MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• Omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija po ocenah ZN ni več realno dosegljiva.
• Podnebne spremembe povzročajo uničujoče posledice, kot so poplave, vročinski valovi in gozdni požari.
• ZDA so navedene kot velika izjema pri povečanju izpustov med državami skupine G20.
• Svetovni ukrepi za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov močno zaostajajo za cilji Pariškega sporazuma.
• Ob trenutnih politikah se bo svetovna temperatura do leta 2100 zvišala za 2,8 stopinje Celzija.
• Tudi ob popolnem izpolnjevanju vseh podnebnih zavez se pričakuje dvig temperature za 2,6 stopinje Celzija.
• Emisije toplogrednih plinov bi se morale do leta 2030 zmanjšati za 18 odstotkov, da bi dosegli podnebne cilje.
• Najbolj in najprej trpijo tisti, ki so za podnebne spremembe najmanj odgovorni.
• Vrnitev temperature na 1,5 stopinje do konca stoletja bi zahtevala odstranjevanje velikih količin ogljikovega dioksida iz ozračja.
• Evropska ljudska stranka (EPP) si prizadeva za triletni odlog pravil o emisijah metana.
• Del evropskih poslancev zahteva odpravo ali preložitev sistema za trgovanje z emisijami ETS2.
• Sistem ETS2 naj bi zajemal približno 40 odstotkov emisij toplogrednih plinov v Evropski uniji.

key differences

Del evropskih poslancev zahteva odpravo ali preložitev sistema za trgovanje z emisijami ETS2.

Samo Delo poroča o zahtevi; ostali viri je ne omenjajo.

Emisije toplogrednih plinov bi se morale do leta 2030 zmanjšati za 18 odstotkov, da bi dosegli podnebne cilje.

Dva vira potrjujeta, dva ne omenjata.

Evropska ljudska stranka (EPP) si prizadeva za triletni odlog pravil o emisijah metana.

Samo Delo poroča o prizadevanjih EPP.

Najbolj in najprej trpijo tisti, ki so za podnebne spremembe najmanj odgovorni.

STA, Delo in Dnevnik trditve ne omenjajo; RTV in Mladina jo podpirata s citatom Guterresa.

Ob trenutnih politikah se bo svetovna temperatura do leta 2100 zvišala za 2,8 stopinje Celzija.

STA trditev izpušča; ostali jo potrjujejo brez razlik.

Omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija po ocenah ZN ni več realno dosegljiva.

STA trditev ignorira, ostali jo potrjujejo, a z različno gotovostjo.

Podnebne spremembe povzročajo uničujoče posledice, kot so poplave, vročinski valovi in gozdni požari.

STA trditve ne omenja, ostali jo podpirajo, a z različno podrobnostjo.

Sistem ETS2 naj bi zajemal približno 40 odstotkov emisij toplogrednih plinov v Evropski uniji.

Samo Delo omenja trditev, ostali je ne.

Svetovni ukrepi za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov močno zaostajajo za cilji Pariškega sporazuma.

Vsi viri trditev potrjujejo, brez nasprotij.

Tudi ob popolnem izpolnjevanju vseh podnebnih zavez se pričakuje dvig temperature za 2,6 stopinje Celzija.

STA ne omenja, ostali potrjujejo brez nasprotij.

Vrnitev temperature na 1,5 stopinje do konca stoletja bi zahtevala odstranjevanje velikih količin ogljikovega dioksida iz ozračja.

STA, Delo in Mladina trditve ne omenjajo; RTV in Dnevnik jo podpirata.

ZDA so navedene kot velika izjema pri povečanju izpustov med državami skupine G20.

RTV potrjuje, Dnevnik delno, ostali molčijo.

source analyses

Delo

Del evropskih poslancev zahteva odpravo ali preložitev sistema za trgovanje z emisijami ETS2.

Da: Članek navaja, da del poslancev EPP zahteva odpravo ali preložitev ETS2.

Emisije toplogrednih plinov bi se morale do leta 2030 zmanjšati za 18 odstotkov, da bi dosegli podnebne cilje.

Ni omenjeno

Evropska ljudska stranka (EPP) si prizadeva za triletni odlog pravil o emisijah metana.

Da: Članek eksplicitno navaja prizadevanja EPP za triletni odlog pravil.

Najbolj in najprej trpijo tisti, ki so za podnebne spremembe najmanj odgovorni.

Ni omenjeno

Ob trenutnih politikah se bo svetovna temperatura do leta 2100 zvišala za 2,8 stopinje Celzija.

Da: Članek navaja napoved Unepa o dvigu za 2,8 stopinje pri obstoječih politikah.

Omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija po ocenah ZN ni več realno dosegljiva.

Delno: Članek navaja, da bo segrevanje preseglo 1,5 stopinje in mejo doseglo kmalu.

Podnebne spremembe povzročajo uničujoče posledice, kot so poplave, vročinski valovi in gozdni požari.

Delno: Članek omenja uničujoče posledice segrevanja, a ne našteva teh primerov.

Sistem ETS2 naj bi zajemal približno 40 odstotkov emisij toplogrednih plinov v Evropski uniji.

Da: Članek navaja, da naj bi sistem zajemal približno 40 odstotkov emisij.

Svetovni ukrepi za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov močno zaostajajo za cilji Pariškega sporazuma.

Da: Članek navaja opozorilo ZN, da ukrepi zaostajajo za cilji sporazuma.

Tudi ob popolnem izpolnjevanju vseh podnebnih zavez se pričakuje dvig temperature za 2,6 stopinje Celzija.

Da: Članek navaja napoved Unepa o dvigu za 2,6 stopinje ob izpolnitvi zavez.

Vrnitev temperature na 1,5 stopinje do konca stoletja bi zahtevala odstranjevanje velikih količin ogljikovega dioksida iz ozračja.

Ni omenjeno

ZDA so navedene kot velika izjema pri povečanju izpustov med državami skupine G20.

Ni omenjeno

Dnevnik

Del evropskih poslancev zahteva odpravo ali preložitev sistema za trgovanje z emisijami ETS2.

Ni omenjeno

Emisije toplogrednih plinov bi se morale do leta 2030 zmanjšati za 18 odstotkov, da bi dosegli podnebne cilje.

Da: Članek navaja zahtevo po 18-odstotnem zmanjšanju do leta 2030.

Evropska ljudska stranka (EPP) si prizadeva za triletni odlog pravil o emisijah metana.

Ni omenjeno

Najbolj in najprej trpijo tisti, ki so za podnebne spremembe najmanj odgovorni.

Ni omenjeno

Ob trenutnih politikah se bo svetovna temperatura do leta 2100 zvišala za 2,8 stopinje Celzija.

Da: Članek navaja točno to oceno ZN ob nadaljevanju sedanjih politik.

Omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija po ocenah ZN ni več realno dosegljiva.

Da: Članek izrecno navaja, da cilj ni več realno dosegljiv.

Podnebne spremembe povzročajo uničujoče posledice, kot so poplave, vročinski valovi in gozdni požari.

Da: Guterres opozarja na poplave, požare in druge nesreče.

Sistem ETS2 naj bi zajemal približno 40 odstotkov emisij toplogrednih plinov v Evropski uniji.

Ni omenjeno

Svetovni ukrepi za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov močno zaostajajo za cilji Pariškega sporazuma.

Da: Poročilo ZN kaže, da načrti ne dosegajo potrebnih zmanjšanj.

Tudi ob popolnem izpolnjevanju vseh podnebnih zavez se pričakuje dvig temperature za 2,6 stopinje Celzija.

Da: Članek navaja točno to oceno ZN ob izpolnitvi vseh zavez.

Vrnitev temperature na 1,5 stopinje do konca stoletja bi zahtevala odstranjevanje velikih količin ogljikovega dioksida iz ozračja.

Da: Članek potrjuje, da je to pogoj za vrnitev na 1,5 stopinje.

ZDA so navedene kot velika izjema pri povečanju izpustov med državami skupine G20.

Delno: Članek omenja umik ZDA iz sporazuma kot razlog za slabše ocene.

Mladina

Del evropskih poslancev zahteva odpravo ali preložitev sistema za trgovanje z emisijami ETS2.

Ni omenjeno

Emisije toplogrednih plinov bi se morale do leta 2030 zmanjšati za 18 odstotkov, da bi dosegli podnebne cilje.

Ni omenjeno

Evropska ljudska stranka (EPP) si prizadeva za triletni odlog pravil o emisijah metana.

Ni omenjeno

Najbolj in najprej trpijo tisti, ki so za podnebne spremembe najmanj odgovorni.

Da: Članek dobesedno navaja to trditev v citatu Guterresa.

Ob trenutnih politikah se bo svetovna temperatura do leta 2100 zvišala za 2,8 stopinje Celzija.

Da: Članek navaja, da bi se ob obstoječih politikah temperature dvignile za 2,8 stopinje.

Omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija po ocenah ZN ni več realno dosegljiva.

Da: Članek navaja, da je možnost za ohranitev meje 1,5 stopinje izgubljena.

Podnebne spremembe povzročajo uničujoče posledice, kot so poplave, vročinski valovi in gozdni požari.

Da: Članek izrecno našteva te posledice kot uničujoče.

Sistem ETS2 naj bi zajemal približno 40 odstotkov emisij toplogrednih plinov v Evropski uniji.

Ni omenjeno

Svetovni ukrepi za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov močno zaostajajo za cilji Pariškega sporazuma.

Da: Članek navaja, da ukrepi močno zaostajajo za cilji sporazuma.

Tudi ob popolnem izpolnjevanju vseh podnebnih zavez se pričakuje dvig temperature za 2,6 stopinje Celzija.

Da: Članek navaja, da bi se ob izpolnitvi vseh zavez temperature dvignile za 2,6 stopinje.

Vrnitev temperature na 1,5 stopinje do konca stoletja bi zahtevala odstranjevanje velikih količin ogljikovega dioksida iz ozračja.

Ni omenjeno

ZDA so navedene kot velika izjema pri povečanju izpustov med državami skupine G20.

Ni omenjeno

RTV Slovenija

Del evropskih poslancev zahteva odpravo ali preložitev sistema za trgovanje z emisijami ETS2.

Ni omenjeno

Emisije toplogrednih plinov bi se morale do leta 2030 zmanjšati za 18 odstotkov, da bi dosegli podnebne cilje.

Da: Poročilo ZN navaja zahtevo po 18-odstotnem zmanjšanju do 2030.

Evropska ljudska stranka (EPP) si prizadeva za triletni odlog pravil o emisijah metana.

Ni omenjeno

Najbolj in najprej trpijo tisti, ki so za podnebne spremembe najmanj odgovorni.

Da: Članek citira Guterresa, ki potrjuje to trditev.

Ob trenutnih politikah se bo svetovna temperatura do leta 2100 zvišala za 2,8 stopinje Celzija.

Da: Članek izrecno navaja to napoved za trenutne ukrepe.

Omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija po ocenah ZN ni več realno dosegljiva.

Da: Članek navaja, da to ni več mogoče.

Podnebne spremembe povzročajo uničujoče posledice, kot so poplave, vročinski valovi in gozdni požari.

Da: Guterres v citatu izpostavlja prav te posledice.

Sistem ETS2 naj bi zajemal približno 40 odstotkov emisij toplogrednih plinov v Evropski uniji.

Ni omenjeno

Svetovni ukrepi za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov močno zaostajajo za cilji Pariškega sporazuma.

Da: Poročilo navaja, da sedanji načrti ne dosegajo potrebnih zmanjšanj.

Tudi ob popolnem izpolnjevanju vseh podnebnih zavez se pričakuje dvig temperature za 2,6 stopinje Celzija.

Da: Članek potrjuje to napoved ob izpolnitvi vseh zavez.

Vrnitev temperature na 1,5 stopinje do konca stoletja bi zahtevala odstranjevanje velikih količin ogljikovega dioksida iz ozračja.

Da: Članek navaja, da je vrnitev odvisna od odstranjevanja ogljika.

ZDA so navedene kot velika izjema pri povečanju izpustov med državami skupine G20.

Da: Članek izrecno navaja ZDA kot veliko izjemo pri rasti izpustov.

STA

Del evropskih poslancev zahteva odpravo ali preložitev sistema za trgovanje z emisijami ETS2.

Ni omenjeno

Emisije toplogrednih plinov bi se morale do leta 2030 zmanjšati za 18 odstotkov, da bi dosegli podnebne cilje.

Ni omenjeno

Evropska ljudska stranka (EPP) si prizadeva za triletni odlog pravil o emisijah metana.

Ni omenjeno

Najbolj in najprej trpijo tisti, ki so za podnebne spremembe najmanj odgovorni.

Ni omenjeno

Ob trenutnih politikah se bo svetovna temperatura do leta 2100 zvišala za 2,8 stopinje Celzija.

Ni omenjeno

Omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija po ocenah ZN ni več realno dosegljiva.

Ni omenjeno

Podnebne spremembe povzročajo uničujoče posledice, kot so poplave, vročinski valovi in gozdni požari.

Ni omenjeno

Sistem ETS2 naj bi zajemal približno 40 odstotkov emisij toplogrednih plinov v Evropski uniji.

Ni omenjeno

Svetovni ukrepi za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov močno zaostajajo za cilji Pariškega sporazuma.

Da: Članek neposredno navaja, da ukrepi močno zaostajajo za cilji.

Tudi ob popolnem izpolnjevanju vseh podnebnih zavez se pričakuje dvig temperature za 2,6 stopinje Celzija.

Ni omenjeno

Vrnitev temperature na 1,5 stopinje do konca stoletja bi zahtevala odstranjevanje velikih količin ogljikovega dioksida iz ozračja.

Ni omenjeno

ZDA so navedene kot velika izjema pri povečanju izpustov med državami skupine G20.

Ni omenjeno

Analiza sentimenta

entities

• Združeni narodi
• Antonio Guterres
• Program ZN za okolje (UNEP)
• Evropska unija
• ZDA
• Turčija
• Evropska ljudska stranka (EPP)
• Kitajska
• Indonezija
• Indija
• Rusija
• G20

key differences

Antonio Guterres

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.

Evropska ljudska stranka (EPP)

Samo Delo jo kritizira kot nasprotnico podnebne politike.

Evropska unija

Nevtralno: kot država ali okvir, brez kritike ali pohvale.

G20

Samo RTV Slovenija omenja G20, in sicer nevtralno.

Indija

Samo RTV omenja Indijo nevtralno, drugi viri je ne.

Indonezija

Samo RTV poroča o okoljskem vplivu, ostali je ne omenjajo.

Kitajska

Samo RTV Slovenija omenja Kitajsko, in sicer nevtralno.

Program ZN za okolje (UNEP)

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v poudarkih.

Rusija

Samo RTV Slovenija omenja Rusijo nevtralno.

Turčija

RTV omenja povečanje izpustov, Dnevnik le lokacijo.

ZDA

STA in Delo ne omenjata; RTV in Dnevnik negativno, a različno: izpusti vs. umik iz sporazuma.

Združeni narodi

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.

source analyses

Delo

Antonio Guterres

Nevtralno: citiran kot govorec brez meta-vrednotenja

Evropska ljudska stranka (EPP)

Negativno: opisana kot nasprotnica podnebnih ukrepov

Evropska unija

Nevtralno: omenjena kot okvir za politike in dogovore

G20

Ni omenjeno

Indija

Ni omenjeno

Indonezija

Ni omenjeno

Kitajska

Ni omenjeno

Program ZN za okolje (UNEP)

Nevtralno: omenjen kot vir napovedi o segrevanju

Rusija

Ni omenjeno

Turčija

Ni omenjeno

ZDA

Ni omenjeno

Združeni narodi

Nevtralno: omenjeni kot vir opozorila o zaostajanju ukrepov

Dnevnik

Antonio Guterres

Nevtralno: citiran kot govorec brez meta-vrednotenja

Evropska ljudska stranka (EPP)

Ni omenjeno

Evropska unija

Ni omenjeno

G20

Ni omenjeno

Indija

Ni omenjeno

Indonezija

Ni omenjeno

Kitajska

Ni omenjeno

Program ZN za okolje (UNEP)

Nevtralno: omenjen kot vir poročila brez vrednotenja

Rusija

Ni omenjeno

Turčija

Nevtralno: omenjena kot lokacija konference COP31 brez vrednotenja

ZDA

Negativno: omenjen umik iz pariškega sporazuma kot vzrok slabših napovedi

Združeni narodi

Nevtralno: informativno poročanje o ocenah in opozorilih ZN brez vrednotenja

Mladina

Antonio Guterres

Nevtralno: Guterres je citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja njegove vloge.

Evropska ljudska stranka (EPP)

Ni omenjeno

Evropska unija

Ni omenjeno

G20

Ni omenjeno

Indija

Ni omenjeno

Indonezija

Ni omenjeno

Kitajska

Ni omenjeno

Program ZN za okolje (UNEP)

Nevtralno: UNEP je omenjen kot avtor poročila, brez vrednotenja.

Rusija

Ni omenjeno

Turčija

Ni omenjeno

ZDA

Ni omenjeno

Združeni narodi

Nevtralno: ZN so navedeni kot vir opozoril in poročila, brez meta-vrednotenja.

RTV Slovenija

Antonio Guterres

Nevtralno: Citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja njegove vloge.

Evropska ljudska stranka (EPP)

Ni omenjeno

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena kot država z zmanjšanjem izpustov, brez vrednotenja.

G20

Nevtralno: Omenjena kot skupina držav z upočasnjeno rastjo izpustov.

Indija

Nevtralno: Omenjena kot država z zmanjšanjem izpustov, brez vrednotenja.

Indonezija

Nevtralno: Omenjena kot država s povečanjem izpustov, brez vrednotenja.

Kitajska

Nevtralno: Omenjena kot država s povečanjem izpustov, brez vrednotenja.

Program ZN za okolje (UNEP)

Nevtralno: Omenjen kot avtor poročila, brez pohvale ali kritike.

Rusija

Nevtralno: Omenjena kot država z zmanjšanjem izpustov, brez vrednotenja.

Turčija

Nevtralno: Omenjena kot gostiteljica COP31 in država s povečanjem izpustov.

ZDA

Negativno: Označene kot 'velika izjema' z največjim povečanjem izpustov.

Združeni narodi

Nevtralno: ZN je vir poročila, omenjen informativno brez vrednotenja.

STA

Antonio Guterres

Nevtralno: citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja

Evropska ljudska stranka (EPP)

Ni omenjeno

Evropska unija

Ni omenjeno

G20

Ni omenjeno

Indija

Ni omenjeno

Indonezija

Ni omenjeno

Kitajska

Ni omenjeno

Program ZN za okolje (UNEP)

Ni omenjeno

Rusija

Ni omenjeno

Turčija

Ni omenjeno

ZDA

Ni omenjeno

Združeni narodi

Nevtralno: organizacija opozarja na zaostajanje, brez meta-vrednotenja

Scenariji

scenarios

• description

  Zaradi alarmantnih poročil ZN se države na konferenci COP31 v Turčiji dogovorijo za strožje nacionalne cilje, kar zmanjša dolgoročno segrevanje. António Guterres uspe mobilizirati ključne onesnaževalce k večjim investicijam v tehnologije za zajemanje ogljika.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  mid

  title

  Globalni dogovor o pospešenem zmanjšanju emisij na COP31

  valence

  positive

• description

  Države ohranjajo trenutne zaveze brez drastičnih sprememb, kar vodi v postopno segrevanje proti 2,6 stopinje Celzija. Institucije EU nadaljujejo s počasnim uvajanjem ETS2, medtem ko tehnološki razvoj obnovljivih virov blaži najhujše gospodarske posledice.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  long

  title

  Nadaljevanje počasnega napredka z občasnimi podnebnimi nihanji

  valence

  neutral

• description

  Zaradi umika ZDA iz pariškega sporazuma in politične neodločnosti drugih velikih onesnaževalcev se globalni izpusti ne zmanjšajo. To vodi v pogostejše naravne nesreče, ki jih opisuje Guterres, in trajno ohromitev gospodarstev v ranljivih regijah.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  mid

  title

  Pospešeno segrevanje zaradi neuspeha nacionalnih podnebnih politik

  valence

  negative

• description

  Znanstveni konzorciji ob podpori ZN razvijejo cenovno dostopno tehnologijo za masovno odstranjevanje ogljika, kar omogoči ponovno doseganje cilja 1,5 stopinje Celzija do leta 2100. To zmanjša pritisk na industrijo in omili potrebo po drastičnem zmanjšanju obstoječih emisij.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  long

  title

  Tehnološki preboj pri odstranjevanju CO2 iz ozračja

  valence

  positive

• description

  Evropska ljudska stranka (EPP) uspe doseči triletni odlog pravil o metanu in ETS2, kar kratkoročno ohrani cene energije stabilne. Vendar se zaradi tega zmanjša ambicioznost EU pri doseganju podnebnih ciljev, kar zahteva kompenzacijo z drugimi ukrepi.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  short

  title

  Kompromis EU o preložitvi podnebnih pravil za konkurenčnost

  valence

  neutral

• description

  Uvedba sistema ETS2 v EU povzroči val protestov zaradi visokih cen goriv, kar prisili vlade k popolni ukinitvi sistema. To vodi v povečane emisije toplogrednih plinov v prometu in ogrevanju, kar poslabša skladnost EU s pariškimi zavezami.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  mid

  title

  Politična destabilizacija zaradi naraščajočih stroškov energentov

  valence

  negative

• description

  ZDA se zaradi pritiska mednarodne skupnosti in ekstremnih vremenskih dogodkov ponovno pridružijo pariškemu sporazumu in prevzamejo vodilno vlogo pri financiranju zelenega prehoda. To ustvari močan zagon, ki prisili Kitajsko in Indonezijo k hitrejšemu zmanjšanju izpustov.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Globalna energetska solidarnost in obnova pariškega sporazuma

  valence

  positive

• description

  Ker omejitev segrevanja na 1,5 stopinje postane neizvedljiva, se mednarodna skupnost pod okriljem ZN preusmeri iz boja proti segrevanju v gradnjo odporne infrastrukture. To vprašanje emisij potisne v ozadje, v ospredje pa pride globalno inženirstvo za zaščito pred poplavami.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  mid

  title

  Preusmeritev pozornosti na prilagajanje namesto na zmanjševanje emisij

  valence

  neutral

• description

  Zaradi neizpolnjevanja zavez na COP31 države v razvoju in razvite države prekinejo dialog o podnebnih spremembah. Vsaka država začne slediti le lastnim kratkoročnim interesom, kar vodi v popolno nekontrolirano povečanje emisij in drastičen dvig globalne temperature.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Popoln razpad mednarodnega podnebnega sodelovanja

  valence

  negative

Viri

articles

• article order

  3

  body

  Pariz, 21. oktobra (STA) Ukrepi za zmanjšanje izpustov, ki segrevajo planet, močno zaostajajo za cilji iz pariškega sporazuma, opozarjajo Združeni narodi. Generalni sekretar Antonio Guterres je opozoril, da so nacionalni podnebni načrti in trenutne politike nevarno pomanjkljivi. Tudi če ...

  language

  slv

  published at

  2026-10-21T10:55:45

  source

  STA

  title

  Guterres: Svet nevarno zaostaja pri omejevanju podnebnega segrevanja

  url

  https://www.sta.si/3613129/

• article order

  5

  body

  Po najnovejših napovedih naj bi globalno segrevanje preseglo prejšnje ocene, saj bo celo po najbolj optimističnem scenariju povprečna temperatura do sredine stoletja narasla za 1,7 do 1,8 stopinje Celzija nad predindustrijsko raven, trdi poročilo ZN-a. Kljub hitri širitvi obnovljivih virov energije in podnebnih ukrepov, ki so v mnogih državah uspeli manjšati izpuste, poročilo navaja, da je najboljši možni izid mogoče doseči le z "nujnimi in strogimi" zmanjšanji emisij. Poročilo Programa ZN-a za okolje navaja, da bi se morali izpusti toplogrednih plinov do leta 2030 zmanjšati za 18 odstotkov glede na ravni iz leta 2025, do leta 2035 za 45 odstotkov in do leta 2040 za 69 odstotkov. Sedanji nacionalni načrti bi emisije do leta 2030 zmanjšali le za pet do osem odstotkov, do leta 2035 pa za 11 do 15 odstotkov. Poročilo napoveduje, da se bo povprečna temperatura ob trenutnih ukrepih do leta 2100 zvišala 2,8 stopinje Celzija oziroma za 2,6 stopinje, če bodo države v celoti izpolnile obstoječe podnebne zaveze. Obe oceni sta višji od lanskoletnih napovedi, saj revidirane ocene izpustov odražajo umik ZDA iz Pariškega sporazuma. Medtem ko se države pripravljajo na COP31 in naslednji krog podnebnih pogajanj v Turčiji, je generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres opozoril, da so posledice neizpolnjenih ukrepov že zdaj uničujoče, navaja Euronews. "Smrtonosne poplave, neusmiljeni vročinski valovi, gozdni požari, izgubljena življenja, ohromljena gospodarstva, vse večje neenakosti - in tisti, ki so za to najmanj odgovorni, trpijo najprej in najhuje," je dejal, ob tem pa poudaril, da ne smemo opustiti prizadevanj za omejitev izpustov. "Če zgrešimo cilj, še ne pomeni, da se moramo predati. Še vedno lahko poskrbimo, da bo segrevanje čim manjše in čim krajše, ter temperature do konca stoletja spet spustimo pod 1,5 stopinje," je dejal. Države so se leta 2015 s Pariškim sporazumom dogovorile, da si bodo prizadevale omejiti povprečno zvišanje temperature pod dve stopinji Celzija, v idealnem primeru za 1,5 stopinje. To ni več mogoče, navaja Program ZN-a za okolje, novi scenarij "najmanjšega možnega" preseganja podnebnega cilja predvideva približno 50-odstotno verjetnost, da bi se temperature do leta 2100 znižale na 1,5 stopinje Celzija nad predindustrijsko raven ali pod to vrednost. Največje povečanje izpustov v ZDA Na splošno so bili svetovni izpusti toplogrednih plinov v letu 2025 v veliki meri enaki rekordnim ravnem iz leta 2024, izpusti ogljika - glavnega povzročitelja podnebnih sprememb -, ki nastajajo iz izgorevanja premoga, nafte in plina, pa so se lani v primerjavi s prejšnjim letom rahlo povečali. Rast izpustov v državah G20 se je upočasnila, vendar so bile pri tem ZDA "velika izjema", navaja poročilo. Med šestimi največjimi onesnaževalci na svetu so se izpusti glede na lanske podatke povečali v ZDA, Indoneziji in na Kitajskem ter zmanjšali v Indiji, Rusiji in Evropski uniji. Poročilo še navaja, da je povečanju izpustov v ZDA, ki so po Kitajski drugi največji onesnaževalec na svetu, "daleč preseglo" povečanje v kateri koli drugi državi, kar je posledica večjega povpraševanja po električni energiji in ponovnega porasta proizvodnje električne energije iz premoga. Naslednje največje povečanje so izmerili v Turčiji, ki od 9. do 20. novembra v Antaliji gosti podnebni vrh ZN-a COP31. Poročilo navaja, da podnebni načrti, predloženi lani in letos, praktično niso vplivali na napovedi prihodnjega segrevanja ter da bo vrnitev na raven 1,5 stopinje Celzija odvisna od odstranjevanja ogljika v velikem obsegu, katerega izvedljivost je negotova.

  language

  slv

  published at

  2026-10-21T08:24:38

  source

  RTV Slovenija

  title

  ZN: Brez podnebnih ukrepov bi se temperatura do konca stoletja zvišala za 2,6 stopinje Celzija

  url

  https://www.rtvslo.si/okolje/zn-brez-podnebnih-ukrepov-bi-se-temperatura-do-konca-stoletja-zvisala-za-2-6-stopinje-celzija/797588

• article order

  6

  body

  Evropska ljudska stranka si prizadeva za triletni odlog pravil o metanu ter odpravo ali preložitev sistema ETS2 za trgovanje z emisijami v prometu in ogrevanju. Evropska ljudska stranka si prizadeva za triletni odlog pravil o emisijah metana in odpravo ali preložitev sistema trgovanja z emisijami za promet in ogrevanje, poroča Politico. EPP si kot največja politična skupina v evropskem parlamentu prizadeva za omilitev dveh pomembnih podnebnih ukrepov Evropske unije. Medtem ko želi doseči triletni odlog pravil o emisijah metana, del njenih poslancev zahteva tudi odpravo ali preložitev novega sistema za trgovanje z emisijami, znanega kot ETS2. Po poročanju Politica devet nacionalnih delegacij EPP, med njimi tudi slovenska, predlaga popolno odpravo sistema ETS2. Deset drugih delegacij podpira milejši predlog, po katerem bi njegovo uvedbo odložili do leta 2031. Sistem naj bi po prvotnih načrtih začel veljati leta 2028. ETS2 temelji na načelu, da morajo dobavitelji goriv za promet in ogrevanje plačevati za emisije toplogrednih plinov. Njegov namen je zmanjšati izpuste, vendar nasprotniki ureditve opozarjajo, da bi lahko dodatni stroški podražili bencin, dizelsko gorivo in zemeljski plin ter tako še povečali življenjske stroške prebivalstva. Odprava sistema bi pomenila velik udarec za podnebno politiko sedemindvajseterice, saj naj bi zajemal približno 40 odstotkov emisij toplogrednih plinov v Uniji. Prizadevanja za spremembe so del širšega pritiska konservativnih političnih skupin, podjetij in nekaterih nacionalnih vlad, ki zahtevajo manj stroge podnebne predpise zaradi konkurenčnosti evropskega gospodarstva. EPP želi podaljšati tudi rok za uveljavitev pravil o emisijah metana, močnega toplogrednega plina, ki prav tako prispeva k segrevanju ozračja. Evropska komisija je prejšnji teden že predlagala enoletni odlog pravil, ki bodo od uvoznikov nafte in plina zahtevala spremljanje in poročanje o emisijah ter njihovo zmanjševanje. Pravila naj bi po prvotnem načrtu začela veljati z novim letom. Vendar si del evropskih poslancev želi daljšega odloga od predlaganega. EPP naj bi na novem glasovanju v evropskem parlamentu zahtevala triletno preložitev pravil, ob tem pa so mogoče tudi dodatne spremembe zakonodaje. Zagovorniki odloga opozarjajo, da bi lahko nejasne zahteve odvrnile dobavitelje od izvoza energentov v Evropo in s tem ogrozile zanesljivost oskrbe z energijo. Združeni narodi opozarjajo, da ukrepi za zmanjšanje izpustov zaostajajo za cilji iz pariškega sporazuma. Tudi po najbolj optimističnem scenariju bo segrevanje preseglo ciljnih 1,5 stopinje Celzija, mejo pa naj bi dosegli v nekaj letih. Kot je opozoril generalni sekretar ZN Antonio Guterres, smo že priča uničujočim posledicam segrevanja. Tudi če države v celoti izpolnijo svoje podnebne zaveze, bi se svetovne temperature po napovedih Unepa do leta 2100 zvišale za 2,6 stopinje Celzija glede na predindustrijsko raven. Če pa države nadaljujejo zgolj obstoječe politike, pa bi se temperature dvignile za 2,8 stopinje. Pariški sporazum iz leta 2015 namreč predvideva omejitev segrevanja na krepko pod dve stopinji Celzija, pri čemer naj bi si države prizadevale za bolj varnih 1,5 stopinje Celzija. Pogajalci Evropskega parlamenta in Sveta EU so danes dosegli dogovor o okrepitvi rezerve za stabilnost trga v okviru sistema EU za trgovanje z izpusti. Dopolnitev zakonodaje, ki jo morata obe instituciji še uradno potrditi, bo po navedbah Sveta povečala dolgoročno stabilnost in predvidljivost trga z izpusti.

  language

  slv

  published at

  2026-10-21T12:00:26

  source

  Delo

  title

  EU pod pritiskom: cene goriva ali podnebno segrevanje

  url

  https://www.delo.si/novice/svet/eu-pod-pritiskom-cene-goriva-ali-podnebno-segrevanje

• article order

  1

  body

  Smrtonosne poplave, neusmiljeni vročinski valovi, divji gozdni požari, izgubljena življenja, ohromljena gospodarstva in vse večje neenakosti Ukrepi za zmanjšanje izpustov, ki segrevajo planet, močno zaostajajo za cilji iz pariškega sporazuma, opozarjajo ZN. Tudi po najbolj optimističnem scenariju bo segrevanje preseglo ciljnih 1,5 stopinje Celzija. To mejo naj bi dosegli v nekaj letih. Kot je opozoril generalni sekretar ZN Antonio Gutteres, smo že priča uničujočim posledicam segrevanja. Poročilo Programa ZN za okolje (Unep) razkriva velik prepad med retoriko in ukrepi pri spopadanju z globalnim segrevanjem. Tudi če države v celoti izpolnijo svoje podnebne zaveze, bi se svetovne temperature po napovedih Unepa do leta 2100 zvišale za 2,6 stopinje Celzija glede na predindustrijsko raven, so izpostavili v letnem poročilu. Če pa države nadaljujejo zgolj obstoječe politike, pa bi se temperature dvignile za 2,8 stopinje. Pariški sporazum iz leta 2015 medtem predvideva omejitev segrevanja na krepko pod dve stopinji Celzija, pri čemer naj bi si države prizadevale za bolj varnih 1,5 stopinje Celzija. "Vsaka možnost, da bi ostali pri meji 1,5 stopinje Celzija, je zaradi desetletij nezadostnih podnebnih ukrepov že izgubljena," so v poročilu izpostavili v ZN. Kot je poudaril tudi Guterres, se svet ne more več izogniti prekoračitvi meje 1,5 stopinje. Posledice so po njegovih besedah že uničujoče. "Smrtonosne poplave, neusmiljeni vročinski valovi, divji gozdni požari, izgubljena življenja, ohromljena gospodarstva, vse večje neenakosti ... pri tem pa najbolj in najprej trpijo tisti, ki so za to najmanj odgovorni," njegove besede povzema francoska tiskovna agencija AFP. Na splošno so bile svetovne emisije toplogrednih plinov lani po podatkih Unepa enake rekordnim ravnem iz leta prej. Emisije ogljika samo zaradi kurjenja premoga - glavnega gonilnika podnebnih sprememb - so se še nekoliko povečale. Guterres je dejal, da so potrebna takojšnja zmanjšanja emisij, da bi človeštvo zaščitili pred posledicami. Nacionalni podnebni načrti in trenutne politike pa so po njegovih besedah nevarno pomanjkljivi. Svet se je sicer v primerjavi s predindustrijskim obdobjem že segrel za približno 1,4 stopinje Celzija, meja 1,5 stopinje bo po pričakovanjih padla v nekaj letih.

  language

  slv

  published at

  2026-10-21T10:23:20

  source

  Mladina

  title

  Najbolj trpijo tisti, ki so za nastale razmere najmanj odgovorni

  url

  https://www.mladina.si/251996/najbolj-trpijo-tisti-ki-so-za-nastale-razmere-najmanj-odgovorni/

• article order

  4

  body

  Glede na poročilo Okoljskega programa ZN (UNEP) bi se morali izpusti toplogrednih plinov do leta 2030 v primerjavi z letom 2025 zmanjšati za 18 odstotkov. Do leta 2035 bi jih bilo treba zmanjšati za 45 odstotkov, do leta 2040 pa za kar 69 odstotkov. Toda sedanji nacionalni podnebni načrti predvidevajo precej manjše zmanjšanje. Po teh načrtih bi se izpusti do leta 2030 zmanjšali le za pet do osem odstotkov, do leta 2035 pa za 11 do 15 odstotkov. Do konca stoletja bi se lahko temperatura zvišala za 2,8 stopinje ZN ocenjujejo, da se bo ob nadaljevanju sedanjih podnebnih politik svetovna temperatura do leta 2100 zvišala za 2,8 stopinje Celzija glede na predindustrijsko obdobje. Če bi države v celoti izpolnile obstoječe podnebne zaveze, bi segrevanje doseglo 2,6 stopinje. Obe oceni sta višji od lanskih napovedi. ZN to pripisujejo umiku ZDA iz pariškega podnebnega sporazuma in spremenjenim ocenam zgodovinskih izpustov toplogrednih plinov. Guterres: Toplogredni plini prispevajo k segrevanju planeta Pred prihodnjo konferenco ZN o podnebnih spremembah COP31, ki bo potekala 20. novembra 2026 v Turčiji, je generalni sekretar ZN António Guterres države pozval, naj ne opustijo prizadevanj za zmanjšanje izpustov. Opozoril je, da toplogredni plini prispevajo k segrevanju planeta, ki povečuje tveganje poplav, požarov in drugih naravnih nesreč. "Preseganje temperaturne meje ne pomeni predaje. Še vedno lahko zagotovimo, da bo preseganje čim manjše in čim krajše ter da se bo temperatura do konca stoletja vrnila pod 1,5 stopinje Celzija," je dejal Guterres. Cilj pariškega sporazuma vse težje dosegljiv Države so se s pariškim podnebnim sporazumom leta 2015 zavezale, da bodo prizadevanja usmerile v omejitev dviga povprečne svetovne temperature na precej manj kot dve stopinji Celzija, pri čemer naj bi bil cilj omejiti segrevanje na 1,5 stopinje. Toda po najnovejšem poročilu ZN omejitev segrevanja na 1,5 stopinje ni več realno dosegljiva. Novo poročilo predstavlja scenarij, ki vključuje najmanjše možno preseganje te meje. Po tem scenariju obstaja približno 50-odstotna verjetnost, da bi se globalna temperatura do leta 2100 lahko vrnila na raven 1,5 stopinje nad predindustrijskim povprečjem. Novi podnebni načrti niso bistveno spremenili napovedi Poročilo ugotavlja tudi, da podnebni načrti, ki so jih države predstavile od lani, skorajda niso vplivali na ocene prihodnjega globalnega segrevanja. Vrnitev temperature na raven 1,5 stopinje Celzija do konca stoletja bi bila odvisna od odstranjevanja velikih količin ogljikovega dioksida iz ozračja. Pri ZN ob tem opozarjajo, da ostaja negotovo, ali bo sploh mogoče takšno odstranjevanje izvesti v potrebnem obsegu.

  language

  slv

  published at

  2026-10-21T08:29:12

  source

  Dnevnik

  title

  Svet se segreva hitreje, kot smo pričakovali: ZN opozarjajo na črne scenarije

  url

  https://www.dnevnik.si/novice/svet/svet-se-segreva-hitreje-kot-smo-pricakovali-zn-opozarjajo-na-crne-scenarije-2835448/

source scope

analyzed source count

5

omitted articles

omitted source count

0

total source count

5