenija je predmet napovedi, omenjena brez vrednotenja.

Svetovna banka

Nevtralno: omenjena kot soorganizator srečanja, brez vrednotenja.

Tajska

Nevtralno: omenjena kot lokacija, brez vrednotenja.

Ukrajina

Ni omenjeno

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR)

Nevtralno: omenjen z napovedjo, brez vrednotenja.

ZDA

Nevtralno: omenjene z napovedjo rasti, brez vrednotenja.

RTV Slovenija

Bangkok

Nevtralno: omenjen le kot kraj srečanja, brez vrednotenja.

Bližnji vzhod

Nevtralno: omenjen kot vir konflikta in tveganj, brez vrednotenja.

Evropska unija (EU)

Nevtralno: omenjena le z napovedjo rasti, brez vrednotenja.

Huidan Lin

Nevtralno: citirana kot vodja misije, brez meta-vrednotenja.

Indija

Nevtralno: omenjena le z napovedjo rasti, brez vrednotenja.

Japonska

Nevtralno: omenjena le z napovedjo rasti, brez vrednotenja.

Kitajska

Nevtralno: omenjena le z napovedjo rasti, brez vrednotenja.

Mednarodni denarni sklad (IMF)

Nevtralno: IMF je glavni subjekt poročila, njegove napovedi so opisane informativno, brez meta-vrednotenja.

Rusija

Nevtralno: omenjena le z napovedjo rasti, brez vrednotenja.

Slovenija

Nevtralno: Slovenija je omenjena v kontekstu napovedi in ocen, brez izrecnega vrednotenja.

Svetovna banka

Nevtralno: omenjena le kot soorganizator srečanj v Bangkoku, brez vrednotenja.

Tajska

Nevtralno: omenjena le kot lokacija, brez vrednotenja.

Ukrajina

Nevtralno: omenjena le z napovedjo rasti, brez vrednotenja.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR)

Nevtralno: omenjen kot institucija z višjo napovedjo, brez vrednotenja.

ZDA

Nevtralno: omenjene le z napovedjo rasti, brez vrednotenja.

STA

Bangkok

Nevtralno: Bangkok je le kraj objave novice, brez vrednotenja.

Bližnji vzhod

Nevtralno: Bližnji vzhod omenjen kot vir vojne, brez vrednotenja.

Evropska unija (EU)

Ni omenjeno

Huidan Lin

Ni omenjeno

Indija

Ni omenjeno

Japonska

Ni omenjeno

Kitajska

Ni omenjeno

Mednarodni denarni sklad (IMF)

Nevtralno: IMF je vir napovedi, omenjen informativno brez vrednotenja.

Rusija

Ni omenjeno

Slovenija

Ni omenjeno

Svetovna banka

Ni omenjeno

Tajska

Nevtralno: Tajska je omenjena le kot lokacija, brez vrednotenja.

Ukrajina

Ni omenjeno

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR)

Ni omenjeno

ZDA

Ni omenjeno

SiOL

Bangkok

Nevtralno: Omenjen le kot kraj srečanj IMF in Svetovne banke.

Bližnji vzhod

Negativno: Omenjen kot vir konflikta in tveganj za svetovno gospodarstvo.

Evropska unija (EU)

Nevtralno: IMF napoveduje rast za EU, brez vrednotenja.

Huidan Lin

Ni omenjeno

Indija

Nevtralno: IMF napoveduje rast za Indijo, brez vrednotenja.

Japonska

Nevtralno: IMF napoveduje rast za Japonsko, brez vrednotenja.

Kitajska

Nevtralno: IMF napoveduje rast za Kitajsko, brez vrednotenja.

Mednarodni denarni sklad (IMF)

Nevtralno: IMF je glavni vir poročila, njegove napovedi in opozorila so predstavljena informativno, brez meta-vrednotenja.

Rusija

Nevtralno: IMF napoveduje rast za Rusijo, brez vrednotenja.

Slovenija

Ni omenjeno

Svetovna banka

Nevtralno: Omenjena kot soorganizator srečanj v Bangkoku, brez vrednotenja.

Tajska

Nevtralno: Omenjena kot lokacija srečanj, brez vrednotenja.

Ukrajina

Nevtralno: IMF napoveduje rast za Ukrajino, brez vrednotenja.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR)

Ni omenjeno

ZDA

Nevtralno: IMF napoveduje rast za ZDA, brez vrednotenja.

Scenariji

scenarios

• description

  Ob izboljšani napovedi IMF (3,2% rast BDP) in ugodni oceni misije (Huidan Lin) slovenska vlada in zasebni sektor okrepijo naložbe ter strukturne reforme, kar dvigne produktivnost in življenjski standard. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) potrdi 3,8% rast, kar spodbudi dodatne naložbe.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  mid

  title

  Slovenija izkoristi ugodne obete za rast in reforme

  valence

  positive

• description

  Višja inflacija (3,5% letos, 2,5% prihodnje leto) zaradi dražjih energentov in hrane zmanjša realno rast plač, vendar močan trg dela (3,9% brezposelnost) in javnofinančni ukrepi ohranjajo stabilnost. IMF in Banka Slovenije spremljajo gibanje cen, a ne posegajo odločneje.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  short

  title

  Inflacija zniža kupno moč, a rast ostaja stabilna

  valence

  neutral

• description

  Nadaljevanje vojne na Bližnjem vzhodu zviša cene energentov bolj, kot predvideva IMF, kar poveča inflacijo in zmanjša konkurenčnost slovenskega izvoznega sektorja. To vodi v nižjo rast BDP in višji primanjkljaj, kar zaostri fiskalna pravila in pritiske na koalicijo.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  mid

  title

  Energetski šok poslabša obete in poveča pritiske na proračun

  valence

  negative

• description

  Na podlagi priporočil IMF (Huidan Lin) Slovenija izvede deregulacijo in digitalizacijo, kar spodbudi nastanek novih podjetij in pritok tujih neposrednih naložb, zlasti v tehnološki sektor. To poveča potencialno rast BDP in zmanjša odvisnost od državnih spodbud.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  long

  title

  Dinamični zasebni sektor pritegne tuje naložbe

  valence

  positive

• description

  Koristi rasti se porazdelijo neenakomerno: zahodni del Slovenije z močnejšo industrijo in storitvami raste hitreje, vzhodni del pa zaostaja zaradi višjih stroškov energije. To poveča socialne napetosti, vendar ne ogrozi skupne gospodarske slike.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  mid

  title

  Regionalne razlike se povečajo, a skupna rast ostaja

  valence

  neutral

• description

  Nove carine ali omejitve v trgovini med EU in ZDA/Kitajsko zmanjšajo povpraševanje po slovenskih izdelkih, kar negativno vpliva na avtomobilsko industrijo in druge izvoznike. IMF opozarja na tveganja, kar vodi v previdnost podjetij pri naložbah in zaposlovanju.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  mid

  title

  Trgovinske napetosti prizadenejo izvozno usmerjena podjetja

  valence

  negative

• description

  Ob visokih cenah fosilnih goriv Slovenija pospeši naložbe v obnovljive vire in energetsko učinkovitost, kar zmanjša uvoz energije in dolgoročno stabilizira cene. To izboljša javne finance in krepi odpornost na zunanje šoke.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Zeleni prehod postane motor rasti in zmanjša inflacijo

  valence

  positive

• description

  Slovenska podjetja, ki vlagajo v umetno inteligenco, povečajo produktivnost, vendar to povzroči prestrukturiranje delovnih mest in večjo polarizacijo na trgu dela. IMF-ova opozorila o koncentraciji koristi se uresničijo tudi v manjšem obsegu.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Umetna inteligenca preoblikuje trg dela in poveča produktivnost

  valence

  neutral

• description

  Če se konflikt razširi na celotno regijo, lahko cene nafte strmo narastejo, kar bi povzročilo stagflacijo po vsem svetu. Slovenija kot uvoznica energije bi utrpela velik gospodarski padec, povečala bi se brezposelnost in javni dolg, kar bi zahtevalo nujne ukrepe IMF.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Nadaljnja eskalacija na Bližnjem vzhodu sproži globalno recesijo

  valence

  negative

Viri

articles

• article order

  5

  body

  Bangkok, 13. oktobra (STA) Svetovno gospodarstvo kljub vojni na Bližnjem vzhodu, trgovinskim napetostim in motnjam na energetskih trgih ostaja v razmeroma dobri kondiciji, se pa možnosti za spopadanje z novimi pretresi hitro zmanjšujejo, opozarja Mednarodni denarni sklad. Svetovni BDP se bo ...

  language

  slv

  published at

  2026-10-13T07:17:57

  source

  STA

  title

  IMF svetu letos napoveduje 3,1-odstotno gospodarsko rast

  url

  https://www.sta.si/3609812/

• article order

  0

  body

  Mednarodni denarni sklad (IMF) je skladno s pričakovanji izboljšal gospodarske obete za Slovenijo. V primerjavi z ocenami iz aprila je napoved rasti slovenskega gospodarstva za letos izboljšal za 1,2 odstotne točke na 3,2 odstotka. IMF je Sloveniji aprila v poročilu o svetovnih gospodarskih obetih (WEO), objavljenem v času rednih srečanj IMF-a in Svetovne banke v Bangkoku na Tajskem, za letošnje leto napovedoval 2,0-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), za prihodnje leto pa 2,1-odstotno. Potem ko je gospodarsko napoved za našo državo večkrat zapored poslabšal, jo je tokrat torej izboljšal. Pozitiven popravek ni presenečenje, saj so se za podoben korak že odločile tudi druge institucije, med njimi Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, ki letos v Sloveniji pričakuje celo 3,8-odstotno rast, leta 2027 pa 2,5-odstotno. Sklad je ob vojni na Bližnjem vzhodu, ki ima za posledico rast cen energentov, in drugih podražitvah precej navzgor popravil tudi oceno slovenske inflacije. Potem ko je spomladi pričakoval, da bo letos v povprečju znašala 2,9 odstotka, zdaj napoveduje, da bo 3,5-odstotna. Prihodnje leto naj ne bi bila 2,1-odstotna, kot je napovedal aprila, temveč 2,5-odstotna. Kljub boljši napovedi gibanja BDP-ja pa IMF ni spreminjal ocene glede trdnosti slovenskega trga dela za tekoče leto. Stopnja anketne brezposelnosti naj bi bila tako letos 3,9-odstotna. Leto pozneje naj bi se zvišala na štiri odstotke (po predhodni napovedi naj bi ostala pri 3,9 odstotka). Nekaj nižji bo tudi pričakovani presežek na tekočem računu plačilne bilance. Letos naj bi dosegel 2,9 odstotka, prihodnje leto pa 2,4 odstotka BDP-ja. Pred tem je sklad Sloveniji napovedoval presežek v višini 3,2 in 2,8 odstotka BDP-ja. Misija IMF-a je bila v Sloveniji nazadnje septembra, ob tej priložnosti pa je opravila vmesno oceno stanja v državi. Ocenila je, da se je slovensko gospodarstvo v prvi polovici leta odrezalo dobro, finančni sistem je stabilen, ukrepi za zagotavljanje javnofinančne stabilnosti pa so učinkoviti. Bo pa morala Slovenija za nadaljnje zviševanje življenjskega standarda zagotoviti dinamičen zasebni sektor, je poudarila vodja misije IMF-a v Sloveniji Huidan Lin. Redna misija sklada bo v Ljubljani znova januarja. Svetovno gospodarstvo v dobri kondiciji Za svetovno gospodarstvo IMF opozarja, da kljub vojni na Bližnjem vzhodu, trgovinskim napetostim in motnjam na energetskih trgih ostaja v razmeroma dobri kondiciji, se pa možnosti za spopadanje z novimi pretresi hitro zmanjšujejo. Svetovni BDP se bo letos okrepil za 3,1 odstotka, prihodnje leto pa za 3,4 odstotka. IMF v poročilu WEO napoved rasti za letos tako glede na aprilsko oceno ohranja nespremenjeno, za prihodnje leto pa jo zvišuje za 0,2 odstotne točke. Kljub temu pa so tveganja pretežno usmerjena navzdol, predvsem zaradi možnosti nadaljnjega zaostrovanja konflikta na Bližnjem vzhodu, višjih cen energentov in hrane ter negotovosti v svetovni trgovini, izhaja iz poročila. Sklad ZDA za letos in prihodnje leto napoveduje 2,3-odstotno gospodarsko rast, EU 1,1- oziroma 1,2-odstotno, Japonski pa v obeh letih 0,7-odstotno. Kitajski za letos napoveduje 4,5-odstotno rast in v letu 2027 4,0-odstotno, Indiji v obeh letih 7,0-odstotno, Rusiji pa 0,9-odstotno. V Ukrajini letos pričakuje 1,0 odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), v prihodnjem letu pa 3,5-odstotno. Svetovna inflacija naj bi letos dosegla 4,7 odstotka, prihodnje leto pa naj bi upočasnila na 4,1 odstotka. Začasni pritisk na cene bo po pričakovanjih IMF-a predvsem posledica dražjih energentov in hrane, medtem ko naj bi učinek višjih cen surovin na osnovno inflacijo popustil. V IMF poudarjajo, da se je svetovno gospodarstvo v zadnjih manj kot sedmih letih soočilo z izjemnim zaporedjem pretresov. Po pandemiji in motnjah v dobavnih verigah so sledili vojni v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, izrazita nihanja cen energentov ter spremembe trgovinske politike in odnosov med državami. Kljub temu so trgi dela ostali presenetljivo močni, finančni sistemi pa so večinoma prenesli ponavljajoče se šoke. Odpornost gospodarstva je po oceni sklada podpiralo več dejavnikov - države so preusmerjale dobavo energentov, povečevale proizvodnjo, črpale zaloge in nadomeščale posamezne vire energije z drugimi, tudi obnovljivimi. K blažitvi posledic so prispevali tudi večja energetska učinkovitost ter prilagodljivost podjetij in dobavnih verig. Pomembno vlogo je odigrala tudi rast naložb v umetno inteligenco, vendar se koristi poznajo v razmeroma majhnem številu podjetij, panog in gospodarstev, kar povečuje odvisnost svetovne rasti od ozkega kroga tehnoloških in finančnih dejavnikov. Povečevanje razlik med državami Razlike med državami se medtem povečujejo. Države, ki so manj neposredno izpostavljene vojni in so močno vključene v tehnološki razmah, beležijo stabilno ali okrepljeno gospodarsko dejavnost. Izvoznice energentov zunaj neposrednega območja konflikta imajo koristi od ugodnejših trgovinskih pogojev. Nasprotno se z največjimi težavami soočajo države, ki energente uvažajo in so manj povezane s tehnološkimi dobavnimi verigami. Med najbolj ranljivimi so številne države z nizkimi dohodki. Rast obsega svetovne trgovine naj bi se letos upočasnila, prihodnje leto pa stabilizirala. Na trgovino bodo še naprej vplivali carine, prilagajanje proizvodnih verig in razmeroma živahna menjava, povezana s tehnološkim sektorjem. Med največjimi tveganji za svetovno gospodarstvo IMF izpostavlja nadaljnje zaostrovanje konflikta na Bližnjem vzhodu, morebitno spremembo pričakovanj glede donosnosti in produktivnosti naložb v umetno inteligenco - če bi vlagatelji ocenili, da so pričakovane koristi manjše od predvidenih, bi se lahko naložbe močno zmanjšale. Poziv k restriktivni denarni politiki IMF opozarja, da je javni dolg v številnih gospodarstvih visok, stroški zadolževanja pa so se v večjih razvitih državah občutno zvišali. Države so že porabile del proračunskih rezerv za blaženje preteklih pretresov, zato imajo manj manevrskega prostora za prihodnje potrebe, povezane s staranjem prebivalstva, podnebnimi spremembami in nacionalno varnostjo. Pomoč gospodinjstvom zaradi dražje hrane in energije bi morala biti po priporočilih IMF začasna in usmerjena predvsem v najbolj ranljive skupine. IMF centralne banke poziva, naj ostanejo osredotočene na cenovno stabilnost in inflacijo, pri čemer bi morala biti denarna politika dovolj restriktivna, da prepreči prenos začetnih podražitev v širše in dolgotrajnejše inflacijske pritiske. Za dolgoročno odpornost gospodarstev pa bo po mnenju IMF potrebna celovita strategija, ki bo temeljila na treh stebrih: tehnološki in energetski raznolikosti, diverzifikaciji trgovine ter večjih rezervah ključnih dobrin. Nazadnje IMF poudarja potrebo po usklajenih odzivih, ker številni pretresi presegajo državne meje. Države bodo morale sodelovati tudi pri obvladovanju tveganj, ki jih prinaša umetna inteligenca, ter pri zagotavljanju, da bodo koristi tehnološkega napredka širše porazdeljene, poziva sklad.

  language

  slv

  published at

  2026-10-13T05:23:16

  source

  RTV Slovenija

  title

  IMF občutno izboljšal napoved gospodarske rasti Slovenije, a pričakuje višjo inflacijo

  url

  https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/imf-obcutno-izboljsal-napoved-gospodarske-rasti-slovenije-a-pricakuje-visjo-inflacijo/796694

• article order

  3

  body

  Mednarodni denarni sklad (IMF) je skladno s pričakovanji izboljšal gospodarske obete za Slovenijo. V primerjavi z ocenami iz aprila je napoved rasti slovenskega gospodarstva za letos izboljšal za 1,2 odstotne točke na 3,2 odstotka. Svetovni BDP se bo medtem letos okrepil za 3,1 odstotka, prihodnje leto pa za 3,4 odstotka, napoveduje IMF. IMF je Sloveniji aprila v poročilu o svetovnih gospodarskih obetih (WEO) za letošnje leto napovedoval 2,0-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), za prihodnje leto pa 2,1-odstotno. Potem ko je gospodarsko napoved za našo državo večkrat zapored poslabšal, jo je tokrat torej izboljšal. Pozitiven popravek ni presenečenje, saj so se za podoben korak že odločile tudi druge institucije, med njimi Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, ki letos v Sloveniji pričakuje celo 3,8-odstotno rast, leta 2027 pa 2,5-odstotno. Sklad je ob vojni na Bližnjem vzhodu, ki ima za posledico rast cen energentov, in drugih podražitvah precej navzgor popravil tudi oceno slovenske inflacije. Potem ko je spomladi pričakoval, da bo letos v povprečju znašala 2,9 odstotka, zdaj napoveduje, da bo 3,5-odstotna. Prihodnje leto naj ne bi bila 2,1-odstotna, kot je napovedal aprila, temveč 2,5-odstotna. Kljub boljši napovedi gibanja BDP pa IMF ni spreminjal ocene glede trdnosti slovenskega trga dela za tekoče leto. Stopnja anketne brezposelnosti naj bi bila tako letos 3,9-odstotna. Leto pozneje naj bi se zvišala na štiri odstotke (po predhodni napovedi naj bi ostala pri 3,9 odstotka). Nekaj nižji bo tudi pričakovani presežek na tekočem računu plačilne bilance. Letos naj bi dosegel 2,9 odstotka, prihodnje leto pa 2,4 odstotka BDP. Pred tem je sklad Sloveniji napovedoval presežek v višini 3,2 in 2,8 odstotka BDP. Misija IMF je bila v Sloveniji nazadnje septembra, ob tej priložnosti pa je opravila vmesno oceno stanja v državi. Ocenila je, da se je slovensko gospodarstvo v prvi polovici leta odrezalo dobro, finančni sistem je stabilen, ukrepi za zagotavljanje javnofinančne stabilnosti pa so učinkoviti. Bo pa morala Slovenija za nadaljnje zviševanje življenjskega standarda zagotoviti dinamičen zasebni sektor, je poudarila vodja misije IMF v Sloveniji Huidan Lin. Redna misija sklada bo v Ljubljani znova januarja. IMF svetu letos napoveduje 3,1-odstotno gospodarsko rast Svetovno gospodarstvo po oceni IMF kljub vojni na Bližnjem vzhodu, trgovinskim napetostim in motnjam na energetskih trgih ostaja v razmeroma dobri kondiciji, se pa možnosti za spopadanje z novimi pretresi hitro zmanjšujejo. Sklad ZDA za letos in prihodnje leto napoveduje 2,3-odstotno gospodarsko rast, EU 1,1- oziroma 1,2-odstotno, Japonski pa v obeh letih 0,7-odstotno. Kitajski za letos napoveduje 4,5-odstotno rast in v letu 2027 4,0-odstotno, Indiji v obeh letih 7,0-odstotno, Rusiji pa 0,9-odstotno. V Ukrajini letos pričakuje 1,0-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), v prihodnjem letu pa 3,5-odstotno. Svetovna inflacija naj bi letos dosegla 4,7 odstotka, prihodnje leto pa naj bi upočasnila na 4,1 odstotka. Začasni pritisk na cene bo po pričakovanjih IMF predvsem posledica dražjih energentov in hrane, medtem ko naj bi učinek višjih cen surovin na osnovno inflacijo popustil. V IMF poudarjajo, da se je svetovno gospodarstvo v zadnjih manj kot sedmih letih soočilo z izjemnim zaporedjem pretresov. Po pandemiji in motnjah v dobavnih verigah so sledili vojni v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, izrazita nihanja cen energentov ter spremembe trgovinske politike in odnosov med državami. Kljub temu so trgi dela ostali presenetljivo močni, finančni sistemi pa so večinoma prenesli ponavljajoče se šoke. Odpornost gospodarstva je po oceni sklada podpiralo več dejavnikov - države so preusmerjale dobavo energentov, povečevale proizvodnjo, črpale zaloge in nadomeščale posamezne vire energije z drugimi, tudi obnovljivimi. K blažitvi posledic so prispevali tudi večja energetska učinkovitost ter prilagodljivost podjetij in dobavnih verig. Pomembno vlogo je odigrala tudi rast naložb v umetno inteligenco, vendar se koristi poznajo v razmeroma majhnem številu podjetij, panog in gospodarstev, kar povečuje odvisnost svetovne rasti od ozkega kroga tehnoloških in finančnih dejavnikov. Rast obsega svetovne trgovine naj bi se letos upočasnila, prihodnje leto pa stabilizirala. Na trgovino bodo še naprej vplivali carine, prilagajanje proizvodnih verig in razmeroma živahna menjava, povezana s tehnološkim sektorjem.

  language

  slv

  published at

  2026-10-13T06:13:22

  source

  24ur

  title

  IMF izboljšal obete za Slovenijo: letos 3,2-odstotna rast BDP

  url

  https://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/imf-izboljsal-obete-za-slovenijo-letos-32-odstotna-rast-bdp.html

• article order

  4

  body

  Zaradi nadaljevanja vojne na Bližnjem vzhodu in rasti cen energentov pa je IMF navzgor popravil tudi oceno slovenske inflacije Mednarodni denarni sklad (IMF) je napoved slovenske letošnje gospodarske rasti zvišal za 1,2 odstotne točke na 3,2 odstotka, za prihodnje leto pa za 0,1 odstotne točke na 2,2 odstotka. Hkrati je občutno zvišal tudi napoved inflacije. IMF je aprila Sloveniji napovedoval dvoodstotno gospodarsko rast, popravek navzgor pa ni presenečenje, saj ocene gospodarske rasti dvigujejo tudi druge ustanove. Urad za makroekonomske analize in razvoj tako pričakuje 3,8-odstotno rast, leta 2027 pa 2,5-odstotno. Danes bo svojo napoved dala tudi Analitika Gospodarske zbornice Slovenije. Zaradi nadaljevanja vojne na Bližnjem vzhodu in rasti cen energentov pa je IMF navzgor popravil tudi oceno slovenske inflacije. Potem ko je spomladi pričakoval, da bo letos v povprečju znašala 2,9 odstotka, zdaj napoveduje, da bo 3,5-odstotna. Prihodnje leto naj bi bila 2,5-odstotna, kar je 0,4 odstotne točke od prejšnje napovedi. IMF ohranja napoved svetovne rasti Mednarodni denarni sklad je v okviru rednega srečanja IMF in Svetovne banke v Bangkoku na Tajskem napoved rasti svetovnega gospodarstva ohranil pri 3,1 odstotka, za prihodnje leto pa jo je zvišal za 0,2 odstotne točke na 3,4 odstotka. Pri tem ocenjujejo, da svetovno gospodarstvo kljub vojni na Bližnjem vzhodu, trgovinskim napetostim in motnjam na energetskih trgih ostaja v razmeroma dobri kondiciji, se pa možnosti za spopadanje z novimi pretresi hitro zmanjšujejo. Opozarjajo, da so tveganja pretežno usmerjena navzdol, predvsem zaradi možnosti nadaljnjega zaostrovanja konflikta na Bližnjem vzhodu, višjih cen energentov in hrane ter negotovosti v svetovni trgovini, izhaja iz poročila. Sklad ZDA za letos in prihodnje leto napoveduje 2,3-odstotno gospodarsko rast, EU 1,1- oziroma 1,2-odstotno, Japonski pa v obeh letih 0,7-odstotno. Kitajski za letos napoveduje 4,5-odstotno rast in v letu 2027 4,0-odstotno, Indiji v obeh letih 7,0-odstotno, Rusiji pa 0,9-odstotno. Svetovna inflacija naj bi letos dosegla 4,7 odstotka, prihodnje leto pa naj bi upočasnila na 4,1 odstotka. Začasni pritisk na cene bo po pričakovanjih IMF predvsem posledica dražjih energentov in hrane, medtem ko naj bi učinek višjih cen surovin na osnovno inflacijo popustil.

  language

  slv

  published at

  2026-10-13T05:27:00

  source

  Delo

  title

  Mednarodni denarni sklad zvišal napoved slovenske gospodarske rasti

  url

  https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/mednarodni-denarni-sklad-zvisal-napoved-slovenske-gospodarske-rasti

• article order

  2

  body

  Svetovno gospodarstvo kljub vojni na Bližnjem vzhodu, trgovinskim napetostim in motnjam na energetskih trgih ostaja v razmeroma dobri kondiciji, se pa možnosti za spopadanje z novimi pretresi hitro zmanjšujejo, opozarja Mednarodni denarni sklad (IMF). Svetovni BDP se bo letos okrepil za 3,1 odstotka, prihodnje leto pa za 3,4 odstotka napoveduje. IMF v poročilu o svetovnih gospodarskih obetih (WEO), objavljenem v času rednih spomladanskih srečanj IMF in Svetovne banke v Bangkoku na Tajskem, napoved rasti za letos tako glede na aprilsko oceno ohranja nespremenjeno, za prihodnje leto pa jo zvišuje za 0,2 odstotne točke. Kljub temu pa so tveganja pretežno usmerjena navzdol, predvsem zaradi možnosti nadaljnjega zaostrovanja konflikta na Bližnjem vzhodu, višjih cen energentov in hrane ter negotovosti v svetovni trgovini, izhaja iz poročila. Sklad ZDA za letos in prihodnje leto napoveduje 2,3-odstotno gospodarsko rast, EU 1,1- oziroma 1,2-odstotno, Japonski pa v obeh letih 0,7-odstotno. Kitajski za letos napoveduje 4,5-odstotno rast in v letu 2027 4,0-odstotno, Indiji v obeh letih 7,0-odstotno, Rusiji pa 0,9-odstotno. V Ukrajini letos pričakuje 1,0 odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), v prihodnjem letu pa 3,5-odstotno. Številni pretresi, ki pa bodo popustili Svetovna inflacija naj bi letos dosegla 4,7 odstotka, prihodnje leto pa naj bi upočasnila na 4,1 odstotka. Začasni pritisk na cene bo po pričakovanjih IMF predvsem posledica dražjih energentov in hrane, medtem ko naj bi učinek višjih cen surovin na osnovno inflacijo popustil. V IMF poudarjajo, da se je svetovno gospodarstvo v zadnjih manj kot sedmih letih soočilo z izjemnim zaporedjem pretresov. Po pandemiji in motnjah v dobavnih verigah so sledili vojni v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, izrazita nihanja cen energentov ter spremembe trgovinske politike in odnosov med državami. Kljub temu so trgi dela ostali presenetljivo močni, finančni sistemi pa so večinoma prenesli ponavljajoče se šoke. Odpornost gospodarstva je po oceni sklada podpiralo več dejavnikov - države so preusmerjale dobavo energentov, povečevale proizvodnjo, črpale zaloge in nadomeščale posamezne vire energije z drugimi, tudi obnovljivimi. K blažitvi posledic so prispevali tudi večja energetska učinkovitost ter prilagodljivost podjetij in dobavnih verig. Rast naložb v umetno inteligenco, a malo koristi Pomembno vlogo je odigrala tudi rast naložb v umetno inteligenco, vendar se koristi poznajo v razmeroma majhnem številu podjetij, panog in gospodarstev, kar povečuje odvisnost svetovne rasti od ozkega kroga tehnoloških in finančnih dejavnikov. Razlike med državami se medtem povečujejo. Države, ki so manj neposredno izpostavljene vojni in so močno vključene v tehnološki razmah, beležijo stabilno ali okrepljeno gospodarsko dejavnost. Izvoznice energentov zunaj neposrednega območja konflikta imajo koristi od ugodnejših trgovinskih pogojev. Nasprotno se z največjimi težavami soočajo države, ki energente uvažajo in so manj povezane s tehnološkimi dobavnimi verigami. Med najbolj ranljivimi so številne države z nizkimi dohodki. Rast obsega svetovne trgovine naj bi se letos upočasnila, prihodnje leto pa stabilizirala. Na trgovino bodo še naprej vplivali carine, prilagajanje proizvodnih verig in razmeroma živahna menjava, povezana s tehnološkim sektorjem. Med največjimi tveganji za svetovno gospodarstvo IMF izpostavlja nadaljnje zaostrovanje konflikta na Bližnjem vzhodu, morebitno spremembo pričakovanj glede donosnosti in produktivnosti naložb v umetno inteligenco - če bi vlagatelji ocenili, da so pričakovane koristi manjše od predvidenih, bi se lahko naložbe močno zmanjšale. Visok javni dolg in višji stroški zadolževanja IMF opozarja, da je javni dolg v številnih gospodarstvih visok, stroški zadolževanja pa so se v večjih razvitih državah občutno zvišali. Države so že porabile del proračunskih rezerv za blaženje preteklih pretresov, zato imajo manj manevrskega prostora za prihodnje potrebe, povezane s staranjem prebivalstva, podnebnimi spremembami in nacionalno varnostjo. Pomoč gospodinjstvom zaradi dražje hrane in energije bi morala biti po priporočilih IMF začasna in usmerjena predvsem v najbolj ranljive skupine. IMF centralne banke poziva, naj ostanejo osredotočene na cenovno stabilnost in inflacijo, pri čemer bi morala biti denarna politika dovolj restriktivna, da prepreči prenos začetnih podražitev v širše in dolgotrajnejše inflacijske pritiske. Za dolgoročno odpornost gospodarstev pa bo po mnenju IMF potrebna celovita strategija, ki bo temeljila na treh stebrih: tehnološki in energetski raznolikosti, diverzifikaciji trgovine ter večjih rezervah ključnih dobrin.

  language

  slv

  published at

  2026-10-13T04:39:40

  source

  SiOL

  title

  IMF: Svetovno gospodarstvo je na preizkušnji

  url

  https://siol.net/novice/svet/imf-svetu-letos-napoveduje-31-odstotno-gospodarsko-rast-703815

source scope

analyzed source count

5

omitted articles

omitted source count

0

total source count

5