MedVrsticami

ECB ohranila obrestne mere in napovedala odstop predsednice Christine Lagarde 29.10.2026

Analizirano 10 od 12 virov Slovenščina

Svet Evropske centralne banke (ECB) na svojem zasedanju ni spreminjal ključnih evrskih obrestnih mer, pri čemer depozitna obrestna mera ostaja pri 2,50 odstotka. Odločitev temelji na trenutnih gospodarskih razmerah, kjer visoka inflacija, ki jo poganjajo predvsem cene energentov, pritiska na evrsko območje. Guverner Banke Slovenije Primož Dolenc je nakazal, da bi bil lahko decembra potreben nov dvig obrestnih mer, če se inflacijski pritiski ne bodo umirili. Zasedanje je zaznamovala tudi nepričakovana napoved predsednice ECB Christine Lagarde, da bo 7. februarja, več kot osem mesecev pred iztekom mandata, predčasno zapustila svoj položaj. Voditelji držav članic EU bodo zdaj začeli proces iskanja njenega naslednika, pri čemer se kot potencialni kandidati omenjajo predvsem Klaas Knot in Pablo Hernandez de Cos.

Analiza trditev

Trditev	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	24ur	Dnevnik	Večer	Domovina	SiOL	Žurnal24	Svet24	Primorski Dnevnik
Glavni razlog za visoko inflacijo so rastoče cene energentov, predvsem goriv in plina.	Nekateri viri potrjujejo energente kot glavni razlog, drugi le delno.	Delno: Članek navaja, da inflacijo ženejo predvsem dražji energenti.	Da: Članek navaja, da so glavni razlog dražji energenti, goriva in plin.	Delno: Članek navaja dražje energente kot glavni razlog, a ne omenja specifično goriv in plina.	Delno: Članek navaja dražje energente kot glavni razlog, a ne omenja specifično goriv in plina.	Da: Inflacija odraža pospešek v energetski inflaciji zaradi cen energentov.	Da: Podražitve na energetskih trgih so glavni vir okrepljene rasti cen.	Delno: Omenjeni so inflacijski šoki in energetske krize.	Delno: Članek navaja, da inflacijo ženejo predvsem dražji energenti.	Delno: Članek izpostavlja rastoče cene energentov kot ključni pritisk.	Delno: Omenjeni so energetski šoki kot dejavnik v izjavi Antonia Coste.
Svet Evropske centralne banke na zadnjem zasedanju ni spreminjal ključnih evrskih obrestnih mer.	Večina potrjuje; SiOL le delno, STA in Primorski Dnevnik ne omenjata.	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje, da svet ECB na zasedanju ni spreminjal obrestnih mer.	Da: Članek potrjuje, da svet ECB na seji ni posegal v obrestne mere.	Da: Članek potrjuje, da svet ECB na seji ni spreminjal obrestnih mer.	Da: Članek navaja, da so obrestne mere ostale nespremenjene.	Da: Članek navaja, da je ECB vse tri ključne obrestne mere ohranila.	Delno: Članek navaja, da naj obrestnih mer ne bi spreminjal.	Da: Članek navaja, da svet ECB na seji ni posegal v obrestne mere.	Da: Članek navaja, da svet ECB v četrtek ni spreminjal obrestnih mer.	Ni omenjeno
Energetski šok negativno vpliva na inflacijske obete in znižuje pričakovanja glede gospodarske rasti.	Večina virov trditev podpira; STA jo molči, SiOL in Primorski le delno.	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje, da energetski šok zvišuje inflacijo in znižuje rast.	Da: Članek dobesedno navaja, da energetski šok zvišuje inflacijske obete in znižuje rast.	Da: Članek dobesedno navaja, da energetski šok zvišuje inflacijske obete in znižuje rast.	Da: Članek potrjuje tveganja za inflacijo in gospodarsko rast.	Da: Šok bi zvišal inflacijo in zavrl gospodarsko rast.	Delno: Omenjeni so inflacijski šoki in energetske krize.	Da: Članek potrjuje, da energetski šok zvišuje inflacijo in niža rast.	Da: Članek dobesedno potrjuje ta vpliv energetskega šoka.	Delno: Costa omenja energetske krize in inflacijske šoke v kontekstu vodenja.
Christine Lagarde bo 7. februarja predčasno zapustila položaj predsednice Evropske centralne banke.	Domovina edina navaja leto 2027; drugi navajajo le 7. februar.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da bo 7. februarja zapustila položaj pred iztekom mandata.	Da: Članek potrjuje, da bo 7. februarja zapustila položaj.	Da: Članek potrjuje njen odhod s 7. februarjem pred iztekom mandata.	Da: Članek navaja, da bo 7. februarja odstopila s položaja.	Da: Članek navaja, da bo 7. februarja 2027 predčasno zapustila položaj.	Da: Članek potrjuje odstop 7. februarja.	Da: Članek navaja, da bo 7. februarja zapustila položaj.	Da: Članek navaja, da bo 7. februarja zapustila položaj.	Da: Članek potrjuje odstop 7. februarja pred iztekom mandata.
Naslednika predsednice ECB bodo izbrali voditelji držav in vlad članic EU, ki uporabljajo evro.	Večina virov podpira; Domovina delno (Evropski svet), dva ne omenita.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da jih bodo izbrali voditelji 21 članic z evrom.	Da: Članek navaja, da bodo naslednika izbrali voditelji 21 članic z evrom.	Da: Članek navaja, da jih bodo izbrali voditelji držav in vlad članic EU.	Delno: Članek navaja, da bo naslednika imenoval Evropski svet.	Da: Članek navaja, da jih bodo izbrali voditelji držav in vlad članic EU.	Da: Članek navaja, da jih izberejo voditelji 21 članic z evrom.	Da: Članek navaja, da jih bodo izbrali voditelji 21 članic z evrom.	Da: Članek navaja, da bodo naslednika izbrali voditelji držav in vlad članic EU.
Guverner Banke Slovenije Primož Dolenc je namignil na možnost dviga obrestnih mer na decembrski seji.	Večina podpira, Večer zanika, trije ne omenjajo.	Da: Dolenc je za Radio Slovenija namignil na dvig obrestne mere decembra.	Ni omenjeno	Da: Dolenc je v članku izrecno namignil na možnost sprememb decembra.	Da: Dolenc je za Radio Slovenija namignil na dvig obresti v decembru.	Ne: Dolenc je dejal, da se o ukrepih odločajo na vsaki seji posebej.	Da: Dolenc je za Radio Slovenija nakazal, da bi decembra lahko ukrepali.	Ni omenjeno	Da: Dolenc je v članku namignil na dvig obrestnih mer decembra.	Da: Dolenc je dejal, da so decembra potrebne spremembe.	Ni omenjeno
Geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu in ruska agresija v Ukrajini povečujejo tveganja za gospodarstvo.	Le RTV omenja oba dejavnika, Večer/Domovina le Bližnji vzhod, drugi ne.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da so tveganja povezana z Bližnjim vzhodom in Ukrajino.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Delno: Članek omenja Bližnji vzhod, ruska agresija v Ukrajini ni omenjena.	Delno: Članek omenja nestabilne razmere na Bližnjem vzhodu, Ukrajine ne.	Delno: Omenjena je vojna v Evropi.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Delno: Omenjena je vojna v Evropi kot izziv v času njenega vodenja.
Dolenc opozarja na nevarnost prelivanja inflacijskih pritiskov na plače in širšo ekonomijo.	Večina virov podpira, Večer pa zanika prelivanje na širše pritiske.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Dolenc v članku potrjuje zavedanje o prelivanju inflacije na plače in širšo ekonomijo.	Da: Dolenc potrjuje zavedanje o prelivanju inflacije na plače in ekonomijo.	Ne: Članek navaja, da se šok za zdaj še ne prenaša v širše pritiske.	Da: Dolenc je izpostavil nevarnost prenosa na druga področja in plače.	Ni omenjeno	Da: Dolenc v članku potrjuje zavedanje o prelivanju v plače in ekonomijo.	Da: Dolenc potrjuje zavedanje o prelivanju učinkov na plače in ekonomijo.	Ni omenjeno
Medletna inflacija v območju evra se je septembra okrepila na 3,8 odstotka.	Večina virov trditev potrjuje, trije pa je ne omenjajo.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da se je medletna inflacija septembra okrepila na 3,8 %.	Da: Članek navaja, da je bila inflacija septembra pri 3,8 odstotka.	Da: Članek navaja, da je bila inflacija septembra pri 3,8 odstotka.	Da: Članek potrjuje, da se je inflacija septembra okrepila na 3,8 %.	Da: Članek potrjuje, da je septembrska inflacija dosegla 3,8 odstotka.	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje, da je bila inflacija septembra pri 3,8 odstotka.	Da: Članek potrjuje, da je bila inflacija septembra pri 3,8 odstotka.	Ni omenjeno
Med kandidati za novega predsednika ECB se omenjata Klaas Knot in Pablo Hernandez de Cos.	Štirje viri ne omenjajo, šest jih podpira; razlika v poudarku.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek navaja oba omenjena kot najresnejša kandidata.	Da: Članek navaja oba kot najresnejša kandidata za nasledstvo.	Da: Članek omenja oba kot potencialna kandidata.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja oba kot potencialna kandidata.	Da: Članek izrecno navaja oba kandidata.	Da: Članek navaja oba kot najresnejša kandidata.	Ni omenjeno
Osnovna inflacija brez energentov in hrane ostaja pri 2,5 odstotka, kar je nad srednjeročnim ciljem ECB.	Trije viri podpirajo, šest jih ne omenja; ni zanikanja.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja 2,5-odstotno osnovno inflacijo in odmik od 2 % cilja.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Osnovna inflacija je 2,5 %, cilj ECB pa je 2 %.	Da: Osnovna inflacija je bila 2,5-odstotna, cilj ECB pa je 2 odstotka.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Evroskupina bo Evropskemu svetu predlagala kandidata za naslednika Christine Lagarde.	Le Primorski Dnevnik zanika; ostali ne omenjajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ne: Članek navaja, da bodo naslednika izbrali voditelji držav in vlad članic EU.

claims

Glavni razlog za visoko inflacijo so rastoče cene energentov, predvsem goriv in plina.
Svet Evropske centralne banke na zadnjem zasedanju ni spreminjal ključnih evrskih obrestnih mer.
Energetski šok negativno vpliva na inflacijske obete in znižuje pričakovanja glede gospodarske rasti.
Christine Lagarde bo 7. februarja predčasno zapustila položaj predsednice Evropske centralne banke.
Naslednika predsednice ECB bodo izbrali voditelji držav in vlad članic EU, ki uporabljajo evro.
Guverner Banke Slovenije Primož Dolenc je namignil na možnost dviga obrestnih mer na decembrski seji.
Geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu in ruska agresija v Ukrajini povečujejo tveganja za gospodarstvo.
Dolenc opozarja na nevarnost prelivanja inflacijskih pritiskov na plače in širšo ekonomijo.
Medletna inflacija v območju evra se je septembra okrepila na 3,8 odstotka.
Med kandidati za novega predsednika ECB se omenjata Klaas Knot in Pablo Hernandez de Cos.
Osnovna inflacija brez energentov in hrane ostaja pri 2,5 odstotka, kar je nad srednjeročnim ciljem ECB.
Evroskupina bo Evropskemu svetu predlagala kandidata za naslednika Christine Lagarde.

key differences

Christine Lagarde bo 7. februarja predčasno zapustila položaj predsednice Evropske centralne banke.: Domovina edina navaja leto 2027; drugi navajajo le 7. februar.
Dolenc opozarja na nevarnost prelivanja inflacijskih pritiskov na plače in širšo ekonomijo.: Večina virov podpira, Večer pa zanika prelivanje na širše pritiske.
Energetski šok negativno vpliva na inflacijske obete in znižuje pričakovanja glede gospodarske rasti.: Večina virov trditev podpira; STA jo molči, SiOL in Primorski le delno.
Evroskupina bo Evropskemu svetu predlagala kandidata za naslednika Christine Lagarde.: Le Primorski Dnevnik zanika; ostali ne omenjajo.
Geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu in ruska agresija v Ukrajini povečujejo tveganja za gospodarstvo.: Le RTV omenja oba dejavnika, Večer/Domovina le Bližnji vzhod, drugi ne.
Glavni razlog za visoko inflacijo so rastoče cene energentov, predvsem goriv in plina.: Nekateri viri potrjujejo energente kot glavni razlog, drugi le delno.
Guverner Banke Slovenije Primož Dolenc je namignil na možnost dviga obrestnih mer na decembrski seji.: Večina podpira, Večer zanika, trije ne omenjajo.
Med kandidati za novega predsednika ECB se omenjata Klaas Knot in Pablo Hernandez de Cos.: Štirje viri ne omenjajo, šest jih podpira; razlika v poudarku.
Medletna inflacija v območju evra se je septembra okrepila na 3,8 odstotka.: Večina virov trditev potrjuje, trije pa je ne omenjajo.
Naslednika predsednice ECB bodo izbrali voditelji držav in vlad članic EU, ki uporabljajo evro.: Večina virov podpira; Domovina delno (Evropski svet), dva ne omenita.
Osnovna inflacija brez energentov in hrane ostaja pri 2,5 odstotka, kar je nad srednjeročnim ciljem ECB.: Trije viri podpirajo, šest jih ne omenja; ni zanikanja.
Svet Evropske centralne banke na zadnjem zasedanju ni spreminjal ključnih evrskih obrestnih mer.: Večina potrjuje; SiOL le delno, STA in Primorski Dnevnik ne omenjata.

source analyses

24ur

Christine Lagarde bo 7. februarja predčasno zapustila položaj predsednice Evropske centralne banke.: Da: Članek potrjuje, da bo 7. februarja zapustila položaj.
Dolenc opozarja na nevarnost prelivanja inflacijskih pritiskov na plače in širšo ekonomijo.: Da: Dolenc v članku potrjuje zavedanje o prelivanju inflacije na plače in širšo ekonomijo.
Energetski šok negativno vpliva na inflacijske obete in znižuje pričakovanja glede gospodarske rasti.: Da: Članek dobesedno navaja, da energetski šok zvišuje inflacijske obete in znižuje rast.
Evroskupina bo Evropskemu svetu predlagala kandidata za naslednika Christine Lagarde.: Ni omenjeno
Geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu in ruska agresija v Ukrajini povečujejo tveganja za gospodarstvo.: Ni omenjeno
Glavni razlog za visoko inflacijo so rastoče cene energentov, predvsem goriv in plina.: Delno: Članek navaja dražje energente kot glavni razlog, a ne omenja specifično goriv in plina.
Guverner Banke Slovenije Primož Dolenc je namignil na možnost dviga obrestnih mer na decembrski seji.: Da: Dolenc je v članku izrecno namignil na možnost sprememb decembra.
Med kandidati za novega predsednika ECB se omenjata Klaas Knot in Pablo Hernandez de Cos.: Da: Članek navaja oba omenjena kot najresnejša kandidata.
Medletna inflacija v območju evra se je septembra okrepila na 3,8 odstotka.: Da: Članek navaja, da je bila inflacija septembra pri 3,8 odstotka.
Naslednika predsednice ECB bodo izbrali voditelji držav in vlad članic EU, ki uporabljajo evro.: Da: Članek navaja, da jih bodo izbrali voditelji 21 članic z evrom.
Osnovna inflacija brez energentov in hrane ostaja pri 2,5 odstotka, kar je nad srednjeročnim ciljem ECB.: Ni omenjeno
Svet Evropske centralne banke na zadnjem zasedanju ni spreminjal ključnih evrskih obrestnih mer.: Da: Članek potrjuje, da svet ECB na seji ni posegal v obrestne mere.

Dnevnik

Christine Lagarde bo 7. februarja predčasno zapustila položaj predsednice Evropske centralne banke.: Da: Članek potrjuje njen odhod s 7. februarjem pred iztekom mandata.
Dolenc opozarja na nevarnost prelivanja inflacijskih pritiskov na plače in širšo ekonomijo.: Da: Dolenc potrjuje zavedanje o prelivanju inflacije na plače in ekonomijo.
Energetski šok negativno vpliva na inflacijske obete in znižuje pričakovanja glede gospodarske rasti.: Da: Članek dobesedno navaja, da energetski šok zvišuje inflacijske obete in znižuje rast.
Evroskupina bo Evropskemu svetu predlagala kandidata za naslednika Christine Lagarde.: Ni omenjeno
Geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu in ruska agresija v Ukrajini povečujejo tveganja za gospodarstvo.: Ni omenjeno
Glavni razlog za visoko inflacijo so rastoče cene energentov, predvsem goriv in plina.: Delno: Članek navaja dražje energente kot glavni razlog, a ne omenja specifično goriv in plina.
Guverner Banke Slovenije Primož Dolenc je namignil na možnost dviga obrestnih mer na decembrski seji.: Da: Dolenc je za Radio Slovenija namignil na dvig obresti v decembru.
Med kandidati za novega predsednika ECB se omenjata Klaas Knot in Pablo Hernandez de Cos.: Da: Članek navaja oba kot najresnejša kandidata za nasledstvo.
Medletna inflacija v območju evra se je septembra okrepila na 3,8 odstotka.: Da: Članek navaja, da je bila inflacija septembra pri 3,8 odstotka.
Naslednika predsednice ECB bodo izbrali voditelji držav in vlad članic EU, ki uporabljajo evro.: Da: Članek navaja, da bodo naslednika izbrali voditelji 21 članic z evrom.
Osnovna inflacija brez energentov in hrane ostaja pri 2,5 odstotka, kar je nad srednjeročnim ciljem ECB.: Ni omenjeno
Svet Evropske centralne banke na zadnjem zasedanju ni spreminjal ključnih evrskih obrestnih mer.: Da: Članek potrjuje, da svet ECB na seji ni spreminjal obrestnih mer.

Domovina

Christine Lagarde bo 7. februarja predčasno zapustila položaj predsednice Evropske centralne banke.: Da: Članek navaja, da bo 7. februarja 2027 predčasno zapustila položaj.
Dolenc opozarja na nevarnost prelivanja inflacijskih pritiskov na plače in širšo ekonomijo.: Da: Dolenc je izpostavil nevarnost prenosa na druga področja in plače.
Energetski šok negativno vpliva na inflacijske obete in znižuje pričakovanja glede gospodarske rasti.: Da: Šok bi zvišal inflacijo in zavrl gospodarsko rast.
Evroskupina bo Evropskemu svetu predlagala kandidata za naslednika Christine Lagarde.: Ni omenjeno
Geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu in ruska agresija v Ukrajini povečujejo tveganja za gospodarstvo.: Delno: Članek omenja nestabilne razmere na Bližnjem vzhodu, Ukrajine ne.
Glavni razlog za visoko inflacijo so rastoče cene energentov, predvsem goriv in plina.: Da: Podražitve na energetskih trgih so glavni vir okrepljene rasti cen.
Guverner Banke Slovenije Primož Dolenc je namignil na možnost dviga obrestnih mer na decembrski seji.: Da: Dolenc je za Radio Slovenija nakazal, da bi decembra lahko ukrepali.
Med kandidati za novega predsednika ECB se omenjata Klaas Knot in Pablo Hernandez de Cos.: Ni omenjeno
Medletna inflacija v območju evra se je septembra okrepila na 3,8 odstotka.: Da: Članek potrjuje, da je septembrska inflacija dosegla 3,8 odstotka.
Naslednika predsednice ECB bodo izbrali voditelji držav in vlad članic EU, ki uporabljajo evro.: Delno: Članek navaja, da bo naslednika imenoval Evropski svet.
Osnovna inflacija brez energentov in hrane ostaja pri 2,5 odstotka, kar je nad srednjeročnim ciljem ECB.: Da: Osnovna inflacija je bila 2,5-odstotna, cilj ECB pa je 2 odstotka.
Svet Evropske centralne banke na zadnjem zasedanju ni spreminjal ključnih evrskih obrestnih mer.: Da: Članek navaja, da je ECB vse tri ključne obrestne mere ohranila.

Primorski Dnevnik

Christine Lagarde bo 7. februarja predčasno zapustila položaj predsednice Evropske centralne banke.: Da: Članek potrjuje odstop 7. februarja pred iztekom mandata.
Dolenc opozarja na nevarnost prelivanja inflacijskih pritiskov na plače in širšo ekonomijo.: Ni omenjeno
Energetski šok negativno vpliva na inflacijske obete in znižuje pričakovanja glede gospodarske rasti.: Delno: Costa omenja energetske krize in inflacijske šoke v kontekstu vodenja.
Evroskupina bo Evropskemu svetu predlagala kandidata za naslednika Christine Lagarde.: Ne: Članek navaja, da bodo naslednika izbrali voditelji držav in vlad članic EU.
Geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu in ruska agresija v Ukrajini povečujejo tveganja za gospodarstvo.: Delno: Omenjena je vojna v Evropi kot izziv v času njenega vodenja.
Glavni razlog za visoko inflacijo so rastoče cene energentov, predvsem goriv in plina.: Delno: Omenjeni so energetski šoki kot dejavnik v izjavi Antonia Coste.
Guverner Banke Slovenije Primož Dolenc je namignil na možnost dviga obrestnih mer na decembrski seji.: Ni omenjeno
Med kandidati za novega predsednika ECB se omenjata Klaas Knot in Pablo Hernandez de Cos.: Ni omenjeno
Medletna inflacija v območju evra se je septembra okrepila na 3,8 odstotka.: Ni omenjeno
Naslednika predsednice ECB bodo izbrali voditelji držav in vlad članic EU, ki uporabljajo evro.: Da: Članek navaja, da bodo naslednika izbrali voditelji držav in vlad članic EU.
Osnovna inflacija brez energentov in hrane ostaja pri 2,5 odstotka, kar je nad srednjeročnim ciljem ECB.: Ni omenjeno
Svet Evropske centralne banke na zadnjem zasedanju ni spreminjal ključnih evrskih obrestnih mer.: Ni omenjeno

RTV Slovenija

Christine Lagarde bo 7. februarja predčasno zapustila položaj predsednice Evropske centralne banke.: Da: Članek navaja, da bo 7. februarja zapustila položaj pred iztekom mandata.
Dolenc opozarja na nevarnost prelivanja inflacijskih pritiskov na plače in širšo ekonomijo.: Ni omenjeno
Energetski šok negativno vpliva na inflacijske obete in znižuje pričakovanja glede gospodarske rasti.: Da: Članek potrjuje, da energetski šok zvišuje inflacijo in znižuje rast.
Evroskupina bo Evropskemu svetu predlagala kandidata za naslednika Christine Lagarde.: Ni omenjeno
Geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu in ruska agresija v Ukrajini povečujejo tveganja za gospodarstvo.: Da: Članek navaja, da so tveganja povezana z Bližnjim vzhodom in Ukrajino.
Glavni razlog za visoko inflacijo so rastoče cene energentov, predvsem goriv in plina.: Da: Članek navaja, da so glavni razlog dražji energenti, goriva in plin.
Guverner Banke Slovenije Primož Dolenc je namignil na možnost dviga obrestnih mer na decembrski seji.: Ni omenjeno
Med kandidati za novega predsednika ECB se omenjata Klaas Knot in Pablo Hernandez de Cos.: Ni omenjeno
Medletna inflacija v območju evra se je septembra okrepila na 3,8 odstotka.: Da: Članek navaja, da se je medletna inflacija septembra okrepila na 3,8 %.
Naslednika predsednice ECB bodo izbrali voditelji držav in vlad članic EU, ki uporabljajo evro.: Ni omenjeno
Osnovna inflacija brez energentov in hrane ostaja pri 2,5 odstotka, kar je nad srednjeročnim ciljem ECB.: Da: Članek navaja 2,5-odstotno osnovno inflacijo in odmik od 2 % cilja.
Svet Evropske centralne banke na zadnjem zasedanju ni spreminjal ključnih evrskih obrestnih mer.: Da: Članek potrjuje, da svet ECB na zasedanju ni spreminjal obrestnih mer.

STA

Christine Lagarde bo 7. februarja predčasno zapustila položaj predsednice Evropske centralne banke.: Ni omenjeno
Dolenc opozarja na nevarnost prelivanja inflacijskih pritiskov na plače in širšo ekonomijo.: Ni omenjeno
Energetski šok negativno vpliva na inflacijske obete in znižuje pričakovanja glede gospodarske rasti.: Ni omenjeno
Evroskupina bo Evropskemu svetu predlagala kandidata za naslednika Christine Lagarde.: Ni omenjeno
Geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu in ruska agresija v Ukrajini povečujejo tveganja za gospodarstvo.: Ni omenjeno
Glavni razlog za visoko inflacijo so rastoče cene energentov, predvsem goriv in plina.: Delno: Članek navaja, da inflacijo ženejo predvsem dražji energenti.
Guverner Banke Slovenije Primož Dolenc je namignil na možnost dviga obrestnih mer na decembrski seji.: Da: Dolenc je za Radio Slovenija namignil na dvig obrestne mere decembra.
Med kandidati za novega predsednika ECB se omenjata Klaas Knot in Pablo Hernandez de Cos.: Ni omenjeno
Medletna inflacija v območju evra se je septembra okrepila na 3,8 odstotka.: Ni omenjeno
Naslednika predsednice ECB bodo izbrali voditelji držav in vlad članic EU, ki uporabljajo evro.: Ni omenjeno
Osnovna inflacija brez energentov in hrane ostaja pri 2,5 odstotka, kar je nad srednjeročnim ciljem ECB.: Ni omenjeno
Svet Evropske centralne banke na zadnjem zasedanju ni spreminjal ključnih evrskih obrestnih mer.: Ni omenjeno

SiOL

Christine Lagarde bo 7. februarja predčasno zapustila položaj predsednice Evropske centralne banke.: Da: Članek potrjuje odstop 7. februarja.
Dolenc opozarja na nevarnost prelivanja inflacijskih pritiskov na plače in širšo ekonomijo.: Ni omenjeno
Energetski šok negativno vpliva na inflacijske obete in znižuje pričakovanja glede gospodarske rasti.: Delno: Omenjeni so inflacijski šoki in energetske krize.
Evroskupina bo Evropskemu svetu predlagala kandidata za naslednika Christine Lagarde.: Ni omenjeno
Geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu in ruska agresija v Ukrajini povečujejo tveganja za gospodarstvo.: Delno: Omenjena je vojna v Evropi.
Glavni razlog za visoko inflacijo so rastoče cene energentov, predvsem goriv in plina.: Delno: Omenjeni so inflacijski šoki in energetske krize.
Guverner Banke Slovenije Primož Dolenc je namignil na možnost dviga obrestnih mer na decembrski seji.: Ni omenjeno
Med kandidati za novega predsednika ECB se omenjata Klaas Knot in Pablo Hernandez de Cos.: Da: Članek navaja oba kot potencialna kandidata.
Medletna inflacija v območju evra se je septembra okrepila na 3,8 odstotka.: Ni omenjeno
Naslednika predsednice ECB bodo izbrali voditelji držav in vlad članic EU, ki uporabljajo evro.: Da: Članek navaja, da jih bodo izbrali voditelji držav in vlad članic EU.
Osnovna inflacija brez energentov in hrane ostaja pri 2,5 odstotka, kar je nad srednjeročnim ciljem ECB.: Ni omenjeno
Svet Evropske centralne banke na zadnjem zasedanju ni spreminjal ključnih evrskih obrestnih mer.: Delno: Članek navaja, da naj obrestnih mer ne bi spreminjal.

Svet24

Christine Lagarde bo 7. februarja predčasno zapustila položaj predsednice Evropske centralne banke.: Da: Članek navaja, da bo 7. februarja zapustila položaj.
Dolenc opozarja na nevarnost prelivanja inflacijskih pritiskov na plače in širšo ekonomijo.: Da: Dolenc potrjuje zavedanje o prelivanju učinkov na plače in ekonomijo.
Energetski šok negativno vpliva na inflacijske obete in znižuje pričakovanja glede gospodarske rasti.: Da: Članek dobesedno potrjuje ta vpliv energetskega šoka.
Evroskupina bo Evropskemu svetu predlagala kandidata za naslednika Christine Lagarde.: Ni omenjeno
Geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu in ruska agresija v Ukrajini povečujejo tveganja za gospodarstvo.: Ni omenjeno
Glavni razlog za visoko inflacijo so rastoče cene energentov, predvsem goriv in plina.: Delno: Članek izpostavlja rastoče cene energentov kot ključni pritisk.
Guverner Banke Slovenije Primož Dolenc je namignil na možnost dviga obrestnih mer na decembrski seji.: Da: Dolenc je dejal, da so decembra potrebne spremembe.
Med kandidati za novega predsednika ECB se omenjata Klaas Knot in Pablo Hernandez de Cos.: Da: Članek navaja oba kot najresnejša kandidata.
Medletna inflacija v območju evra se je septembra okrepila na 3,8 odstotka.: Da: Članek potrjuje, da je bila inflacija septembra pri 3,8 odstotka.
Naslednika predsednice ECB bodo izbrali voditelji držav in vlad članic EU, ki uporabljajo evro.: Da: Članek navaja, da jih bodo izbrali voditelji 21 članic z evrom.
Osnovna inflacija brez energentov in hrane ostaja pri 2,5 odstotka, kar je nad srednjeročnim ciljem ECB.: Ni omenjeno
Svet Evropske centralne banke na zadnjem zasedanju ni spreminjal ključnih evrskih obrestnih mer.: Da: Članek navaja, da svet ECB v četrtek ni spreminjal obrestnih mer.

Večer

Christine Lagarde bo 7. februarja predčasno zapustila položaj predsednice Evropske centralne banke.: Da: Članek navaja, da bo 7. februarja odstopila s položaja.
Dolenc opozarja na nevarnost prelivanja inflacijskih pritiskov na plače in širšo ekonomijo.: Ne: Članek navaja, da se šok za zdaj še ne prenaša v širše pritiske.
Energetski šok negativno vpliva na inflacijske obete in znižuje pričakovanja glede gospodarske rasti.: Da: Članek potrjuje tveganja za inflacijo in gospodarsko rast.
Evroskupina bo Evropskemu svetu predlagala kandidata za naslednika Christine Lagarde.: Ni omenjeno
Geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu in ruska agresija v Ukrajini povečujejo tveganja za gospodarstvo.: Delno: Članek omenja Bližnji vzhod, ruska agresija v Ukrajini ni omenjena.
Glavni razlog za visoko inflacijo so rastoče cene energentov, predvsem goriv in plina.: Da: Inflacija odraža pospešek v energetski inflaciji zaradi cen energentov.
Guverner Banke Slovenije Primož Dolenc je namignil na možnost dviga obrestnih mer na decembrski seji.: Ne: Dolenc je dejal, da se o ukrepih odločajo na vsaki seji posebej.
Med kandidati za novega predsednika ECB se omenjata Klaas Knot in Pablo Hernandez de Cos.: Da: Članek omenja oba kot potencialna kandidata.
Medletna inflacija v območju evra se je septembra okrepila na 3,8 odstotka.: Da: Članek potrjuje, da se je inflacija septembra okrepila na 3,8 %.
Naslednika predsednice ECB bodo izbrali voditelji držav in vlad članic EU, ki uporabljajo evro.: Da: Članek navaja, da jih bodo izbrali voditelji držav in vlad članic EU.
Osnovna inflacija brez energentov in hrane ostaja pri 2,5 odstotka, kar je nad srednjeročnim ciljem ECB.: Da: Osnovna inflacija je 2,5 %, cilj ECB pa je 2 %.
Svet Evropske centralne banke na zadnjem zasedanju ni spreminjal ključnih evrskih obrestnih mer.: Da: Članek navaja, da so obrestne mere ostale nespremenjene.

Žurnal24

Christine Lagarde bo 7. februarja predčasno zapustila položaj predsednice Evropske centralne banke.: Da: Članek navaja, da bo 7. februarja zapustila položaj.
Dolenc opozarja na nevarnost prelivanja inflacijskih pritiskov na plače in širšo ekonomijo.: Da: Dolenc v članku potrjuje zavedanje o prelivanju v plače in ekonomijo.
Energetski šok negativno vpliva na inflacijske obete in znižuje pričakovanja glede gospodarske rasti.: Da: Članek potrjuje, da energetski šok zvišuje inflacijo in niža rast.
Evroskupina bo Evropskemu svetu predlagala kandidata za naslednika Christine Lagarde.: Ni omenjeno
Geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu in ruska agresija v Ukrajini povečujejo tveganja za gospodarstvo.: Ni omenjeno
Glavni razlog za visoko inflacijo so rastoče cene energentov, predvsem goriv in plina.: Delno: Članek navaja, da inflacijo ženejo predvsem dražji energenti.
Guverner Banke Slovenije Primož Dolenc je namignil na možnost dviga obrestnih mer na decembrski seji.: Da: Dolenc je v članku namignil na dvig obrestnih mer decembra.
Med kandidati za novega predsednika ECB se omenjata Klaas Knot in Pablo Hernandez de Cos.: Da: Članek izrecno navaja oba kandidata.
Medletna inflacija v območju evra se je septembra okrepila na 3,8 odstotka.: Da: Članek potrjuje, da je bila inflacija septembra pri 3,8 odstotka.
Naslednika predsednice ECB bodo izbrali voditelji držav in vlad članic EU, ki uporabljajo evro.: Da: Članek navaja, da jih izberejo voditelji 21 članic z evrom.
Osnovna inflacija brez energentov in hrane ostaja pri 2,5 odstotka, kar je nad srednjeročnim ciljem ECB.: Ni omenjeno
Svet Evropske centralne banke na zadnjem zasedanju ni spreminjal ključnih evrskih obrestnih mer.: Da: Članek navaja, da svet ECB na seji ni posegal v obrestne mere.

Analiza sentimenta

Entiteta	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	24ur	Dnevnik	Večer	Domovina	SiOL	Žurnal24	Svet24	Primorski Dnevnik
Christine Lagarde	Večina nevtralna, SiOL in Primorski Dnevnik pozitivno hvalita vodenje.	Ni omenjeno	Nevtralno: citirana glede odločitev in napovedi, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjen njen odhod; brez vrednotenja	Nevtralno: omenjen njen predčasni odhod, brez vrednotenja	Nevtralno: opis predčasnega odhoda in kandidature, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjen predčasni odhod s položaja, brez vrednotenja	Pozitivno: Costa pohvali njeno trdno in odločno vodenje ter ohranjanje stabilnosti	Nevtralno: omenjen njen predčasni odhod, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjen njen odhod; brez eksplicitnega vrednotenja	Pozitivno: Costa pohvali njeno trdno in odločno vodenje ter stabilnost
Evropska centralna banka	Ni bistvenih razlik; vsi viri poročajo nevtralno in brez vrednotenja.	Nevtralno: omenjena v zvezi s sejo sveta in obrestnimi merami	Nevtralno: poročanje o odločitvah in stališčih brez vrednotenja	Nevtralno: opisana kot institucija, ki ni spreminjala obrestnih mer; brez vrednotenja	Nevtralno: poročanje o odločitvi sveta ECB brez vrednotenja institucije	Nevtralno: poročanje o odločitvah in sporočilih ECB brez vrednotenja	Nevtralno: opisana kot odločevalec o obrestnih merah, brez vrednotenja	Nevtralno: institucija zgolj informativno omenjena v zvezi z odstopom Lagarde	Nevtralno: poročano o odločitvi sveta ECB brez vrednotenja institucije	Nevtralno: opisana kot institucija, ki ni spremenila obrestnih mer; brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot ustanova, ki je objavila odstop
Primož Dolenc	Ni bistvenih razlik; vsi nevtralno, dva vira ga ne omenjata.	Nevtralno: citiran glede namiga o dvigu obrestne mere	Nevtralno: omenjen kot guverner v svetu ECB, brez vrednotenja	Nevtralno: citiran kot guverner; brez meta-vrednotenja avtorja	Nevtralno: citiran guverner, brez meta-vrednotenja avtorja	Nevtralno: citiran kot guverner, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: guverner citiran z opozorili, brez pohvale ali kritike	Ni omenjeno	Nevtralno: citiran kot guverner, brez meta-vrednotenja njegovih izjav	Nevtralno: citiran kot guverner; brez meta-vrednotenja njegovih izjav	Ni omenjeno
Evropska unija	Večina nevtralno o izbiri naslednika; dva vira je ne omenita.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjeni voditelji članic EU pri izbiri naslednika	Nevtralno: omenjeni voditelji članic EU pri izbiri naslednika	Nevtralno: omenjena v zvezi z izbiro naslednika Lagarde	Nevtralno: omenjena glede inflacije v državah članicah	Nevtralno: omenjena v zvezi z izborom naslednika in vrhom EU	Nevtralno: omenjena v zvezi z izbiro naslednika Lagarde	Nevtralno: omenjeni voditelji članic EU pri izbiri naslednika	Nevtralno: omenjena v zvezi z izbiro naslednika
Banka Slovenije	Ni bistvenih razlik; vsi viri nevtralno, večinoma le prek guvernerja Dolenca.	Nevtralno: omenjena kot institucija, ki jo vodi Dolenc	Nevtralno: omenjen le guverner kot član sveta ECB	Nevtralno: omenjena le kot institucija, ki jo vodi Dolenc	Nevtralno: omenjena kot institucija, ki jo vodi Dolenc, brez vrednotenja	Ni omenjeno	Nevtralno: citirana poročila in izjave, brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot institucija, ki jo vodi guverner Dolenc	Nevtralno: omenjena le prek guvernerja Dolenca; brez vrednotenja institucije	Ni omenjeno
Klaas Knot	Večina virov nevtralno omenja le kot kandidata; trije ga ne omenjajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot možen kandidat za naslednika Lagarde	Nevtralno: omenjen kot možen kandidat za naslednika Lagarde	Nevtralno: omenjen kot potencialni kandidat za naslednika	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot potencialni kandidat za naslednika	Nevtralno: omenjen kot možen kandidat za naslednika Lagarde	Nevtralno: omenjen kot možen kandidat za naslednika Lagarde	Ni omenjeno
Pablo Hernandez de Cos	Večina virov ga ne omenja; omenjajoči le nevtralno kot kandidata.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot možen kandidat za naslednika Lagarde	Nevtralno: omenjen kot možen kandidat za naslednika Lagarde	Nevtralno: omenjen kot potencialni kandidat za naslednika	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot potencialni kandidat za naslednika	Nevtralno: omenjen kot možen kandidat za naslednika Lagarde	Nevtralno: omenjen kot možen kandidat za naslednika Lagarde	Ni omenjeno
Antonio Costa	Večina virov molči; le redki nevtralno citirajo pohvalo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot prejemnik obvestila o odhodu	Ni omenjeno	Nevtralno: citiran s pohvalo Lagarde, brez meta-vrednotenja njega	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: citiran s pohvalo Lagarde, brez meta-vrednotenja njega
Joachim Nagel	Le dva vira ga omenjata, oba nevtralno kot kandidata; ostali molčijo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot potencialni kandidat za naslednika	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot potencialni kandidat za naslednika	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Svetovno gospodarsko forum	Dva vira nevtralno omenita entiteto, ostali je ne omenjajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen v zvezi z morebitnim imenovanjem Lagarde	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot možna prihodnja zaposlitev Lagarde	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Evroskupina	Ni razlik; noben vir entitete ne omenja.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno

entities

Christine Lagarde
Evropska centralna banka
Primož Dolenc
Evropska unija
Banka Slovenije
Klaas Knot
Pablo Hernandez de Cos
Antonio Costa
Joachim Nagel
Svetovno gospodarsko forum
Evroskupina

key differences

Antonio Costa: Večina virov molči; le redki nevtralno citirajo pohvalo.
Banka Slovenije: Ni bistvenih razlik; vsi viri nevtralno, večinoma le prek guvernerja Dolenca.
Christine Lagarde: Večina nevtralna, SiOL in Primorski Dnevnik pozitivno hvalita vodenje.
Evropska centralna banka: Ni bistvenih razlik; vsi viri poročajo nevtralno in brez vrednotenja.
Evropska unija: Večina nevtralno o izbiri naslednika; dva vira je ne omenita.
Evroskupina: Ni razlik; noben vir entitete ne omenja.
Joachim Nagel: Le dva vira ga omenjata, oba nevtralno kot kandidata; ostali molčijo.
Klaas Knot: Večina virov nevtralno omenja le kot kandidata; trije ga ne omenjajo.
Pablo Hernandez de Cos: Večina virov ga ne omenja; omenjajoči le nevtralno kot kandidata.
Primož Dolenc: Ni bistvenih razlik; vsi nevtralno, dva vira ga ne omenjata.
Svetovno gospodarsko forum: Dva vira nevtralno omenita entiteto, ostali je ne omenjajo.

source analyses

24ur

Antonio Costa: Ni omenjeno
Banka Slovenije: Nevtralno: omenjena le kot institucija, ki jo vodi Dolenc
Christine Lagarde: Nevtralno: omenjen njen odhod; brez vrednotenja
Evropska centralna banka: Nevtralno: opisana kot institucija, ki ni spreminjala obrestnih mer; brez vrednotenja
Evropska unija: Nevtralno: omenjeni voditelji članic EU pri izbiri naslednika
Evroskupina: Ni omenjeno
Joachim Nagel: Ni omenjeno
Klaas Knot: Nevtralno: omenjen kot možen kandidat za naslednika Lagarde
Pablo Hernandez de Cos: Nevtralno: omenjen kot možen kandidat za naslednika Lagarde
Primož Dolenc: Nevtralno: citiran kot guverner; brez meta-vrednotenja avtorja
Svetovno gospodarsko forum: Ni omenjeno

Dnevnik

Antonio Costa: Ni omenjeno
Banka Slovenije: Nevtralno: omenjena kot institucija, ki jo vodi Dolenc, brez vrednotenja
Christine Lagarde: Nevtralno: omenjen njen predčasni odhod, brez vrednotenja
Evropska centralna banka: Nevtralno: poročanje o odločitvi sveta ECB brez vrednotenja institucije
Evropska unija: Nevtralno: omenjeni voditelji članic EU pri izbiri naslednika
Evroskupina: Ni omenjeno
Joachim Nagel: Ni omenjeno
Klaas Knot: Nevtralno: omenjen kot možen kandidat za naslednika Lagarde
Pablo Hernandez de Cos: Nevtralno: omenjen kot možen kandidat za naslednika Lagarde
Primož Dolenc: Nevtralno: citiran guverner, brez meta-vrednotenja avtorja
Svetovno gospodarsko forum: Ni omenjeno

Domovina

Antonio Costa: Ni omenjeno
Banka Slovenije: Nevtralno: citirana poročila in izjave, brez meta-vrednotenja
Christine Lagarde: Nevtralno: omenjen predčasni odhod s položaja, brez vrednotenja
Evropska centralna banka: Nevtralno: opisana kot odločevalec o obrestnih merah, brez vrednotenja
Evropska unija: Nevtralno: omenjena glede inflacije v državah članicah
Evroskupina: Ni omenjeno
Joachim Nagel: Ni omenjeno
Klaas Knot: Ni omenjeno
Pablo Hernandez de Cos: Ni omenjeno
Primož Dolenc: Nevtralno: guverner citiran z opozorili, brez pohvale ali kritike
Svetovno gospodarsko forum: Ni omenjeno

Primorski Dnevnik

Antonio Costa: Nevtralno: citiran s pohvalo Lagarde, brez meta-vrednotenja njega
Banka Slovenije: Ni omenjeno
Christine Lagarde: Pozitivno: Costa pohvali njeno trdno in odločno vodenje ter stabilnost
Evropska centralna banka: Nevtralno: omenjena kot ustanova, ki je objavila odstop
Evropska unija: Nevtralno: omenjena v zvezi z izbiro naslednika
Evroskupina: Ni omenjeno
Joachim Nagel: Ni omenjeno
Klaas Knot: Ni omenjeno
Pablo Hernandez de Cos: Ni omenjeno
Primož Dolenc: Ni omenjeno
Svetovno gospodarsko forum: Ni omenjeno

RTV Slovenija

Antonio Costa: Ni omenjeno
Banka Slovenije: Nevtralno: omenjen le guverner kot član sveta ECB
Christine Lagarde: Nevtralno: citirana glede odločitev in napovedi, brez meta-vrednotenja
Evropska centralna banka: Nevtralno: poročanje o odločitvah in stališčih brez vrednotenja
Evropska unija: Ni omenjeno
Evroskupina: Ni omenjeno
Joachim Nagel: Ni omenjeno
Klaas Knot: Ni omenjeno
Pablo Hernandez de Cos: Ni omenjeno
Primož Dolenc: Nevtralno: omenjen kot guverner v svetu ECB, brez vrednotenja
Svetovno gospodarsko forum: Ni omenjeno

STA

Antonio Costa: Ni omenjeno
Banka Slovenije: Nevtralno: omenjena kot institucija, ki jo vodi Dolenc
Christine Lagarde: Ni omenjeno
Evropska centralna banka: Nevtralno: omenjena v zvezi s sejo sveta in obrestnimi merami
Evropska unija: Ni omenjeno
Evroskupina: Ni omenjeno
Joachim Nagel: Ni omenjeno
Klaas Knot: Ni omenjeno
Pablo Hernandez de Cos: Ni omenjeno
Primož Dolenc: Nevtralno: citiran glede namiga o dvigu obrestne mere
Svetovno gospodarsko forum: Ni omenjeno

SiOL

Antonio Costa: Nevtralno: citiran s pohvalo Lagarde, brez meta-vrednotenja njega
Banka Slovenije: Ni omenjeno
Christine Lagarde: Pozitivno: Costa pohvali njeno trdno in odločno vodenje ter ohranjanje stabilnosti
Evropska centralna banka: Nevtralno: institucija zgolj informativno omenjena v zvezi z odstopom Lagarde
Evropska unija: Nevtralno: omenjena v zvezi z izborom naslednika in vrhom EU
Evroskupina: Ni omenjeno
Joachim Nagel: Nevtralno: omenjen kot potencialni kandidat za naslednika
Klaas Knot: Nevtralno: omenjen kot potencialni kandidat za naslednika
Pablo Hernandez de Cos: Nevtralno: omenjen kot potencialni kandidat za naslednika
Primož Dolenc: Ni omenjeno
Svetovno gospodarsko forum: Nevtralno: omenjen kot možna prihodnja zaposlitev Lagarde

Svet24

Antonio Costa: Ni omenjeno
Banka Slovenije: Nevtralno: omenjena le prek guvernerja Dolenca; brez vrednotenja institucije
Christine Lagarde: Nevtralno: omenjen njen odhod; brez eksplicitnega vrednotenja
Evropska centralna banka: Nevtralno: opisana kot institucija, ki ni spremenila obrestnih mer; brez vrednotenja
Evropska unija: Nevtralno: omenjeni voditelji članic EU pri izbiri naslednika
Evroskupina: Ni omenjeno
Joachim Nagel: Ni omenjeno
Klaas Knot: Nevtralno: omenjen kot možen kandidat za naslednika Lagarde
Pablo Hernandez de Cos: Nevtralno: omenjen kot možen kandidat za naslednika Lagarde
Primož Dolenc: Nevtralno: citiran kot guverner; brez meta-vrednotenja njegovih izjav
Svetovno gospodarsko forum: Ni omenjeno

Večer

Antonio Costa: Nevtralno: omenjen kot prejemnik obvestila o odhodu
Banka Slovenije: Ni omenjeno
Christine Lagarde: Nevtralno: opis predčasnega odhoda in kandidature, brez vrednotenja
Evropska centralna banka: Nevtralno: poročanje o odločitvah in sporočilih ECB brez vrednotenja
Evropska unija: Nevtralno: omenjena v zvezi z izbiro naslednika Lagarde
Evroskupina: Ni omenjeno
Joachim Nagel: Nevtralno: omenjen kot potencialni kandidat za naslednika
Klaas Knot: Nevtralno: omenjen kot potencialni kandidat za naslednika
Pablo Hernandez de Cos: Nevtralno: omenjen kot potencialni kandidat za naslednika
Primož Dolenc: Nevtralno: citiran kot guverner, brez meta-vrednotenja
Svetovno gospodarsko forum: Nevtralno: omenjen v zvezi z morebitnim imenovanjem Lagarde

Žurnal24

Antonio Costa: Ni omenjeno
Banka Slovenije: Nevtralno: omenjena kot institucija, ki jo vodi guverner Dolenc
Christine Lagarde: Nevtralno: omenjen njen predčasni odhod, brez vrednotenja
Evropska centralna banka: Nevtralno: poročano o odločitvi sveta ECB brez vrednotenja institucije
Evropska unija: Nevtralno: omenjena v zvezi z izbiro naslednika Lagarde
Evroskupina: Ni omenjeno
Joachim Nagel: Ni omenjeno
Klaas Knot: Nevtralno: omenjen kot možen kandidat za naslednika Lagarde
Pablo Hernandez de Cos: Nevtralno: omenjen kot možen kandidat za naslednika Lagarde
Primož Dolenc: Nevtralno: citiran kot guverner, brez meta-vrednotenja njegovih izjav
Svetovno gospodarsko forum: Ni omenjeno

Scenariji

scenarios

description
Svet ECB decembra zviša obrestne mere, kar učinkovito zajezi inflacijska pričakovanja, preden se ti prelijejo v plače. Gospodarstvo evrskega območja se prilagodi, inflacija pa se začne približevati ciljni ravni dveh odstotkov.
plausibility
realistic
time horizon
mid
title
Stabilizacija inflacije po decembrskem dvigu obrestnih mer
valence
positive
description
Voditelji EU hitro dosežejo konsenz in za novega predsednika ECB imenujejo Pabla Hernandeza de Cosa. Institucija ohranja svojo trenutno previdno naravnanost denarne politike, kar ohranja status quo na finančnih trgih.
plausibility
realistic
time horizon
mid
title
Imenovanje naslednika Lagarde brez sprememb v denarni politiki
valence
neutral
description
Nadaljnja nestabilnost na Bližnjem vzhodu potisne cene energentov še višje, kar prisili ECB v agresivno zvišanje obrestnih mer. To dodatno zaduši gospodarsko aktivnost in povzroči stagflacijo v evrskem območju.
plausibility
realistic
time horizon
long
title
Energetski šok povzroči recesijo in višjo inflacijo
valence
negative
description
Evropski voditelji izberejo Klaasa Knot-a, ki s svojo zavezanostjo cenovni stabilnosti takoj pomiri finančne trge. Trgi se odzovejo z znižanjem zahtevanih donosnosti na državne obveznice, kar zmanjša finančne pritiske na ranljive države.
plausibility
plausible
time horizon
mid
title
Hitro imenovanje strokovnjaka za stabilnost cen na čelo ECB
valence
positive
description
Svet ECB se zaradi negotovosti glede gospodarske rasti odloči za nadaljnje čakanje, kar ohranja ključno depozitno obrestno mero pri 2,5 %. Trgi ostajajo v stanju negotovosti, saj se inflacija še ne umirja.
plausibility
plausible
time horizon
short
title
ECB decembra ne spremeni obrestnih mer kljub pritiskom
valence
neutral
description
Voditelji držav evrskega območja se ne morejo dogovoriti o nasledniku Christine Lagarde, kar vodi v dolgotrajno negotovost. Ta politični vakuum zmanjša verodostojnost ECB in povzroči volatilnost na kapitalskih trgih.
plausibility
plausible
time horizon
mid
title
Politična kriza zaradi razhajanj pri izbiri novega predsednika ECB
valence
negative
description
Geopolitična napetost na Bližnjem vzhodu se hitro razreši, kar povzroči strm padec cen nafte in plina. ECB lahko zaradi tega opusti načrte za dvig obrestnih mer, kar spodbudi investicije in gospodarsko rast.
plausibility
speculative
time horizon
mid
title
Nepričakovano hitro umirjanje cen energentov na svetovnih trgih
valence
positive
description
ECB poleg obrestnih mer uvede ciljane mehanizme za odkup obveznic, da bi zaustavila razmike v zahtevanih donosnostih. To prepreči finančno krizo, vendar sproži razprave o meji med denarno in fiskalno politiko.
plausibility
speculative
time horizon
long
title
Uvedba novih nestandardnih ukrepov za stabilizacijo obvezniških trgov
valence
neutral
description
Kombinacija visokih obrestnih mer in pregretega sektorja umetne inteligence povzroči nenaden zlom na borzah, ki se prelije v bančni sektor. ECB se znajde v primežu med reševanjem finančnega sistema in bojem proti visoki inflaciji.
plausibility
speculative
time horizon
long
title
Sistemska finančna kriza zaradi poka nepremičninskega in AI balona
valence
negative

Viri

articles

article order
19
body
Ljubljana/Frankfurt, 30. oktobra (STA) Guverner Banke Slovenije Primož Dolenc je po seji sveta Evropske centralne banke za Radio Slovenija namignil na dvig obrestne mere na decembrski seji. V svetu se namreč po njegovih besedah zavedajo, da bi se trenutna inflacija, ki jo ženejo predvsem dražji ...
language
slv
published at
2026-10-30T08:06:28
source
STA
title
Dolenc za Radio Slovenija namignil na decembrski dvig evrske obrestne mere
url
https://www.sta.si/3616581/
article order
12
body
Svet Evropske centralne banke na tokratnem zasedanju pričakovano ni spreminjal evrskih obrestnih mer. V svetu so ob tem opozorili na zaostrene pogoje financiranja in na negativne vplive rastočih cen energentov. Svet ECB-ja je obrestne mere letos dvignil junija in septembra. Po koncu tokratnega zasedanja trgi niso pričakovali sprememb in osrednji organ evrske denarne politike je ravnal skladno s temi pričakovanji. Depozitna obrestna mera, ki je referenčna za evrsko denarno politiko, tako ostaja pri 2,50 odstotka, obrestni meri za operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila pa pri 2,65 oz. 2,90 odstotka. Medletna inflacija v območju evra se je sicer septembra okrepila na 3,8 odstotka, glavni razlog zanjo so dražji energenti, predvsem goriva in v zadnjem času tudi plin. Osnovna inflacija, tista brez energentov, hrane ter alkoholnih pijač in tobaka, je medtem pri 2,5 odstotka sicer oddaljena od dvoodstotnega srednjeročnega cilja ECB, a se zadnje mesece ne spreminja bistveno. Cene energentov še naprej ustvarjajo pritiske Svet ECB-ja je opozoril, da cene energentov še naprej rastejo ter ustvarjajo pritiske, ki zvišujejo inflacijske obete in znižujejo pričakovanja glede gospodarske rasti. Osnovna inflacija je medtem do zdaj ostala večinoma stabilna in plače v sedanji fazi ne kažejo pomembnega odzivanja, vendar se posledice energetskega šoka še niso pokazale v celoti, so zapisali v svetu. Predsednica ECB-ja Christine Lagarde je na novinarski konferenci po seji sveta povedala, da so se cene energentov dvignile bolj od pričakovanj v septembrskih napovedih analitikov ECB-ja in nacionalnih centralnih bank. To naj bi dodatno okrepilo inflacijo, ki naj bi tako v naslednjih četrtletjih ostala občutno nad dvoodstotno ravnjo. Vsaj na krajši rok takšna gibanja krepijo širša inflacijska pričakovanja, razvoj dogodkov pa je odvisen predvsem od tega, kako močan bo energetski šok min kako dolgo bo trajal. Močnejši in dlje časa trajajoči energetski šok bo krepil posredne in sekundarne učinke ter po potisnil inflacijo navzgor in rast navzdol, opozarjajo v svetu. Rast BDP-ja evrskega območja bi lahko bila nižja od sedanjih ocen Lagarde je sicer povedala, da se je gospodarstvo evrskega območja okrepilo tudi v tretjem letošnjem četrtletju, pri čemer bo prva ocena gibanja BDP-ja med julijem in septembrom znana v petek. Prevladujejo pa pri obetih za naprej tveganja, da bo rast nižja od sedanjih ocen. Ta so povezana z dogajanjem na Bližnjem vzhodu in z rusko agresijo v Ukrajini ter s tem povezanim novim energetskim šokom, ki bi lahko trajal dlje od predhodnih predvidevanj. Tveganje predstavljata tudi možnost negativnih sekundarnih učinkov rasti zahtevanih donosov na državne obveznice v drugih delih finančnega sektorja ter negotovost glede vzdržnosti javnih financ. Tokratna seja sveta je namreč potekala v senci dogajanja na trgu državnih obveznic. V zadnjih tednih se je zvišala zahtevana donosnost na obveznice evrskih držav, najbolj na udaru je Francija, kar krepi pritisk tudi na ceno zadolževanja prebivalstva in podjetij. Tega dogajanja sporočilo po seji sveta izrecno ne omenja, je pa v njem zapisana ugotovitev, da so se pogoji financiranja od septembrske seje zaostrili, saj so se posojilne obrestne mere dvignile, vrednosti delnic pa znižale. To bo verjetno prav tako negativno vplivalo na inflacijo in rast. Nekatere članice z visokimi ravnmi zadolženosti Lagarde je medtem poudarila, da se določene članice evrskega območja soočajo s posebnimi izzivi zaradi visoke ravni zadolženosti. Če bi se izkazalo, da razvoj dogodkov na trgu državnega dolga, kot je neupravičeno in nenadzorovano gibanje zahtevanih donosnosti, ogroža normalen prenos denarne politike v finančni sektor in gospodarstvo, ima ECB po njenih besedah orodja, da nanje odgovori. Francije pri tem ni posebej omenila. Svet ECB-ja sicer vztrajno poudarja, da ima med drugim na voljo orodje za zaščito prenosa denarne politike, katerega cilj je prek nakupov na sekundarnem trgu državnih obveznic preprečiti neupravičeno, neurejeno tržno dinamiko, ki bi predstavljala resno grožnjo prenosu denarne politike po vseh državah v območju z evrom. Za zdaj je sicer veljalo strinjanje, da pritisk na Francijo takšnemu razvoju dogodkov še ne ustreza. V Svetu ECB-ja so sicer prepričani, da vseeno ostajajo v dobrem položaju, da prebrodijo sedanjo povišano negotovost in da z denarno politiko dosežejo, da se bo inflacija v srednjeročnem obdobju stabilizirala na ciljni ravni. Izražena pričakovanja o krepitvi inflacijskih pritiskov bi lahko okrepila pričakovanja, da bo Svet ECB-ja po novem dvigu obrestnih mer posegel na svoji zadnji letošnji seji decembra. V svetu sicer vztrajajo, da se o denarni politiki odločajo na vsaki seji posebej in na podlagi razpoložljivih podatkov. Lagarde je novinarjem povedala, da je bila današnja odločitev o nespremenjenih obrestnih merah sprejeta brez nasprotovanja, da pa je pred tem svet razpravljal tudi o možnosti dviga obrestnih mer že na tokratni seji. Drugi dan dvodnevnega zasedanja sveta, v katerem sedi tudi guverner Banke Slovenije Primož Dolenc, je sicer zaznamovalo sporočilo predsednice ECB Christine Lagarde, da bo s 7. februarjem, skoraj devet mesecev pred iztekom sedemletnega mandata, zapustila položaj
language
slv
published at
2026-10-29T15:26:05
source
RTV Slovenija
title
Svet ECB-ja ni spreminjal evrskih obrestnih mer
url
https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/svet-ecb-ja-ni-spreminjal-evrskih-obrestnih-mer/798468
article order
10
body
Guverner Banke Slovenije Primož Dolenc je po seji sveta ECB, na kateri ta ni posegal v evrske obrestne mere, namignil na dvig obrestne mere na decembrski seji. V svetu se namreč po njegovih besedah zavedajo, da bi se trenutna inflacija, ki jo ženejo predvsem dražji energenti, lahko prenesla tudi na druga področja. Svet Evropske centralne banke (ECB) v četrtek pričakovano ni spreminjal evrskih obrestnih mer, potem ko jih je pred tem dvignil junija in septembra. V svetu so ob tem opozorili na zaostrene pogoje financiranja in na negativne vplive rastočih cen energentov. Cene energentov namreč še naprej rastejo, njihova rast presega septembrske napovedi ECB, to pa ustvarja pritiske, ki zvišujejo inflacijske obete in znižujejo pričakovanja glede gospodarske rasti. Inflacija, ki je bila septembra pri 3,8 odstotka, naj bi tako v naslednjih četrtletjih ostala občutno nad ciljno dvoodstotno ravnjo. Vsaj na krajši rok takšna gibanja krepijo širša inflacijska pričakovanja, razvoj dogodkov pa je odvisen predvsem od tega, kako močan bo energetski šok in kako dolgo bo trajal. Močnejši in dlje časa trajajoči energetski šok bo krepil posredne in sekundarne učinke ter potisnil inflacijo navzgor, je bilo sporočilo sveta. "Če se razmere ne bodo bistveno izboljšale, je december tisti trenutek, ko bodo potrebne spremembe, ki bi bile sicer lahko že danes izvedene, pa so nekako odložene," je po dvodnevni seji sveta ECB, ki se je končala v četrtek, v pogovoru za Radio Slovenija dejal guverner Banke Slovenije. Glede skrbi, da bi se utegnila inflacija, gnana z dražjimi energenti, prenesti tudi na druga področja, med drugim na plače, je Dolenc odgovoril: "Kaže se trend, da se znajo učinki preko učinkov cene energentov, potem cen hrane in tako naprej, preliti tudi širše v ekonomijo. Tega se zavedamo." Tokratno sejo sveta je sicer zaznamovalo sporočilo predsednice ECB Christine Lagarde, da bo s 7. februarjem, skoraj devet mesecev pred iztekom sedemletnega mandata, zapustila položaj. Dolenc je povedal, da se je o tej možnosti ugibalo že dlje časa. "To je osebna odločitev, težko jo komentiram. Dejansko nismo vedeli, da bo ta odločitev sporočena, se je pa nekako pričakovalo, da se v teh tednih, mesecih takšna odločitev zna zgoditi," je dejal. Preberi še Christine Lagarde predčasno zapušča položaj predsednice Evropske centralne banke Naslednika oz. naslednico Lagarde bodo izbrali voditelji držav in vlad članic EU, natančneje voditelji 21 članic z evrom, med katerimi je tudi Slovenija. Med najresnejšimi kandidati se omenjata nekdanji guverner nizozemske centralne banke Klaas Knot in nekdanji guverner španske centralne banke ter trenutno prvi mož Banke za mednarodne poravnave Pablo Hernandez de Cos. Dolenc o imenih ne želi špekulirati. "Želim si samo, da bo naslednik gospe Lagarde takšen predsednik, ki bo dejansko kot svojega vzel mandat, ki ga kot Evropska centralna banka imamo, torej stabilnost cen," je guverner še povedal za Radio Slovenija.
language
slv
published at
2026-10-30T10:04:59
source
24ur
title
Dolenc namignil na možnost decembrskega zvišanja obrestnih mer
url
https://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/dolenc-namignil-na-moznost-decembrskega-zvisanja-obrestnih-mer.html
article order
13
body
Guverner Banke Slovenije Primož Dolenc je po seji sveta ECB, na kateri ta ni posegal v evrske obrestne mere, za Radio Slovenija namignil na dvig obrestne mere na decembrski seji. V svetu se namreč po njegovih besedah zavedajo, da bi se trenutna inflacija, ki jo ženejo predvsem dražji energenti, lahko prenesla tudi na druga področja. Svet Evropske centralne banke (ECB) v četrtek pričakovano ni spreminjal evrskih obrestnih mer, potem ko jih je pred tem dvignil junija in septembra. V svetu so ob tem opozorili na zaostrene pogoje financiranja in na negativne vplive rastočih cen energentov. Cene energentov namreč še naprej rastejo, njihova rast presega septembrske napovedi ECB, to pa ustvarja pritiske, ki zvišujejo inflacijske obete in znižujejo pričakovanja glede gospodarske rasti. Inflacija, ki je bila septembra pri 3,8 odstotka, naj bi tako v naslednjih četrtletjih ostala občutno nad ciljno dvoodstotno ravnjo. Vsaj na krajši rok takšna gibanja krepijo širša inflacijska pričakovanja, razvoj dogodkov pa je odvisen predvsem od tega, kako močan bo energetski šok in kako dolgo bo trajal. Močnejši in dlje časa trajajoči energetski šok bo krepil posredne in sekundarne učinke ter potisnil inflacijo navzgor, je bilo sporočilo sveta. "Če se razmere ne bodo bistveno izboljšale, je december tisti trenutek, ko bodo potrebne spremembe, ki bi bile sicer lahko že danes izvedene, pa so nekako odložene," je po dvodnevni seji sveta ECB, ki se je končala v četrtek, v pogovoru za Radio Slovenija dejal guverner Banke Slovenije. Glede skrbi, da bi se utegnila inflacija, gnana z dražjimi energenti, prenesti tudi na druga področja, med drugim na plače, je Dolenc odgovoril: "Kaže se trend, da se znajo učinki preko učinkov cene energentov, potem cen hrane in tako naprej, preliti tudi širše v ekonomijo. Tega se zavedamo." Sejo sveta zaznamoval predčasni odhod predsednice ECB Christine Lagarde Tokratno sejo sveta je sicer zaznamovalo sporočilo predsednice ECB Christine Lagarde, da bo s 7. februarjem, skoraj devet mesecev pred iztekom sedemletnega mandata, zapustila položaj. Dolenc je povedal, da se je o tej možnosti ugibalo že dlje časa. "To je osebna odločitev, težko jo komentiram. Dejansko nismo vedeli, da bo ta odločitev sporočena, se je pa nekako pričakovalo, da se v teh tednih, mesecih takšna odločitev zna zgoditi," je dejal. Kdo bo nasledil Lagarde? Naslednika oz. naslednico Lagarde bodo izbrali voditelji držav in vlad članic EU, natančneje voditelji 21 članic z evrom, med katerimi je tudi Slovenija. Med najresnejšimi kandidati se omenjata nekdanji guverner nizozemske centralne banke Klaas Knot in nekdanji guverner španske centralne banke ter trenutno prvi mož Banke za mednarodne poravnave Pablo Hernandez de Cos. Dolenc o imenih ne želi špekulirati. "Želim si samo, da bo naslednik gospe Lagarde takšen predsednik, ki bo dejansko kot svojega vzel mandat, ki ga kot Evropska centralna banka imamo, torej stabilnost cen," je guverner še povedal za Radio Slovenija.
language
slv
published at
2026-10-30T08:56:02
source
Dnevnik
title
Guverner Banke Slovenije namignil na dvig obrestne mere
url
https://www.dnevnik.si/novice/posel/guverner-banke-slovenije-za-radio-slovenija-namignil-na-dvig-obrestne-mere-2837381/
article order
20
body
Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu. Gospodarska slika evrskega območja ostaja pod vplivom geopolitičnih razmer in posledičnega energetskega šoka. Gospodarska aktivnost ostaja zaenkrat odporna in široko osnovana, inflacija pa se zlasti zaradi višjih cen energentov postopoma zvišuje in se ohranja nad 3 odstotki. Rast osnovne inflacije, torej brez upoštevanja cen hrane in energentov, zaenkrat ostaja zmerna, ocenjujejo guvernerji po seji Sveta Evropske centralne banke (ECB). "V teh okoliščinah smo se člani Sveta ECB odločili, da ključne obrestne mere po zvišanju na preteklem srečanju tokrat ohranimo nespremenjene. Obrestna mera za mejni depozit, ki najbolje odraža naravnanost denarne politike, tako še naprej znaša 2,5 %. Ocenjujemo, da nam ta nivo obrestnih mer omogoča fleksibilnost, da se primerno odzovemo na vse možne razplete geopolitičnih napetosti in njihove potencialne posledice za inflacijo. Za prihodnje odločitve ohranjamo naš pristop, da se o ukrepih denarne politike odločamo na vsak seji posebej. Prihodnje odločitve Sveta ECB bodo še naprej usmerjene v naš cilj, da se inflacija stabilizira pri 2 % na srednji rok," je po seji ECB guverner Primož Dolenc. Gospodarska slika evrskega območja ostaja pod vplivom energetskega šoka, ki se kaže predvsem v višji rasti cen, medtem ko gospodarska aktivnost ostaja zaenkrat odporna na učinke šoka. Inflacija se je septembra okrepila na 3,8 %, kar ob nekoliko višji rasti cen hrane in storitev v največji meri odraža pospešek v energetski inflaciji. Ta se je septembra okrepila na 18,9 %, primarno zaradi nadaljnje rasti cene energentov na svetovnih trgih v povezavi z vztrajanjem nestabilnih razmer na Bližnjem vzhodu. Osnovna inflacija, ki ne vključuje cen hrane in energentov, je medtem ostala zmernejša pri 2,5 %. To nakazuje, da se tokratni šok za zdaj še ne prenaša v širše inflacijske pritiske prek učinkov drugega reda. Mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti ob tem kažejo, da so se ugodna gospodarska gibanja iz drugega četrtletja nadaljevala tudi v tretjem in na začetku četrtega četrtletja. Rast aktivnosti ostaja široko osnovana, razmere pa so pozitivne tako v storitvenih kot predelovalnih dejavnostih. Globalni naložbeni cikel na področju umetne inteligence ter državna vlaganja v obrambo in infrastrukturo predstavljajo pomembne spodbujevalne dejavnike na strani povpraševanja. Ob tem visoka rast cen energentov predstavlja navzgor usmerjena tveganja za inflacijske obete in navzdol usmerjena tveganja za obete glede gospodarske rasti, je po seji še dejal guverner Dolenc. V evrskem območju so bile v ospredju tudi skrbi glede okrepitve političnih tveganj in njihovega vpliva na vzdržnost fiskalne politike v nekaterih državah. Razmiki med zahtevanimi donosnostmi državnih obveznic in nemškimi državnimi obveznicami so se posledično povečali. Obenem je prišlo tudi do vidnejšega upada cen delnic v sektorju umetne inteligence, ki se je sicer omejeno odrazil tudi na delnicah ostalih sektorjev. Evropski delniški indeksi so nekoliko upadli. Finančni pogoji so se zato zaostrili, kar je bilo delno kompenzirano z nekoliko nižjimi pričakovanji glede restriktivnosti denarne politike ECB. Christine Lagarde predčasno odhaja s čela ECB Francozinja Christine Lagarde bo 7. februarja odstopila s položaja predsednice Evropske centralne banke (ECB), je osrednja evrska denarna ustanova objavila na svoji spletni strani. Prva ženska na čelu ECB se bo tako poslovila več kot osem mesecev pred iztekom mandata, naslednika oz. naslednico pa bodo izbrali voditelji držav in vlad članic EU. Francozinja, ki je sedemletno predsedovanje ECB prevzela 1. novembra 2019 in na položaju nasledila Italijana Maria Draghija, je o svojem predčasnem odhodu obvestila ostale člane sveta ECB, ki v Frankfurtu končujejo dvodnevno zasedanje, in predsednika Evropskega sveta Antonia Costo. Obenem se že nekaj tednov pojavljajo informacije, da bi jo že naslednji mesec lahko imenovali za novo predsednico Svetovnega gospodarskega foruma (WEF), na čelu katerega sta trenutno skupaj Larry Fink in Andre Hoffmann, operativno pa ga vodi Alois Zwinggli. Med potencialnimi kandidati za naslednika Lagarde na čelu ECB se omenjajo predsednik Bundesbank Joachim Nagel, nekdanji guverner nizozemske centralne banke Klaas Knot in trenutni prvi mož Banke za mednarodne poravnave Pablo Hernandez de Cos. (sta)
language
slv
published at
2026-10-30T09:29:06
source
Večer
title
ECB: Ključne obrestne mere nespremenjene, inflacija višja
url
https://vecer.com/slovenija/ecb-kljucne-obrestne-mere-nespremenjene-inflacija-visja-10431871
article order
21
body
Dražji energenti bi lahko sprožili širše podražitve in povečali pritiske na plače, je opozoril guverner Banke Slovenije Primož Dolenc. V pogovoru za Radio Slovenija je nakazal, da bi morala Evropska centralna banka ob vztrajanju sedanjih razmer decembra znova ukrepati. Ena od možnosti je novo zvišanje obrestnih mer. Guverner Banke Slovenije Primož Dolenc je v pogovoru za Radio Slovenija po četrtkovi seji sveta Evropske centralne banke (ECB) izpostavil nevarnost, da bi se rast cen energentov in hrane prenesla tudi na druga področja gospodarstva. V svetu ECB se tega tveganja po njegovih besedah zavedajo, pri nadaljnjem odločanju pa bo pomembno, kako dolgo bo energetski šok trajal. Po danes objavljeni pisni izjavi guvernerja je septembrska inflacija v evrskem območju dosegla 3,8 odstotka, pri čemer je bila medletna rast cen energentov kar 18,9-odstotna. Podražitve na svetovnih energetskih trgih ob nestabilnih razmerah na Bližnjem vzhodu tako ostajajo glavni vir okrepljene rasti cen. "Če se razmere ne bodo bistveno izboljšale, je december tisti trenutek, ko bodo potrebne spremembe, ki bi bile sicer lahko že danes izvedene, pa so nekako odložene," je za Radio Slovenija povedal Dolenc. S tem je nakazal možnost novega dviga obrestnih mer, o katerem svet ECB še ni odločil. Širši prenos energetskega šoka za zdaj ostaja omejen Čeprav skupna inflacija raste, je bila osnovna inflacija, ki ne vključuje hrane in energentov, septembra precej nižja, 2,5-odstotna. Banka Slovenije v današnji pisni izjavi zato ugotavlja, da se energetski šok za zdaj še ne prenaša izrazito v širše inflacijske pritiske. Dolenčevo opozorilo se nanaša na nevarnost, da bi se tak prenos v prihodnje okrepil, tudi prek plač. Močnejši in dolgotrajnejši energetski šok bi po opozorilu ECB hkrati zvišal inflacijo in zavrl gospodarsko rast. Centralna banka je tako pred zahtevno izbiro: z višjimi obrestnimi merami lahko omejuje rast cen in povpraševanje, obenem pa dražje financiranje obremenjuje gospodinjstva in podjetja. ECB je v četrtek vse tri ključne obrestne mere ohranila nespremenjene, potem ko jih je zvišala junija in septembra. Depozitna obrestna mera, ki po pojasnilu Banke Slovenije najbolje odraža naravnanost denarne politike, ostaja pri 2,5 odstotka. Prihodnje odločitve bo sprejemala na vsaki seji posebej glede na podatke in inflacijska tveganja, njen srednjeročni cilj pa ostaja dvoodstotna inflacija. Napovedovalci zvišali pričakovanja glede inflacije Da bi lahko inflacija nad ciljem vztrajala dlje, kaže tudi danes objavljena anketa ECB med poklicnimi napovedovalci. Ti za evrsko območje letos pričakujejo triodstotno povprečno letno inflacijo, prihodnje leto pa 2,6-odstotno. V prejšnji četrtletni anketi so napovedovali 2,7 oziroma 2,2 odstotka. Vrnitev na dva odstotka še naprej pričakujejo leta 2028. Višja pričakovanja povezujejo predvsem s cenami energentov in njihovim posrednim vplivom na druge cene. Dodatne učinke energetskega šoka pričakujejo zlasti prihodnje leto, medtem ko naj bi sekundarni učinki, denimo prek plač, ostali omejeni. Gre za napovedi sodelujočih strokovnjakov iz evropskih finančnih in drugih ustanov, ne za uradno makroekonomsko napoved ECB. Ob tem za letos pričakujejo enoodstotno gospodarsko rast, prihodnje leto pa 1,3-odstotno. Obe napovedi so zaradi ugodnejših zadnjih podatkov celo zvišali, vendar ocenjujejo, da so tveganja za rast pretežno usmerjena navzdol. Slovenija blizu povprečja evrskega območja Septembrska rast inflacije je bila razširjena po večjem delu Evropske unije. Po podatkih Eurostata se je medletna stopnja glede na avgust zvišala v 23 članicah. V evrskem območju je narasla s 3,2 na 3,8 odstotka, največji prispevek k skupni stopnji pa so imeli energenti, sledile so storitve. Slovenija je bila s 3,7-odstotno inflacijo blizu povprečja evrskega območja. V Avstriji je znašala 3,6 odstotka, v Italiji 4,2, na Hrvaškem pa 4,3 odstotka. Gre za podatke po harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin, ki omogoča primerjavo med državami V Sloveniji so se posojila že začela dražiti Morebitni nadaljnji dvig obrestnih mer bi bil ena od posledic vztrajanja inflacijskih pritiskov. V Sloveniji so se nekatera nova posojila sicer začela dražiti že pred junijskim zvišanjem ključnih obrestnih mer ECB. Po oktobrskem poročilu Banke Slovenije o finančni stabilnosti so fiksne obrestne mere za novoodobrena stanovanjska posojila avgusta lani dosegle najnižjo raven v tem ciklu, 2,8 odstotka. Do junija letos so se zvišale na 3,1 odstotka. Še vedno so bile nižje od povprečja evrskega območja, ki je junija znašalo 3,5 odstotka. Pri obstoječih posojilih je pomembno, kakšno obrestno mero ima kreditojemalec dogovorjeno. Če je fiksna za celotno obdobje odplačevanja, se zaradi nove odločitve ECB ne spremeni. Pri posojilih s spremenljivo obrestno mero pa je del obrestovanja praviloma vezan na euribor. Njegova rast lahko zviša obrok ob naslednji pogodbeno določeni uskladitvi. Odločitev ECB zato ne pomeni, da se vsem kreditojemalcem obrok spremeni istega dne ali za enak znesek. Izpostavljenost slovenskih gospodinjstev obrestnemu tveganju sicer zmanjšuje prevlada fiksnega obrestovanja. Banka Slovenije navaja, da je bilo od leta 2022 več kot 95 odstotkov potrošniških in stanovanjskih posojil odobrenih s fiksno obrestno mero. Morebitno nadaljnje zviševanje obrestnih mer pa ostaja pomembno za tiste, ki novo posojilo šele načrtujejo, ter za imetnike starejših kreditov s spremenljivim obrestovanjem. Lagarde bo položaj zapustila februarja Četrtkovo zasedanje sveta Evropske centralne banke je zaznamovala tudi napoved predsednice ECB Christine Lagarde, da bo 7. februarja 2027 predčasno zapustila položaj. ECB je njen odhod potrdila v uradnem sporočilu. Naslednika oziroma naslednico bo po predpisanem postopku imenoval Evropski svet. Dolenc je za Radio Slovenija povedal, da se je o možnosti njenega odhoda ugibalo že dlje časa, o konkretnih imenih za nasledstvo pa ni želel špekulirati. Kot je poudaril, si želi predsednika, ki bo kot svoj mandat razumel zagotavljanje stabilnosti cen.
language
slv
published at
2026-10-30T10:59:34
source
Domovina
title
Dražji energenti poganjajo inflacijo, sledili bi lahko še dražji krediti
url
https://www.domovina.je/drazji-energenti-poganjajo-inflacijo-sledili-bi-lahko-se-drazji-krediti
article order
1
body
Francozinja Christine Lagarde bo 7. februarja odstopila s položaja predsednice Evropske centralne banke (ECB), je osrednja evrska denarna ustanova objavila na svoji spletni strani. Prva ženska na čelu ECB se bo tako poslovila več kot osem mesecev pred iztekom mandata, naslednika oz. naslednico pa bodo izbrali voditelji držav in vlad članic EU. Francozinja, ki je sedemletno predsedovanje ECB prevzela 1. novembra 2019 in na položaju nasledila Italijana Maria Draghija, je o svojem predčasnem odhodu danes obvestila ostale člane sveta ECB, ki v Frankfurtu končujejo dvodnevno zasedanje, in predsednika Evropskega sveta Antonia Costo. Naslednika oz. naslednico Lagarde bodo namreč izbrali voditelji držav in vlad članic EU. Costa se je na družbenih omrežjih že odzval in pohvalil njeno vodenje. "V času pandemije, vojne v Evropi in več energetskih kriz ter inflacijskih šokov je zagotavljala trdno in odločno vodenje ter pripomogla k ohranjanju stabilnosti in odpornosti območja evra," je zapisal. Predčasno slovo ni presenetljivo Zagotovil je, da se bo proces iskanja naslednika ali naslednice začel takoj, zato da bo odločitev vrha EU pravočasna. Predčasno slovo Francozinje niti ni presenetljivo. Ugibanj o tem je bilo namreč v zadnjih mesecih precej. Februarja letos je npr. časnik Financial Times poročal, da se bo Lagarde v strahu pred zmago skrajno desne Marine Le Pen, ki bi otežila dogovarjanje o vodilnih položajih v EU, poslovila še pred aprilskimi predsedniškimi volitvami v Franciji. Septembra je v enem od intervjujev prvič tudi sama omenila, da bi lahko s funkcije odšla nekaj mesecev pred iztekom mandata, so spomnili pri nemški tiskovni agenciji dpa. Obenem se že nekaj tednov pojavljajo informacije, da bi jo že naslednji mesec lahko imenovali za novo predsednico Svetovnega gospodarskega foruma (WEF), na čelu katerega sta trenutno skupaj Larry Fink in Andre Hoffmann, operativno pa ga vodi Alois Zwinggli. Med potencialnimi kandidati za naslednika Lagarde na čelu ECB se po navedbah dpa omenjajo predsednik Bundesbank Joachim Nagel, nekdanji guverner nizozemske centralne banke Klaas Knot in trenutni prvi mož Banke za mednarodne poravnave Pablo Hernandez de Cos, pri čemer imata druga dva več možnosti. Objava Lagarde je zaznamovala drugi dan zasedanja sveta ECB, ki bo popoldne sporočil tudi svojo odločitev glede denarne politike, pri čemer naj evrskih obrestnih mer ne bi spreminjal. Kot so zapisali pri ECB, so člani sveta Lagarde namenili stoječi aplavz.
language
slv
published at
2026-10-29T10:51:01
source
SiOL
title
Christine Lagarde se predčasno poslavlja s čela ECB
url
https://siol.net/novice/svet/christine-lagarde-se-predcasno-poslavlja-s-cela-ecb-705074
article order
14
body
Guverner Banke Slovenije Primož Dolenc je po seji sveta ECB, na kateri ta ni posegal v evrske obrestne mere, namignil na dvig obrestne mere na decembrski seji. V svetu se namreč po njegovih besedah zavedajo, da bi se trenutna inflacija, ki jo ženejo predvsem dražji energenti, lahko prenesla tudi na druga področja. Decembra bi se lahko zaostrilo Svet Evropske centralne banke (ECB) v četrtek pričakovano ni spreminjal evrskih obrestnih mer, potem ko jih je pred tem dvignil junija in septembra. V svetu so ob tem opozorili na zaostrene pogoje financiranja in na negativne vplive rastočih cen energentov. Cene energentov namreč še naprej rastejo, njihova rast presega septembrske napovedi ECB, to pa ustvarja pritiske, ki zvišujejo inflacijske obete in znižujejo pričakovanja glede gospodarske rasti. Inflacija, ki je bila septembra pri 3,8 odstotka, naj bi tako v naslednjih četrtletjih ostala občutno nad ciljno dvoodstotno ravnjo. Vsaj na krajši rok takšna gibanja krepijo širša inflacijska pričakovanja, razvoj dogodkov pa je odvisen predvsem od tega, kako močan bo energetski šok in kako dolgo bo trajal. Močnejši in dlje časa trajajoči energetski šok bo krepil posredne in sekundarne učinke ter potisnil inflacijo navzgor, je bilo sporočilo sveta. "Če se razmere ne bodo bistveno izboljšale, je december tisti trenutek, ko bodo potrebne spremembe, ki bi bile sicer lahko že danes izvedene, pa so nekako odložene," je po dvodnevni seji sveta ECB, ki se je končala v četrtek, v pogovoru za Radio Slovenija dejal guverner Banke Slovenije. Glede skrbi, da bi se utegnila inflacija, gnana z dražjimi energenti, prenesti tudi na druga področja, med drugim na plače, je Dolenc odgovoril: "Kaže se trend, da se znajo učinki preko učinkov cene energentov, potem cen hrane in tako naprej, preliti tudi širše v ekonomijo. Tega se zavedamo." Lagarde odhaja predčasno: Kdo bo prevzel vajeti ECB? Tokratno sejo sveta je sicer zaznamovalo sporočilo predsednice ECB Christine Lagarde, da bo s 7. februarjem, skoraj devet mesecev pred iztekom sedemletnega mandata, zapustila položaj. Dolenc je povedal, da se je o tej možnosti ugibalo že dlje časa. "To je osebna odločitev, težko jo komentiram. Dejansko nismo vedeli, da bo ta odločitev sporočena, se je pa nekako pričakovalo, da se v teh tednih, mesecih takšna odločitev zna zgoditi," je dejal. Naslednika oz. naslednico Lagarde bodo izbrali voditelji držav in vlad članic Evropske unije, natančneje voditelji 21 članic z evrom, med katerimi je tudi Slovenija. Med najresnejšimi kandidati se omenjata nekdanji guverner nizozemske centralne banke Klaas Knot in nekdanji guverner španske centralne banke ter trenutno prvi mož Banke za mednarodne poravnave Pablo Hernandez de Cos. Dolenc o imenih ne želi špekulirati. "Želim si samo, da bo naslednik gospe Lagarde takšen predsednik, ki bo dejansko kot svojega vzel mandat, ki ga kot Evropska centralna banka imamo, torej stabilnost cen," je še povedal guverner.
language
slv
published at
2026-10-30T08:09:35
source
Žurnal24
title
Decembra nov udarec za denarnice? To je namignil guverner Banke Slovenije
url
https://www.zurnal24.si/slovenija/decembra-podrazitve-obrestne-mere-primoz-dolenc-banka-slovenije-ecb-467493
article order
11
body
Svet Evropske centralne banke (ECB) v četrtek pričakovano ni spreminjal evrskih obrestnih mer, potem ko jih je pred tem dvignil junija in septembra. V svetu so ob tem opozorili na zaostrene pogoje financiranja in na negativne vplive rastočih cen energentov. Cene energentov namreč še naprej rastejo, njihova rast presega septembrske napovedi ECB, to pa ustvarja pritiske, ki zvišujejo inflacijske obete in znižujejo pričakovanja glede gospodarske rasti. Inflacija, ki je bila septembra pri 3,8 odstotka, naj bi tako v naslednjih četrtletjih ostala občutno nad ciljno dvoodstotno ravnjo. Vsaj na krajši rok takšna gibanja krepijo širša inflacijska pričakovanja, razvoj dogodkov pa je odvisen predvsem od tega, kako močan bo energetski šok in kako dolgo bo trajal. Močnejši in dlje časa trajajoči energetski šok bo krepil posredne in sekundarne učinke ter potisnil inflacijo navzgor, je bilo sporočilo sveta. Decembra spremembe? "Če se razmere ne bodo bistveno izboljšale, je december tisti trenutek, ko bodo potrebne spremembe, ki bi bile sicer lahko že danes izvedene, pa so nekako odložene," je po dvodnevni seji sveta ECB, ki se je končala v četrtek, v pogovoru za Radio Slovenija dejal guverner Banke Slovenije Primož Dolenc. Glede skrbi, da bi se utegnila inflacija, gnana z dražjimi energenti, prenesti tudi na druga področja, med drugim na plače, je Dolenc odgovoril: "Kaže se trend, da se znajo učinki preko učinkov cene energentov, potem cen hrane in tako naprej, preliti tudi širše v ekonomijo. Tega se zavedamo." Lagarde odhaja Tokratno sejo sveta je sicer zaznamovalo sporočilo predsednice ECB Christine Lagarde, da bo s 7. februarjem, skoraj devet mesecev pred iztekom sedemletnega mandata, zapustila položaj. Dolenc je povedal, da se je o tej možnosti ugibalo že dlje časa. "To je osebna odločitev, težko jo komentiram. Dejansko nismo vedeli, da bo ta odločitev sporočena, se je pa nekako pričakovalo, da se v teh tednih, mesecih takšna odločitev zna zgoditi," je dejal. Naslednika oz. naslednico Lagarde bodo izbrali voditelji držav in vlad članic EU, natančneje voditelji 21 članic z evrom, med katerimi je tudi Slovenija. Med najresnejšimi kandidati se omenjata nekdanji guverner nizozemske centralne banke Klaas Knot in nekdanji guverner španske centralne banke ter trenutno prvi mož Banke za mednarodne poravnave Pablo Hernandez de Cos. Dolenc o imenih ne želi špekulirati. "Želim si samo, da bo naslednik gospe Lagarde takšen predsednik, ki bo dejansko kot svojega vzel mandat, ki ga kot Evropska centralna banka imamo, torej stabilnost cen," je guverner še povedal za Radio Slovenija.
language
slv
published at
2026-10-30T10:48:32
source
Svet24
title
Zaradi inflacije morda že decembra dvig evrske obrestne mere
url
https://svet24.si/novice/slovenija/primoz-dolenc-obrestne-mere-1937172
article order
9
body
Poslovila se bo 7. februarja, več kot osem mesecev pred iztekom mandata Francozinja Christine Lagarde bo 7. februarja odstopila s položaja predsednice Evropske centralne banke (ECB), je osrednja evrska denarna ustanova objavila na svoji spletni strani. Prva ženska na čelu ECB se bo tako poslovila več kot osem mesecev pred iztekom mandata, naslednika oz. naslednico pa bodo izbrali voditelji držav in vlad članic EU. Francozinja, ki je sedemletno predsedovanje ECB prevzela 1. novembra 2019 in na položaju nasledila Italijana Maria Draghija, je o svojem predčasnem odhodu danes obvestila ostale člane sveta ECB, ki v Frankfurtu končujejo dvodnevno zasedanje, in predsednika Evropskega sveta Antonia Costo. Naslednika oz. naslednico Lagarde bodo namreč izbrali voditelji držav in vlad članic EU. Costa se je na družbenih omrežjih že odzval in pohvalil njeno vodenje. "V času pandemije, vojne v Evropi in več energetskih kriz ter inflacijskih šokov je zagotavljala trdno in odločno vodenje ter pripomogla k ohranjanju stabilnosti in odpornosti območja evra," je zapisal. Zagotovil je, da se bo proces iskanja naslednika ali naslednice začel takoj, zato da bo odločitev vrha EU pravočasna.
language
slv
published at
2026-10-29T14:59:43
source
Primorski Dnevnik
title
Christine Lagarde predčasno zapušča predsedniško mesto Evropske centralne banke
url
https://www.primorski.eu/se/christine-lagarde-predcasno-zapusca-predsednisko-mesto-evropske-centralne-banke-FX2303117

source scope

analyzed source count

omitted articles

article order
22
body
Christine Lagarde, predsednica ECB, Boris Vujčić, podpredsednik ECB Frankfurt na Majni, 29. oktober 2026 Dober dan, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci. Svet ECB je danes sklenil, da pusti vse tri ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Cene energentov še naprej rastejo ter ustvarjajo navzgor usmerjene pritiske na inflacijske obete in navzdol usmerjene pritiske na gospodarske obete. Osnovna inflacija je do zdaj ostala večinoma stabilna in plače v sedanji fazi ne kažejo pomembnega odzivanja, vendar se posledice energetskega šoka še niso pokazale v celoti. Povečana velikost in trajanje energetskega šoka kakor tudi posledice posrednih in sekundarnih učinkov bodo verjetno potisnili inflacijo navzgor ter znižali rast. Pogoji financiranja so se od zadnje seje zaostrili, kar bo verjetno negativno vplivalo na inflacijo in rast. Odločeni smo izvajati denarno politiko tako, da se bo inflacija v srednjeročnem obdobju stabilizirala na ciljni 2-odstotni ravni. Ostajamo v dobrem položaju, da prebrodimo sedanjo povečano negotovost. O ustrezni naravnanosti denarne politike se bomo odločali na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Tako bomo pri sklepih o obrestnih merah izhajali iz ocene inflacijskih obetov in z njimi povezanih tveganj, pri čemer bomo upoštevali nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Glede ravni ključnih obrestnih mer se ne zavezujemo vnaprej. Današnje odločitve so predstavljene v sporočilu za javnost, ki je objavljeno na našem spletnem mestu. Zdaj bom podrobneje pojasnila našo oceno gospodarskih in inflacijskih gibanj, zatem pa še oceno finančnih in denarnih razmer. Gospodarska aktivnost Najnovejši podatki kažejo, da je gospodarstvo v euroobmočju v tretjem četrtletju še naprej raslo. Storitve so po oslabitvi na začetku bližnjevzhodnega konflikta okrevale. Na predelovalne dejavnosti, digitalne storitve in izvoz pozitivno vplivajo podjetniške naložbe, povezane z umetno inteligenco. H gospodarski aktivnosti prispevajo tudi državni izdatki za infrastrukturo in obrambo. Ti dejavniki naj bi rast podpirali tudi v bližnji prihodnosti. Obenem so ponovne podražitve energentov prizadele zaupanje potrošnikov, višji stroški financiranja pa bodo verjetno zavirali rast. Stopnja brezposelnosti je avgusta ostala na ravni 6,4%. Rast zaposlenosti in obsega delovne sile ostaja umirjena, medtem ko se je produktivnost postopoma povečevala. V srednjeročnem obdobju naj bi na domače povpraševanje spodbudno vplivalo okrevanje zaupanja in realnih dohodkov, k čemur bosta prispevala postopno upadanje cen energentov in močan trg dela. Rast naj bi še naprej podpirale investicije v umetno inteligenco ter državni izdatki za infrastrukturo in obrambo. Rast izvoza naj bi se okrepila zaradi vse močnejšega tujega povpraševanja. Za višjo potencialno rast so potrebne strukturne reforme ob podpori vzdržnih javnih financ. Javnofinančna vzdržnost je ključno sidro širše gospodarske stabilnosti. Javnofinančni odzivi na energetski šok bi morali biti začasni, ciljno usmerjeni in prilagojeni razmeram. Ključni gradniki, da bo gospodarstvo postalo bolj dinamično in odporno, so poenostavitev in poenotenje pravil na celotnem enotnem trgu v EU, pospešitev energetskega prehoda ter dokončanje unije prihrankov in naložb. Medtem ko se proces odločanja o pravnem okviru za digitalni euro premika v zaključno fazo, znova poudarjamo, da je pomembno čim prej doseči dogovor o svežnju o enotni valuti. Inflacija Inflacija se je zvišala s 3,2% v avgustu na 3,8% v septembru. Inflacija v skupini energentov se je izrazito zvišala na 18,9%, potem ko je avgusta znašala 14,3%. Cene dizelskega goriva in bencina so septembra dosegle nove rekordne vrednosti, kar je bilo deloma posledica povišanih rafinerijskih marž. Inflacija brez energentov in hrane se je septembra zvišala na 2,3%, potem ko je avgusta znašala 2,1%. Inflacija v skupini hrane pa se je zvišala z 1,1% na 1,3%. Storitvena inflacija se je zvišala s 3,0% v avgustu na 3,2% v septembru, medtem ko se je blagovna inflacija znižala z 1,2% na 1,1%. Kazalniki osnovne inflacije so ostali približno nespremenjeni, vendar se v zgodnjih fazah cenovne verige kažejo navzgor usmerjeni pritiski. Plačni pritiski ostajajo zmerni. Sredstva za zaposlene na zaposlenega so se v drugem četrtletju povečala za 3,3%, kar je manj kot v prvem četrtletju (3,6%), medtem ko je naraščanje produktivnosti prispevalo k zajezitvi rasti stroškov dela na enoto proizvoda. Vodilni plačni kazalnik ECB nakazuje, da bo rast dogovorjenih plač v preostalih mesecih leta 2026 nihala med 2,5% in 2,8%, v prvih treh četrtletjih 2027 pa naj bi v povprečju znašala 2,6%. Inflacijska pričakovanja so se v krajših časovnih razponih povišala, toda večina meril dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj se giblje okrog 2%, kar podpira stabilizacijo inflacije okrog ciljne ravni v srednjeročnem obdobju. Cene energentov so se zvišale bolj, kot je bilo predvideno v septembrskih osnovnih projekcijah strokovnjakov ECB. To bo v bližnji prihodnosti najverjetneje potisnilo inflacijo še bolj navzgor ter v prihodnjih četrtletjih ohranjalo skupno inflacijo precej nad ciljno ravnijo. Zatem naj bi upadanje cen energentov skupaj z učinkovanjem višjih obrestnih mer podpiralo vrnitev inflacije na ciljno raven. Ocena tveganj Tveganja za gospodarsko rast so nagnjena navzdol. To je predvsem rezultat konflikta na Bližnjem vzhodu in nedavnih dogajanj v ruski neupravičeni vojni proti Ukrajini. Nadaljevanje motenj v dobavi energentov bi lahko povzročilo nadaljnjo in vztrajnejšo rast cen energentov, kot se trenutno pričakuje. To bi negativno vplivalo na realne dohodke, potrošnjo in naložbe. Vse slabše razpoloženje na globalnih finančnih trgih ali vse intenzivnejše prelivanje posledic na globalne trge obveznic bi lahko povzročilo zaostritev pogojev financiranja in tako zavrlo povpraševanje. K nadaljnji zaostritvi pogojev financiranja in oslabitvi zaupanja bi lahko prispevala tudi javnofinančna negotovost, s čimer bi se zmanjšale potrošnja in investicije. Ob ponovnem vzponu trgovinskih napetosti med večjimi gospodarstvi bi lahko prišlo do nadaljnjih motenj v dobavnih verigah, zmanjšanja izvoza ter oslabitve potrošnje in naložb. Nasprotno bi bila lahko rast višja, če bi se gospodarstvo in energetski trgi hitreje prilagodili motnjam, ki jih povzročajo sedanji konflikti, kot se trenutno pričakuje, ali če bi se konflikti trajno razrešili. Poleg tega bi lahko rast spodbudili tudi uvedba novih tehnologij v podjetjih v euroobmočju ter državni izdatki za infrastrukturo in obrambo, kakor tudi reforme za dvig produktivnosti in dokončanje enotnega trga EU. Tveganja, ki spremljajo inflacijske obete, so nagnjena navzgor. To je predvsem rezultat konflikta na Bližnjem vzhodu in nedavnih dogajanj v ruski neupravičeni vojni proti Ukrajini. Energetski šok bi se lahko nadalje okrepil, vpliv na druge cene in plače pa bi bil lahko večji, kot se trenutno pričakuje. Zlasti cene plina bi se lahko zvišale, če bi bila dobava nadalje motena ali če bi neobičajno hladna zima sovpadla z nizkimi ravnmi napolnjenosti skladišč. Dlje ko bodo cene energentov ostale visoke, bolj verjetno je, da se bo širša inflacija zvišala zaradi posrednih in sekundarnih učinkov. Obnovljene trgovinske napetosti bi lahko povzročile bolj fragmentirane globalne dobavne verige, okrnile dobavo kritičnih surovin ter povečale omejitve proizvodnih zmogljivosti v gospodarstvu euroobmočja. Zaradi ekstremnih vremenskih pojavov, ki bi jih lahko še okrepil bolj intenzivni pojav "el niño", ter zaradi splošnejšega poteka krize v zvezi s podnebjem in naravo bi se cene hrane lahko zvišale bolj, kot je pričakovano. Nasprotno bi bila lahko inflacija nižja, če bi se sedanji geopolitični konflikti trajno razrešili ali če bi bili posredni ali sekundarni učinki, ki izhajajo iz višjih cen energentov, nazadnje manj izraziti, kot je bilo pričakovano. Bolj volatilni finančni trgi z večjim odporom do tveganja - skupaj z višjimi dolgoročnimi obrestnimi merami - bi lahko zavirali povpraševanje in s tem zniževali tudi inflacijo. Finančne in denarne razmere Pogoji financiranja so se od prejšnje seje zaostrili. Obrestne mere so se večinoma zvišale, tečaji delnic pa so se znižali. Stroški tržnega dolžniškega financiranja podjetij so se zvišali s 4,0% v juliju na 4,1% v avgustu, medtem ko so bančne obrestne mere za posojila podjetjem ostale na ravni 3,8%. Medletna rast obsega bančnih posojil podjetjem se je upočasnila s 4,4% v juliju na 4,2% v avgustu in septembru, medtem ko se je izdajanje podjetniških obveznic medletno povečalo s 3,5% v juliju in 3,8% v avgustu na 4,2% v septembru. Kot je pokazala najnovejša anketa o bančnih posojilih v euroobmočju, so se kreditni standardi za posojila podjetjem v tretjem četrtletju zaostrili, pri čemer so banke navajale zaskrbljenost glede ekonomskih tveganj, s katerimi se soočajo njihovi komitenti. Kljub večjim potrebam po financiranju zalog in obratnega kapitala se je povpraševanje podjetij po posojilih zmanjšalo, kar je predvsem odraz višjih obrestnih mer. Hipotekarne obrestne mere so se zvišale s 3,5% v juliju na 3,6% v avgustu, rast hipotekarnih posojil pa se je septembra rahlo zmanjšala na 3,0%. Kreditni standardi za hipotekarna posojila so bili v tretjem četrtletju nespremenjeni, medtem ko se je povpraševanje po hipotekarnih posojilih zaradi višjih obrestnih mer znatno zmanjšalo. Zaključek Svet ECB je danes sklenil, da pusti vse tri ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Odločeni smo izvajati denarno politiko tako, da se bo inflacija v srednjeročnem obdobju stabilizirala na ciljni 2-odstotni ravni. O ustrezni naravnanosti denarne politike se bomo odločali na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Pri sklepih o obrestnih merah bomo izhajali iz ocene inflacijskih obetov in z njimi povezanih tveganj, pri čemer bomo upoštevali nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Glede ravni ključnih obrestnih mer se ne zavezujemo vnaprej. V vsakem primeru smo v okviru našega mandata pripravljeni prilagoditi vse instrumente, da bi zagotovili vzdržno stabilizacijo inflacije na ciljni ravni v srednjeročnem obdobju ter ohranili nemoteno delovanje transmisije denarne politike. Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.
language
slv
published at
2026-10-29T14:53:35
source
European Central Bank
title
TISKOVNA KONFERENCA
url
https://www.ecb.europa.eu/press/press_conference/monetary-policy-statement/2026/html/ecb.is261029~5c5ffe99e5.sl.html
article order
2
body
Prva ženska na čelu ECB se bo tako poslovila več kot osem mesecev pred iztekom mandata, naslednika oz. naslednico pa bodo izbrali voditelji držav in vlad članic EU. Francozinja, ki je sedemletno predsedovanje ECB prevzela 1. novembra 2019 in na položaju nasledila Italijana Maria Draghija, je o svojem predčasnem odhodu danes obvestila ostale člane sveta ECB, ki v Frankfurtu končujejo dvodnevno zasedanje, zaposlene v centralni banki in predsednika Evropskega sveta Antonia Costo. Naslednika oz. naslednico Lagarde bodo namreč izbrali voditelji držav in vlad članic EU, natančneje voditelji 21 članic z evrom, med katerimi je tudi Slovenija. Dodatno je Lagarde na družbenih omrežjih objavila še video posnetek, v katerem je med drugim dejala, da je vodenje ustanove in izvrševanje njenega mandata zagotavljanja cenovne in finančne stabilnosti zanjo predstavljalo vir velikega ponosa. Zahvalila se je vsem, ki so jo spodbujali na tej poti. Kot je dejala, ECB zapušča z občutkom dobro opravljenega dela, ustanovo pa dobro opremljeno za prihodnje izzive. Costa se je na napoved Francozinje že odzval in pohvalil njeno vodenje. "V času pandemije, vojne v Evropi in več energetskih kriz ter inflacijskih šokov je zagotavljala trdno in odločno vodenje ter pripomogla k ohranjanju stabilnosti in odpornosti območja evra," je zapisal. Zagotovil je, da se bo proces iskanja naslednika ali naslednice začel takoj, zato da bo odločitev voditeljev pravočasna. Oglasil se je tudi šef evroskupine, torej finančnih ministrov evrskih držav, Kiriakos Pierakakis. Lagarde se je zahvalil za "izjemen prispevek k stabilnosti evrskega območja in za vodenje v zahtevnih gospodarskih časih". Prepričan je, da se je v času njenega predsedovanja zaupanje v skupno evropsko valuto še okrepilo. Zagotovil je, da bo evroskupina za Evropski svet hitro oblikovala predlog kandidata za njenega naslednika. Predčasno slovo 70-letne Francozinje niti ni presenetljivo. Ugibanj o tem je bilo namreč v zadnjih mesecih precej. Februarja letos je npr. časnik Financial Times poročal, da se bo Lagarde v strahu pred zmago skrajno desne Marine Le Pen, ki bi otežila dogovarjanje o vodilnih položajih v EU, poslovila še pred aprilskimi predsedniškimi volitvami v Franciji. Septembra je v enem od intervjujev prvič tudi sama omenila, da bi lahko s funkcije odšla nekaj mesecev pred iztekom mandata, so spomnili pri nemški tiskovni agenciji dpa. Nekaj časa se je ugibalo tudi, če se bo morda sama vključila v francosko predsedniško tekmo, a je to vztrajno zanikala in minuli teden v pogovoru za časnik La Croix dejala, da to ne bi bila dobra zamisel. Se pa že nekaj tednov pojavljajo informacije, da bi jo že naslednji mesec lahko imenovali za novo predsednico Svetovnega gospodarskega foruma (WEF), na čelu katerega sta trenutno skupaj Larry Fink in Andre Hoffmann, operativno pa ga vodi Alois Zwinggli. Med potencialnimi kandidati za naslednika Lagarde na čelu ECB se po navedbah dpa omenjajo predsednik Bundesbank Joachim Nagel, nekdanji guverner nizozemske centralne banke Klaas Knot in trenutni prvi mož Banke za mednarodne poravnave Pablo Hernandez de Cos, pri čemer imata druga dva več možnosti. Objava Lagarde je zaznamovala drugi dan zasedanja sveta ECB, ki bo popoldne sporočil tudi svojo odločitev glede denarne politike, pri čemer naj evrskih obrestnih mer ne bi spreminjal. Kot so zapisali pri ECB, so člani sveta Lagarde namenili stoječi aplavz. Preden je Lagarde kot prva ženska prevzela vodenje ECB, je bila v svoji bogati mednarodni karieri tudi prva francoska finančna ministrica in prva generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada. V vodenje in komuniciranje osrednje denarne ustanove območja z evrom je kot netipična centralna bančnica vnesla kar nekaj sprememb.
language
slv
published at
2026-10-29T12:25:56
source
Reporter
title
Kdo bo nasledil Christine Lagarde, ki predčasno odhaja s čela ECB
url
https://reporter.si/clanek/svet/christine-lagarde-predcasno-odhaja-s-cela-ecb-dopolnjeno-1936989

omitted source count

total source count