ECB ohranila obrestne mere, guverner Dolenc napovedal možen dvig decembra 29.10.2026
Svet Evropske centralne banke (ECB) je na svojem zasedanju 29. oktobra 2026 sklenil, da ključnih obrestnih mer ne bo spreminjal, s čimer je depozitna obrestna mera ostala pri 2,50 odstotka. Odločitev temelji na trenutni gospodarski negotovosti, ki jo povzročajo predvsem visoke cene energentov in geopolitične napetosti. Kljub ohranitvi nespremenjenih obrestnih mer so predstavniki ECB, vključno z guvernerjem Banke Slovenije Primožem Dolencem, opozorili na vztrajne inflacijske pritiske, ki bi lahko zahtevali zaostritev denarne politike na decembrski seji. Sejo je zaznamovala tudi nepričakovana napoved predsednice ECB Christine Lagarde o njenem predčasnem odstopu s položaja, ki bo stopil v veljavo 7. februarja 2027. Voditelji držav članic evrskega območja bodo morali v prihodnjih mesecih izbrati njenega naslednika, medtem ko se ECB sooča z izzivom stabilizacije inflacije na dvoodstotni ciljni ravni ob sočasnih tveganjih za gospodarsko rast.
Analiza trditev
| Trditev | Ključne razlike | STA | RTV Slovenija | 24ur | Dnevnik | Večer | Domovina | Žurnal24 | Svet24 | European Central Bank |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Rast cen energentov presega septembrske napovedi ECB ter zvišuje inflacijske obete in zmanjšuje pričakovanja glede gospodarske rasti. | Večina potrjuje, dva (Večer, Domovina) le delno, STA ne omenja. | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje, da cene energentov presegajo napovedi in vplivajo na obete. | Da: Članek potrjuje, da rast cen energentov presega napovedi in vpliva na obete. | Da: Članek potrjuje, da rast cen energentov presega napovedi in vpliva na obete. | Delno: Članek potrjuje vpliv na inflacijo in rast, a ne omenja napovedi. | Delno: Članek omenja vpliv cen energentov na inflacijo in rast, a ne omenja neposredno preseganja napovedi. | Da: Članek potrjuje, da rast cen energentov presega napovedi in vpliva na obete. | Da: Članek potrjuje, da rast cen energentov presega napovedi in vpliva na obete. | Da: Članek potrjuje, da cene energentov rastejo bolj od napovedi in vplivajo na obete. |
| Energetski šok bi se lahko prek cen hrane, plač in drugih učinkov prenesel v širše gospodarstvo. | Večina virov podpira, a z različnim poudarkom; STA molči. | Ni omenjeno | Delno: Članek omenja prenos šoka prek sekundarnih učinkov in plač. | Da: Članek omenja prelivanje učinkov cen energentov na hrano in plače. | Da: Članek omenja prelivanje učinkov cen energentov na hrano in plače. | Delno: Članek omenja prenos prek učinkov drugega reda, a ga za zdaj ne vidi. | Da: Članek izpostavlja nevarnost prenosa energetskega šoka prek hrane in plač v širše gospodarstvo. | Da: Članek omenja prelivanje učinkov cen energentov in hrane v širšo ekonomijo. | Da: Dolenc potrjuje možnost prelivanja učinkov cen energentov v širše gospodarstvo. | Da: Članek omenja prenos energetskega šoka prek posrednih in sekundarnih učinkov na cene in plače. |
| ECB pričakuje, da bo inflacija v prihodnjih četrtletjih ostala nad srednjeročnim ciljem dveh odstotkov. | Večina virov trditev podpira; Večer in Domovina le delno, STA ne omenja. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da bo inflacija v naslednjih četrtletjih nad 2 %. | Da: Članek navaja, da bo inflacija ostala občutno nad ciljno ravnjo. | Da: Članek navaja, da bo inflacija ostala nad ciljno dvoodstotno ravnjo. | Delno: Članek navaja cilj 2 % na srednji rok, ne pa eksplicitnih napovedi. | Delno: Članek omenja, da inflacija nad ciljem vztraja dlje, a ne navaja eksplicitno pričakovanj ECB za prihodnja četrtletja. | Da: Članek navaja, da naj bi inflacija ostala občutno nad ciljno dvoodstotno ravnjo. | Da: Članek navaja, da bo inflacija ostala občutno nad ciljno dvoodstotno ravnjo. | Da: Članek navaja, da bo skupna inflacija v prihodnjih četrtletjih ostala precej nad ciljno ravnijo. |
| Naslednika Christine Lagarde bodo izbrali voditelji držav in vlad 21 držav članic z evrom. | Štirje viri navajajo 21 članic, Večer in Domovina le EU/Evropski svet. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da bodo naslednika izbrali voditelji 21 članic z evrom. | Da: Članek navaja, da bodo naslednika izbrali voditelji 21 članic z evrom. | Delno: Članek navaja, da jih bodo izbrali voditelji držav članic EU. | Delno: Članek navaja, da bo naslednika imenoval Evropski svet, ne omenja števila 21. | Da: Članek navaja, da bodo naslednika izbrali voditelji 21 članic z evrom. | Da: Članek navaja, da bodo naslednika izbrali voditelji 21 članic z evrom. | Ni omenjeno |
| Gospodarstvo evrskega območja je v tretjem četrtletju še naprej raslo, vendar so obeti za rast obremenjeni s tveganji. | Nekateri viri rast potrjujejo, drugi jo le delno omenjajo ali zamolčijo. | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje rast v tretjem četrtletju in tveganja za naprej. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje rast v tretjem četrtletju in navaja tveganja. | Delno: Članek omenja napovedi rasti, vendar ne potrjuje eksplicitno rasti v tretjem četrtletju. | Ni omenjeno | Delno: Članek omenja zniževanje pričakovanj glede gospodarske rasti zaradi cen energentov. | Da: Članek potrjuje rast v tretjem četrtletju in navaja tveganja za gospodarske obete. |
| Guverner Primož Dolenc je nakazal možnost novega zvišanja obrestnih mer na decembrski seji, če se razmere ne bodo bistveno izboljšale. | Večina potrjuje namig, Večer zanika, RTV ne omenja. | Da: Dolenc je za Radio Slovenija namignil na dvig obresti decembra. | Delno: Članek omenja Dolenca kot člana sveta, a ne navaja njegove izjave. | Da: Dolenc je v članku izrecno omenil možnost dviga obresti decembra. | Da: Guverner je za Radio Slovenija nakazal možnost dviga decembra. | Ne: Dolenc pravi, da se o ukrepih odločajo na vsaki seji posebej. | Da: Dolenc je za Radio Slovenija nakazal možnost dviga obrestnih mer v decembru, če se razmere ne izboljšajo. | Da: Dolenc je namignil na dvig obrestne mere decembra, če se razmere ne izboljšajo. | Da: Dolenc je izjavil, da so decembra potrebne spremembe, če se razmere ne izboljšajo. | Ni omenjeno |
| Depozitna obrestna mera ostaja pri 2,5 odstotka, obrestni meri za refinanciranje in mejno posojilo pa pri 2,65 oziroma 2,90 odstotka. | Le RTV navaja vse tri mere; Večer in Domovina le delno. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja točno te vrednosti za obrestne mere. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Delno: Članek potrdi le obrestno mero za mejni depozit pri 2,5 %. | Delno: Članek potrjuje depozitno mero pri 2,5 %, ostali dve meri nista eksplicitno navedeni. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Christine Lagarde bo 7. februarja predčasno zapustila položaj predsednice ECB. | Večina virov potrjuje odhod; le Domovina navaja leto 2027. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da bo 7. februarja zapustila položaj pred iztekom mandata. | Da: Članek potrjuje datum odstopa in da gre za predčasen odhod. | Da: Članek potrjuje odhod 7. februarja pred iztekom mandata. | Da: Članek navaja, da bo 7. februarja odstopila pred iztekom mandata. | Delno: Članek navaja datum 7. februar 2027, ne le 7. februar. | Da: Članek potrjuje, da bo Lagarde 7. februarja zapustila položaj. | Da: Članek navaja, da bo 7. februarja zapustila položaj. | Ni omenjeno |
| Osnovna inflacija je septembra znašala 2,5 odstotka in ostala razmeroma stabilna. | Trije viri podpirajo, ECB navaja 2,3 % namesto 2,5 %, pet virov ne omenja. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da je osnovna inflacija pri 2,5 % in stabilna. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da je osnovna inflacija znašala 2,5 % in bila zmerna. | Da: Članek navaja, da je bila osnovna inflacija septembra 2,5-odstotna. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Delno: Članek navaja inflacijo brez energentov in hrane 2,3 %; osnovna inflacija je stabilna. |
| Svet ECB je ključne evrske obrestne mere ohranil nespremenjene. | STA ne omenja; devet virov potrjuje, ECB podrobneje (vse tri mere). | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje, da svet ECB ni spreminjal obrestnih mer. | Da: Članek navaja, da svet ECB ni posegal v evrske obrestne mere. | Da: Članek navaja, da svet ECB ni posegal v evrske obrestne mere. | Da: Članek navaja, da so ključne obrestne mere ostale nespremenjene. | Da: Članek navaja, da je ECB v četrtek vse tri ključne obrestne mere ohranila nespremenjene. | Da: Članek navaja, da svet ECB ni spreminjal evrskih obrestnih mer. | Da: Članek navaja, da svet ECB ni spreminjal obrestnih mer. | Da: Članek navaja, da je Svet ECB pustil vse tri ključne obrestne mere nespremenjene. |
| Septembrska inflacija v evrskem območju je dosegla 3,8 odstotka. | Večina virov trditev podpira; STA je edini ne omenja. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da se je medletna inflacija septembra okrepila na 3,8 %. | Da: Članek navaja, da je bila inflacija septembra pri 3,8 odstotka. | Da: Članek navaja septembrsko inflacijo pri 3,8 odstotka. | Da: Članek navaja, da se je inflacija septembra okrepila na 3,8 %. | Da: Članek navaja, da je septembrska inflacija v evrskem območju dosegla 3,8 odstotka. | Da: Članek navaja, da je bila inflacija septembra pri 3,8 odstotka. | Da: Članek navaja septembrsko inflacijo pri 3,8 odstotka. | Da: Članek potrjuje, da se je inflacija v septembru zvišala na 3,8 %. |
| Močnejši in dolgotrajnejši energetski šok bi inflacijo zvišal, gospodarsko rast pa zavrl. | Večina virov trditev podpira; STA je edini ne omenja. | Ni omenjeno | Da: Članek dobesedno navaja, da bo šok potisnil inflacijo navzgor in rast navzdol. | Da: Članek navaja, da bo močnejši šok potisnil inflacijo navzgor. | Da: Članek navaja, da bo šok potisnil inflacijo navzgor. | Da: Članek navaja, da visoka rast cen energentov predstavlja ta tveganja. | Da: Članek navaja, da bi močnejši šok zvišal inflacijo in zavrl gospodarsko rast. | Da: Članek navaja, da bo močnejši šok potisnil inflacijo navzgor. | Da: Članek navaja, da bo močnejši šok potisnil inflacijo navzgor. | Da: Članek navaja, da bodo velikost in trajanje šoka potisnili inflacijo navzgor in znižali rast. |
| ECB je obrestne mere pred tem zvišala junija in septembra. | Večina virov trditev potrjuje, dva pa je ne omenjata. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da so obrestne mere dvignili junija in septembra. | Da: Članek potrjuje, da so bile obrestne mere dvignjene junija in septembra. | Da: Članek potrjuje dvig obrestnih mer junija in septembra. | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje, da so bile obrestne mere pred tem zvišane junija in septembra. | Da: Članek potrjuje dvig obrestnih mer junija in septembra. | Da: Članek potrjuje dvige obrestnih mer junija in septembra. | Ni omenjeno |
| Med možnimi nasledniki Lagarde se omenjata Klaas Knot in Pablo Hernandez de Cos. | Pet virov omenja oba kandidata, štirje pa ju ne omenjajo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek izrecno navaja oba kandidata kot najresnejša. | Da: Članek omenja oba kandidata kot najresnejša. | Da: Članek omenja oba kot potencialna kandidata za naslednika. | Ni omenjeno | Da: Članek omenja oba kandidata kot najresnejša. | Da: Članek izrecno omenja oba kandidata. | Ni omenjeno |
claims
- Rast cen energentov presega septembrske napovedi ECB ter zvišuje inflacijske obete in zmanjšuje pričakovanja glede gospodarske rasti.
- Energetski šok bi se lahko prek cen hrane, plač in drugih učinkov prenesel v širše gospodarstvo.
- ECB pričakuje, da bo inflacija v prihodnjih četrtletjih ostala nad srednjeročnim ciljem dveh odstotkov.
- Naslednika Christine Lagarde bodo izbrali voditelji držav in vlad 21 držav članic z evrom.
- Gospodarstvo evrskega območja je v tretjem četrtletju še naprej raslo, vendar so obeti za rast obremenjeni s tveganji.
- Guverner Primož Dolenc je nakazal možnost novega zvišanja obrestnih mer na decembrski seji, če se razmere ne bodo bistveno izboljšale.
- Depozitna obrestna mera ostaja pri 2,5 odstotka, obrestni meri za refinanciranje in mejno posojilo pa pri 2,65 oziroma 2,90 odstotka.
- Christine Lagarde bo 7. februarja predčasno zapustila položaj predsednice ECB.
- Osnovna inflacija je septembra znašala 2,5 odstotka in ostala razmeroma stabilna.
- Svet ECB je ključne evrske obrestne mere ohranil nespremenjene.
- Septembrska inflacija v evrskem območju je dosegla 3,8 odstotka.
- Močnejši in dolgotrajnejši energetski šok bi inflacijo zvišal, gospodarsko rast pa zavrl.
- ECB je obrestne mere pred tem zvišala junija in septembra.
- Med možnimi nasledniki Lagarde se omenjata Klaas Knot in Pablo Hernandez de Cos.
key differences
- Christine Lagarde bo 7. februarja predčasno zapustila položaj predsednice ECB.
- Večina virov potrjuje odhod; le Domovina navaja leto 2027.
- Depozitna obrestna mera ostaja pri 2,5 odstotka, obrestni meri za refinanciranje in mejno posojilo pa pri 2,65 oziroma 2,90 odstotka.
- Le RTV navaja vse tri mere; Večer in Domovina le delno.
- ECB je obrestne mere pred tem zvišala junija in septembra.
- Večina virov trditev potrjuje, dva pa je ne omenjata.
- ECB pričakuje, da bo inflacija v prihodnjih četrtletjih ostala nad srednjeročnim ciljem dveh odstotkov.
- Večina virov trditev podpira; Večer in Domovina le delno, STA ne omenja.
- Energetski šok bi se lahko prek cen hrane, plač in drugih učinkov prenesel v širše gospodarstvo.
- Večina virov podpira, a z različnim poudarkom; STA molči.
- Gospodarstvo evrskega območja je v tretjem četrtletju še naprej raslo, vendar so obeti za rast obremenjeni s tveganji.
- Nekateri viri rast potrjujejo, drugi jo le delno omenjajo ali zamolčijo.
- Guverner Primož Dolenc je nakazal možnost novega zvišanja obrestnih mer na decembrski seji, če se razmere ne bodo bistveno izboljšale.
- Večina potrjuje namig, Večer zanika, RTV ne omenja.
- Med možnimi nasledniki Lagarde se omenjata Klaas Knot in Pablo Hernandez de Cos.
- Pet virov omenja oba kandidata, štirje pa ju ne omenjajo.
- Močnejši in dolgotrajnejši energetski šok bi inflacijo zvišal, gospodarsko rast pa zavrl.
- Večina virov trditev podpira; STA je edini ne omenja.
- Naslednika Christine Lagarde bodo izbrali voditelji držav in vlad 21 držav članic z evrom.
- Štirje viri navajajo 21 članic, Večer in Domovina le EU/Evropski svet.
- Osnovna inflacija je septembra znašala 2,5 odstotka in ostala razmeroma stabilna.
- Trije viri podpirajo, ECB navaja 2,3 % namesto 2,5 %, pet virov ne omenja.
- Rast cen energentov presega septembrske napovedi ECB ter zvišuje inflacijske obete in zmanjšuje pričakovanja glede gospodarske rasti.
- Večina potrjuje, dva (Večer, Domovina) le delno, STA ne omenja.
- Septembrska inflacija v evrskem območju je dosegla 3,8 odstotka.
- Večina virov trditev podpira; STA je edini ne omenja.
- Svet ECB je ključne evrske obrestne mere ohranil nespremenjene.
- STA ne omenja; devet virov potrjuje, ECB podrobneje (vse tri mere).
source analyses
- 24ur
- Christine Lagarde bo 7. februarja predčasno zapustila položaj predsednice ECB.
- Da: Članek potrjuje datum odstopa in da gre za predčasen odhod.
- Depozitna obrestna mera ostaja pri 2,5 odstotka, obrestni meri za refinanciranje in mejno posojilo pa pri 2,65 oziroma 2,90 odstotka.
- Ni omenjeno
- ECB je obrestne mere pred tem zvišala junija in septembra.
- Da: Članek potrjuje, da so bile obrestne mere dvignjene junija in septembra.
- ECB pričakuje, da bo inflacija v prihodnjih četrtletjih ostala nad srednjeročnim ciljem dveh odstotkov.
- Da: Članek navaja, da bo inflacija ostala občutno nad ciljno ravnjo.
- Energetski šok bi se lahko prek cen hrane, plač in drugih učinkov prenesel v širše gospodarstvo.
- Da: Članek omenja prelivanje učinkov cen energentov na hrano in plače.
- Gospodarstvo evrskega območja je v tretjem četrtletju še naprej raslo, vendar so obeti za rast obremenjeni s tveganji.
- Ni omenjeno
- Guverner Primož Dolenc je nakazal možnost novega zvišanja obrestnih mer na decembrski seji, če se razmere ne bodo bistveno izboljšale.
- Da: Dolenc je v članku izrecno omenil možnost dviga obresti decembra.
- Med možnimi nasledniki Lagarde se omenjata Klaas Knot in Pablo Hernandez de Cos.
- Da: Članek izrecno navaja oba kandidata kot najresnejša.
- Močnejši in dolgotrajnejši energetski šok bi inflacijo zvišal, gospodarsko rast pa zavrl.
- Da: Članek navaja, da bo močnejši šok potisnil inflacijo navzgor.
- Naslednika Christine Lagarde bodo izbrali voditelji držav in vlad 21 držav članic z evrom.
- Da: Članek navaja, da bodo naslednika izbrali voditelji 21 članic z evrom.
- Osnovna inflacija je septembra znašala 2,5 odstotka in ostala razmeroma stabilna.
- Ni omenjeno
- Rast cen energentov presega septembrske napovedi ECB ter zvišuje inflacijske obete in zmanjšuje pričakovanja glede gospodarske rasti.
- Da: Članek potrjuje, da rast cen energentov presega napovedi in vpliva na obete.
- Septembrska inflacija v evrskem območju je dosegla 3,8 odstotka.
- Da: Članek navaja, da je bila inflacija septembra pri 3,8 odstotka.
- Svet ECB je ključne evrske obrestne mere ohranil nespremenjene.
- Da: Članek navaja, da svet ECB ni posegal v evrske obrestne mere.
- Dnevnik
- Christine Lagarde bo 7. februarja predčasno zapustila položaj predsednice ECB.
- Da: Članek potrjuje odhod 7. februarja pred iztekom mandata.
- Depozitna obrestna mera ostaja pri 2,5 odstotka, obrestni meri za refinanciranje in mejno posojilo pa pri 2,65 oziroma 2,90 odstotka.
- Ni omenjeno
- ECB je obrestne mere pred tem zvišala junija in septembra.
- Da: Članek potrjuje dvig obrestnih mer junija in septembra.
- ECB pričakuje, da bo inflacija v prihodnjih četrtletjih ostala nad srednjeročnim ciljem dveh odstotkov.
- Da: Članek navaja, da bo inflacija ostala nad ciljno dvoodstotno ravnjo.
- Energetski šok bi se lahko prek cen hrane, plač in drugih učinkov prenesel v širše gospodarstvo.
- Da: Članek omenja prelivanje učinkov cen energentov na hrano in plače.
- Gospodarstvo evrskega območja je v tretjem četrtletju še naprej raslo, vendar so obeti za rast obremenjeni s tveganji.
- Ni omenjeno
- Guverner Primož Dolenc je nakazal možnost novega zvišanja obrestnih mer na decembrski seji, če se razmere ne bodo bistveno izboljšale.
- Da: Guverner je za Radio Slovenija nakazal možnost dviga decembra.
- Med možnimi nasledniki Lagarde se omenjata Klaas Knot in Pablo Hernandez de Cos.
- Da: Članek omenja oba kandidata kot najresnejša.
- Močnejši in dolgotrajnejši energetski šok bi inflacijo zvišal, gospodarsko rast pa zavrl.
- Da: Članek navaja, da bo šok potisnil inflacijo navzgor.
- Naslednika Christine Lagarde bodo izbrali voditelji držav in vlad 21 držav članic z evrom.
- Da: Članek navaja, da bodo naslednika izbrali voditelji 21 članic z evrom.
- Osnovna inflacija je septembra znašala 2,5 odstotka in ostala razmeroma stabilna.
- Ni omenjeno
- Rast cen energentov presega septembrske napovedi ECB ter zvišuje inflacijske obete in zmanjšuje pričakovanja glede gospodarske rasti.
- Da: Članek potrjuje, da rast cen energentov presega napovedi in vpliva na obete.
- Septembrska inflacija v evrskem območju je dosegla 3,8 odstotka.
- Da: Članek navaja septembrsko inflacijo pri 3,8 odstotka.
- Svet ECB je ključne evrske obrestne mere ohranil nespremenjene.
- Da: Članek navaja, da svet ECB ni posegal v evrske obrestne mere.
- Domovina
- Christine Lagarde bo 7. februarja predčasno zapustila položaj predsednice ECB.
- Delno: Članek navaja datum 7. februar 2027, ne le 7. februar.
- Depozitna obrestna mera ostaja pri 2,5 odstotka, obrestni meri za refinanciranje in mejno posojilo pa pri 2,65 oziroma 2,90 odstotka.
- Delno: Članek potrjuje depozitno mero pri 2,5 %, ostali dve meri nista eksplicitno navedeni.
- ECB je obrestne mere pred tem zvišala junija in septembra.
- Da: Članek potrjuje, da so bile obrestne mere pred tem zvišane junija in septembra.
- ECB pričakuje, da bo inflacija v prihodnjih četrtletjih ostala nad srednjeročnim ciljem dveh odstotkov.
- Delno: Članek omenja, da inflacija nad ciljem vztraja dlje, a ne navaja eksplicitno pričakovanj ECB za prihodnja četrtletja.
- Energetski šok bi se lahko prek cen hrane, plač in drugih učinkov prenesel v širše gospodarstvo.
- Da: Članek izpostavlja nevarnost prenosa energetskega šoka prek hrane in plač v širše gospodarstvo.
- Gospodarstvo evrskega območja je v tretjem četrtletju še naprej raslo, vendar so obeti za rast obremenjeni s tveganji.
- Delno: Članek omenja napovedi rasti, vendar ne potrjuje eksplicitno rasti v tretjem četrtletju.
- Guverner Primož Dolenc je nakazal možnost novega zvišanja obrestnih mer na decembrski seji, če se razmere ne bodo bistveno izboljšale.
- Da: Dolenc je za Radio Slovenija nakazal možnost dviga obrestnih mer v decembru, če se razmere ne izboljšajo.
- Med možnimi nasledniki Lagarde se omenjata Klaas Knot in Pablo Hernandez de Cos.
- Ni omenjeno
- Močnejši in dolgotrajnejši energetski šok bi inflacijo zvišal, gospodarsko rast pa zavrl.
- Da: Članek navaja, da bi močnejši šok zvišal inflacijo in zavrl gospodarsko rast.
- Naslednika Christine Lagarde bodo izbrali voditelji držav in vlad 21 držav članic z evrom.
- Delno: Članek navaja, da bo naslednika imenoval Evropski svet, ne omenja števila 21.
- Osnovna inflacija je septembra znašala 2,5 odstotka in ostala razmeroma stabilna.
- Da: Članek navaja, da je bila osnovna inflacija septembra 2,5-odstotna.
- Rast cen energentov presega septembrske napovedi ECB ter zvišuje inflacijske obete in zmanjšuje pričakovanja glede gospodarske rasti.
- Delno: Članek omenja vpliv cen energentov na inflacijo in rast, a ne omenja neposredno preseganja napovedi.
- Septembrska inflacija v evrskem območju je dosegla 3,8 odstotka.
- Da: Članek navaja, da je septembrska inflacija v evrskem območju dosegla 3,8 odstotka.
- Svet ECB je ključne evrske obrestne mere ohranil nespremenjene.
- Da: Članek navaja, da je ECB v četrtek vse tri ključne obrestne mere ohranila nespremenjene.
- European Central Bank
- Christine Lagarde bo 7. februarja predčasno zapustila položaj predsednice ECB.
- Ni omenjeno
- Depozitna obrestna mera ostaja pri 2,5 odstotka, obrestni meri za refinanciranje in mejno posojilo pa pri 2,65 oziroma 2,90 odstotka.
- Ni omenjeno
- ECB je obrestne mere pred tem zvišala junija in septembra.
- Ni omenjeno
- ECB pričakuje, da bo inflacija v prihodnjih četrtletjih ostala nad srednjeročnim ciljem dveh odstotkov.
- Da: Članek navaja, da bo skupna inflacija v prihodnjih četrtletjih ostala precej nad ciljno ravnijo.
- Energetski šok bi se lahko prek cen hrane, plač in drugih učinkov prenesel v širše gospodarstvo.
- Da: Članek omenja prenos energetskega šoka prek posrednih in sekundarnih učinkov na cene in plače.
- Gospodarstvo evrskega območja je v tretjem četrtletju še naprej raslo, vendar so obeti za rast obremenjeni s tveganji.
- Da: Članek potrjuje rast v tretjem četrtletju in navaja tveganja za gospodarske obete.
- Guverner Primož Dolenc je nakazal možnost novega zvišanja obrestnih mer na decembrski seji, če se razmere ne bodo bistveno izboljšale.
- Ni omenjeno
- Med možnimi nasledniki Lagarde se omenjata Klaas Knot in Pablo Hernandez de Cos.
- Ni omenjeno
- Močnejši in dolgotrajnejši energetski šok bi inflacijo zvišal, gospodarsko rast pa zavrl.
- Da: Članek navaja, da bodo velikost in trajanje šoka potisnili inflacijo navzgor in znižali rast.
- Naslednika Christine Lagarde bodo izbrali voditelji držav in vlad 21 držav članic z evrom.
- Ni omenjeno
- Osnovna inflacija je septembra znašala 2,5 odstotka in ostala razmeroma stabilna.
- Delno: Članek navaja inflacijo brez energentov in hrane 2,3 %; osnovna inflacija je stabilna.
- Rast cen energentov presega septembrske napovedi ECB ter zvišuje inflacijske obete in zmanjšuje pričakovanja glede gospodarske rasti.
- Da: Članek potrjuje, da cene energentov rastejo bolj od napovedi in vplivajo na obete.
- Septembrska inflacija v evrskem območju je dosegla 3,8 odstotka.
- Da: Članek potrjuje, da se je inflacija v septembru zvišala na 3,8 %.
- Svet ECB je ključne evrske obrestne mere ohranil nespremenjene.
- Da: Članek navaja, da je Svet ECB pustil vse tri ključne obrestne mere nespremenjene.
- RTV Slovenija
- Christine Lagarde bo 7. februarja predčasno zapustila položaj predsednice ECB.
- Da: Članek navaja, da bo 7. februarja zapustila položaj pred iztekom mandata.
- Depozitna obrestna mera ostaja pri 2,5 odstotka, obrestni meri za refinanciranje in mejno posojilo pa pri 2,65 oziroma 2,90 odstotka.
- Da: Članek navaja točno te vrednosti za obrestne mere.
- ECB je obrestne mere pred tem zvišala junija in septembra.
- Da: Članek navaja, da so obrestne mere dvignili junija in septembra.
- ECB pričakuje, da bo inflacija v prihodnjih četrtletjih ostala nad srednjeročnim ciljem dveh odstotkov.
- Da: Članek navaja, da bo inflacija v naslednjih četrtletjih nad 2 %.
- Energetski šok bi se lahko prek cen hrane, plač in drugih učinkov prenesel v širše gospodarstvo.
- Delno: Članek omenja prenos šoka prek sekundarnih učinkov in plač.
- Gospodarstvo evrskega območja je v tretjem četrtletju še naprej raslo, vendar so obeti za rast obremenjeni s tveganji.
- Da: Članek potrjuje rast v tretjem četrtletju in tveganja za naprej.
- Guverner Primož Dolenc je nakazal možnost novega zvišanja obrestnih mer na decembrski seji, če se razmere ne bodo bistveno izboljšale.
- Delno: Članek omenja Dolenca kot člana sveta, a ne navaja njegove izjave.
- Med možnimi nasledniki Lagarde se omenjata Klaas Knot in Pablo Hernandez de Cos.
- Ni omenjeno
- Močnejši in dolgotrajnejši energetski šok bi inflacijo zvišal, gospodarsko rast pa zavrl.
- Da: Članek dobesedno navaja, da bo šok potisnil inflacijo navzgor in rast navzdol.
- Naslednika Christine Lagarde bodo izbrali voditelji držav in vlad 21 držav članic z evrom.
- Ni omenjeno
- Osnovna inflacija je septembra znašala 2,5 odstotka in ostala razmeroma stabilna.
- Da: Članek navaja, da je osnovna inflacija pri 2,5 % in stabilna.
- Rast cen energentov presega septembrske napovedi ECB ter zvišuje inflacijske obete in zmanjšuje pričakovanja glede gospodarske rasti.
- Da: Članek potrjuje, da cene energentov presegajo napovedi in vplivajo na obete.
- Septembrska inflacija v evrskem območju je dosegla 3,8 odstotka.
- Da: Članek navaja, da se je medletna inflacija septembra okrepila na 3,8 %.
- Svet ECB je ključne evrske obrestne mere ohranil nespremenjene.
- Da: Članek potrjuje, da svet ECB ni spreminjal obrestnih mer.
- STA
- Christine Lagarde bo 7. februarja predčasno zapustila položaj predsednice ECB.
- Ni omenjeno
- Depozitna obrestna mera ostaja pri 2,5 odstotka, obrestni meri za refinanciranje in mejno posojilo pa pri 2,65 oziroma 2,90 odstotka.
- Ni omenjeno
- ECB je obrestne mere pred tem zvišala junija in septembra.
- Ni omenjeno
- ECB pričakuje, da bo inflacija v prihodnjih četrtletjih ostala nad srednjeročnim ciljem dveh odstotkov.
- Ni omenjeno
- Energetski šok bi se lahko prek cen hrane, plač in drugih učinkov prenesel v širše gospodarstvo.
- Ni omenjeno
- Gospodarstvo evrskega območja je v tretjem četrtletju še naprej raslo, vendar so obeti za rast obremenjeni s tveganji.
- Ni omenjeno
- Guverner Primož Dolenc je nakazal možnost novega zvišanja obrestnih mer na decembrski seji, če se razmere ne bodo bistveno izboljšale.
- Da: Dolenc je za Radio Slovenija namignil na dvig obresti decembra.
- Med možnimi nasledniki Lagarde se omenjata Klaas Knot in Pablo Hernandez de Cos.
- Ni omenjeno
- Močnejši in dolgotrajnejši energetski šok bi inflacijo zvišal, gospodarsko rast pa zavrl.
- Ni omenjeno
- Naslednika Christine Lagarde bodo izbrali voditelji držav in vlad 21 držav članic z evrom.
- Ni omenjeno
- Osnovna inflacija je septembra znašala 2,5 odstotka in ostala razmeroma stabilna.
- Ni omenjeno
- Rast cen energentov presega septembrske napovedi ECB ter zvišuje inflacijske obete in zmanjšuje pričakovanja glede gospodarske rasti.
- Ni omenjeno
- Septembrska inflacija v evrskem območju je dosegla 3,8 odstotka.
- Ni omenjeno
- Svet ECB je ključne evrske obrestne mere ohranil nespremenjene.
- Ni omenjeno
- Svet24
- Christine Lagarde bo 7. februarja predčasno zapustila položaj predsednice ECB.
- Da: Članek navaja, da bo 7. februarja zapustila položaj.
- Depozitna obrestna mera ostaja pri 2,5 odstotka, obrestni meri za refinanciranje in mejno posojilo pa pri 2,65 oziroma 2,90 odstotka.
- Ni omenjeno
- ECB je obrestne mere pred tem zvišala junija in septembra.
- Da: Članek potrjuje dvige obrestnih mer junija in septembra.
- ECB pričakuje, da bo inflacija v prihodnjih četrtletjih ostala nad srednjeročnim ciljem dveh odstotkov.
- Da: Članek navaja, da bo inflacija ostala občutno nad ciljno dvoodstotno ravnjo.
- Energetski šok bi se lahko prek cen hrane, plač in drugih učinkov prenesel v širše gospodarstvo.
- Da: Dolenc potrjuje možnost prelivanja učinkov cen energentov v širše gospodarstvo.
- Gospodarstvo evrskega območja je v tretjem četrtletju še naprej raslo, vendar so obeti za rast obremenjeni s tveganji.
- Delno: Članek omenja zniževanje pričakovanj glede gospodarske rasti zaradi cen energentov.
- Guverner Primož Dolenc je nakazal možnost novega zvišanja obrestnih mer na decembrski seji, če se razmere ne bodo bistveno izboljšale.
- Da: Dolenc je izjavil, da so decembra potrebne spremembe, če se razmere ne izboljšajo.
- Med možnimi nasledniki Lagarde se omenjata Klaas Knot in Pablo Hernandez de Cos.
- Da: Članek izrecno omenja oba kandidata.
- Močnejši in dolgotrajnejši energetski šok bi inflacijo zvišal, gospodarsko rast pa zavrl.
- Da: Članek navaja, da bo močnejši šok potisnil inflacijo navzgor.
- Naslednika Christine Lagarde bodo izbrali voditelji držav in vlad 21 držav članic z evrom.
- Da: Članek navaja, da bodo naslednika izbrali voditelji 21 članic z evrom.
- Osnovna inflacija je septembra znašala 2,5 odstotka in ostala razmeroma stabilna.
- Ni omenjeno
- Rast cen energentov presega septembrske napovedi ECB ter zvišuje inflacijske obete in zmanjšuje pričakovanja glede gospodarske rasti.
- Da: Članek potrjuje, da rast cen energentov presega napovedi in vpliva na obete.
- Septembrska inflacija v evrskem območju je dosegla 3,8 odstotka.
- Da: Članek navaja septembrsko inflacijo pri 3,8 odstotka.
- Svet ECB je ključne evrske obrestne mere ohranil nespremenjene.
- Da: Članek navaja, da svet ECB ni spreminjal obrestnih mer.
- Večer
- Christine Lagarde bo 7. februarja predčasno zapustila položaj predsednice ECB.
- Da: Članek navaja, da bo 7. februarja odstopila pred iztekom mandata.
- Depozitna obrestna mera ostaja pri 2,5 odstotka, obrestni meri za refinanciranje in mejno posojilo pa pri 2,65 oziroma 2,90 odstotka.
- Delno: Članek potrdi le obrestno mero za mejni depozit pri 2,5 %.
- ECB je obrestne mere pred tem zvišala junija in septembra.
- Ni omenjeno
- ECB pričakuje, da bo inflacija v prihodnjih četrtletjih ostala nad srednjeročnim ciljem dveh odstotkov.
- Delno: Članek navaja cilj 2 % na srednji rok, ne pa eksplicitnih napovedi.
- Energetski šok bi se lahko prek cen hrane, plač in drugih učinkov prenesel v širše gospodarstvo.
- Delno: Članek omenja prenos prek učinkov drugega reda, a ga za zdaj ne vidi.
- Gospodarstvo evrskega območja je v tretjem četrtletju še naprej raslo, vendar so obeti za rast obremenjeni s tveganji.
- Da: Članek potrjuje rast v tretjem četrtletju in navaja tveganja.
- Guverner Primož Dolenc je nakazal možnost novega zvišanja obrestnih mer na decembrski seji, če se razmere ne bodo bistveno izboljšale.
- Ne: Dolenc pravi, da se o ukrepih odločajo na vsaki seji posebej.
- Med možnimi nasledniki Lagarde se omenjata Klaas Knot in Pablo Hernandez de Cos.
- Da: Članek omenja oba kot potencialna kandidata za naslednika.
- Močnejši in dolgotrajnejši energetski šok bi inflacijo zvišal, gospodarsko rast pa zavrl.
- Da: Članek navaja, da visoka rast cen energentov predstavlja ta tveganja.
- Naslednika Christine Lagarde bodo izbrali voditelji držav in vlad 21 držav članic z evrom.
- Delno: Članek navaja, da jih bodo izbrali voditelji držav članic EU.
- Osnovna inflacija je septembra znašala 2,5 odstotka in ostala razmeroma stabilna.
- Da: Članek navaja, da je osnovna inflacija znašala 2,5 % in bila zmerna.
- Rast cen energentov presega septembrske napovedi ECB ter zvišuje inflacijske obete in zmanjšuje pričakovanja glede gospodarske rasti.
- Delno: Članek potrjuje vpliv na inflacijo in rast, a ne omenja napovedi.
- Septembrska inflacija v evrskem območju je dosegla 3,8 odstotka.
- Da: Članek navaja, da se je inflacija septembra okrepila na 3,8 %.
- Svet ECB je ključne evrske obrestne mere ohranil nespremenjene.
- Da: Članek navaja, da so ključne obrestne mere ostale nespremenjene.
- Žurnal24
- Christine Lagarde bo 7. februarja predčasno zapustila položaj predsednice ECB.
- Da: Članek potrjuje, da bo Lagarde 7. februarja zapustila položaj.
- Depozitna obrestna mera ostaja pri 2,5 odstotka, obrestni meri za refinanciranje in mejno posojilo pa pri 2,65 oziroma 2,90 odstotka.
- Ni omenjeno
- ECB je obrestne mere pred tem zvišala junija in septembra.
- Da: Članek potrjuje dvig obrestnih mer junija in septembra.
- ECB pričakuje, da bo inflacija v prihodnjih četrtletjih ostala nad srednjeročnim ciljem dveh odstotkov.
- Da: Članek navaja, da naj bi inflacija ostala občutno nad ciljno dvoodstotno ravnjo.
- Energetski šok bi se lahko prek cen hrane, plač in drugih učinkov prenesel v širše gospodarstvo.
- Da: Članek omenja prelivanje učinkov cen energentov in hrane v širšo ekonomijo.
- Gospodarstvo evrskega območja je v tretjem četrtletju še naprej raslo, vendar so obeti za rast obremenjeni s tveganji.
- Ni omenjeno
- Guverner Primož Dolenc je nakazal možnost novega zvišanja obrestnih mer na decembrski seji, če se razmere ne bodo bistveno izboljšale.
- Da: Dolenc je namignil na dvig obrestne mere decembra, če se razmere ne izboljšajo.
- Med možnimi nasledniki Lagarde se omenjata Klaas Knot in Pablo Hernandez de Cos.
- Da: Članek omenja oba kandidata kot najresnejša.
- Močnejši in dolgotrajnejši energetski šok bi inflacijo zvišal, gospodarsko rast pa zavrl.
- Da: Članek navaja, da bo močnejši šok potisnil inflacijo navzgor.
- Naslednika Christine Lagarde bodo izbrali voditelji držav in vlad 21 držav članic z evrom.
- Da: Članek navaja, da bodo naslednika izbrali voditelji 21 članic z evrom.
- Osnovna inflacija je septembra znašala 2,5 odstotka in ostala razmeroma stabilna.
- Ni omenjeno
- Rast cen energentov presega septembrske napovedi ECB ter zvišuje inflacijske obete in zmanjšuje pričakovanja glede gospodarske rasti.
- Da: Članek potrjuje, da rast cen energentov presega napovedi in vpliva na obete.
- Septembrska inflacija v evrskem območju je dosegla 3,8 odstotka.
- Da: Članek navaja, da je bila inflacija septembra pri 3,8 odstotka.
- Svet ECB je ključne evrske obrestne mere ohranil nespremenjene.
- Da: Članek navaja, da svet ECB ni spreminjal evrskih obrestnih mer.
Analiza sentimenta
| Entiteta | Ključne razlike | STA | RTV Slovenija | 24ur | Dnevnik | Večer | Domovina | Žurnal24 | Svet24 | European Central Bank |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Bližnji vzhod | Večina virov temo izpušča; ECB vidi negativna tveganja, drugi le nevtralno. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot vir tveganj za rast, brez vrednotenja | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot vir geopolitičnih napetosti in energetskega šoka | Nevtralno: omenjen kot vir nestabilnosti energentov | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Negativno: konflikt na Bližnjem vzhodu je naveden kot vir tveganj navzdol |
| Evropska centralna banka (ECB) | Ni bistvenih razlik; vsi viri poročajo nevtralno, brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjena v zvezi s sejo sveta in obrestnimi merami | Nevtralno: poročanje o odločitvah in stališčih brez vrednotenja | Nevtralno: poročanje o odločitvi sveta ECB brez vrednotenja institucije | Nevtralno: poročano o odločitvi sveta ECB brez vrednotenja institucije | Nevtralno: poročanje o odločitvah in odhodu Lagarde brez vrednotenja | Nevtralno: opisana kot odločevalka, brez vrednotenja | Nevtralno: poročano o odločitvi glede obrestnih mer brez vrednotenja | Nevtralno: poročanje o odločitvi glede obrestnih mer brez vrednotenja | Nevtralno: institucija je predstavljena kot vir sporočila, brez vrednotenja |
| Svet ECB | Ni bistvenih razlik; vsi viri poročajo nevtralno in brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjen kot organ, ki se zaveda inflacijskih tveganj | Nevtralno: opisuje odločitve in opozorila sveta brez meta-vrednotenja | Nevtralno: opis odločitve in sporočila sveta brez meta-vrednotenja | Nevtralno: opisana odločitev in opozorila sveta brez meta-vrednotenja | Nevtralno: citirane odločitve in napovedi, brez meta-vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot organ, ki odloča, brez vrednotenja | Nevtralno: opisana stališča sveta brez meta-vrednotenja | Nevtralno: opis seje in sporočila brez meta-vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot odločevalec o obrestnih merah, brez vrednotenja |
| evrsko območje | Ni bistvenih razlik; vsi viri ostajajo nevtralni in informativni. | Nevtralno: omenjeno posredno prek evrske obrestne mere in inflacije | Nevtralno: informativno o inflaciji, rasti in financiranju | Nevtralno: omenjeno v zvezi z obrestnimi merami in članicami z evrom | Nevtralno: omenjeno v zvezi z obrestnimi merami in članicami z evrom | Nevtralno: opis gospodarskih razmer brez vrednotenja | Nevtralno: omenjeno v statističnih podatkih | Nevtralno: omenjeno v kontekstu obrestnih mer in članic z evrom | Nevtralno: omenjeno v zvezi z inflacijo in članicami | Nevtralno: opisana gospodarska gibanja, brez vrednotenja entitete |
| Primož Dolenc | Ni bistvenih razlik; vsi viri nevtralno navajajo guvernersko vlogo. | Nevtralno: citiran kot guverner, ki namiguje na dvig obrestne mere | Nevtralno: omenjen le kot guverner Banke Slovenije v svetu ECB | Nevtralno: citiran guverner, avtor ne vrednoti njegovih izjav | Nevtralno: citiran guverner, brez eksplicitne pohvale ali kritike avtorja | Nevtralno: citiran kot guverner, brez pohvale ali kritike | Nevtralno: citiran z opozorili, brez meta-vrednotenja | Nevtralno: citiran guverner, brez pohvale ali kritike | Nevtralno: citiran kot guverner, brez vrednotenja njega | Ni omenjeno |
| Christine Lagarde | Ni bistvenih razlik; vsi viri so nevtralni, le STA je ne omenja. | Ni omenjeno | Nevtralno: citirana glede odločitev in napovedi, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen njen odhod, brez vrednotenja njene osebe | Nevtralno: omenjen predčasni odhod, brez vrednotenja njene osebe | Nevtralno: opis odhoda in kariere brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen njen odhod, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen predčasni odhod, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen odhod, brez vrednotenja | Nevtralno: navedena kot predsednica ECB in govornica, brez meta-vrednotenja |
| Banka Slovenije | Večinoma nevtralno; le Domovina jo uporablja kot vir analiz. | Nevtralno: omenjena le kot institucija, ki jo vodi Dolenc | Nevtralno: omenjena le posredno prek guvernerja Dolenca | Nevtralno: omenjena le kot institucija, ki jo vodi Dolenc | Nevtralno: omenjena le kot institucija, ki jo vodi Dolenc | Ni omenjeno | Nevtralno: navajana kot vir podatkov in analiz | Nevtralno: omenjena le kot institucija, ki jo vodi Dolenc | Nevtralno: omenjena le kot institucija, ki jo vodi Dolenc | Ni omenjeno |
| Slovenija | Večinoma nevtralno; Večer in ECB je ne omenita. | Nevtralno: omenjena le v imenu Banke Slovenije in Radia Slovenija | Nevtralno: omenjena le posredno prek Banke Slovenije | Nevtralno: omenjena kot članica evrskega območja pri izbiri naslednika | Nevtralno: omenjena kot članica z evrom pri izbiri naslednika | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjena v statističnih primerjavah | Nevtralno: omenjena kot članica z evrom pri izbiri naslednika | Nevtralno: omenjena kot članica evrskega območja | Ni omenjeno |
| Evropska unija | Večina nevtralna; STA in RTV jo izpustita. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjena v zvezi z voditelji držav in vlad članic EU | Nevtralno: omenjena v zvezi z voditelji držav in vlad članic | Nevtralno: omenjena v zvezi z izbiro naslednika Lagarde | Nevtralno: omenjena v kontekstu razširjene inflacije | Nevtralno: omenjena v zvezi z voditelji, ki izbirajo naslednika | Nevtralno: omenjena v zvezi z izbiro naslednika | Nevtralno: omenjena v zvezi z enotnim trgom in pravili, brez vrednotenja |
| Klaas Knot | Večina virov ga ne omenja; omenjajoči le nevtralno kot kandidata. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot možen kandidat za naslednika Lagarde | Nevtralno: omenjen kot možen kandidat za naslednika Lagarde | Nevtralno: omenjen kot potencialni kandidat za naslednika | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot možen kandidat za naslednika | Nevtralno: omenjen kot kandidat brez vrednotenja | Ni omenjeno |
| Pablo Hernandez de Cos | Večina virov ga ne omenja; omenjajoči le nevtralno kot kandidata. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot možen kandidat za naslednika Lagarde | Nevtralno: omenjen kot možen kandidat za naslednika Lagarde | Nevtralno: omenjen kot potencialni kandidat za naslednika | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot možen kandidat za naslednika | Nevtralno: omenjen kot kandidat brez vrednotenja | Ni omenjeno |
| Ukrajina | Večina virov entitete ne omenja; le RTV in ECB nevtralno o ruski agresiji. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjena v zvezi z rusko agresijo kot vir tveganj | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjena kot žrtev ruske vojne, brez meta-vrednotenja |
| Rusija | Večina virov entitete ne omenja; dva jo prikažeta izrazito negativno. | Ni omenjeno | Negativno: omenjena 'ruska agresija v Ukrajini' | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Negativno: njena vojna proti Ukrajini je označena kot neupravičena |
| Boris Vujčić | Slovenski viri ga ne omenjajo; ECB le nevtralno kot podpredsednika. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: naveden kot podpredsednik ECB, brez meta-vrednotenja |
entities
- Bližnji vzhod
- Evropska centralna banka (ECB)
- Svet ECB
- evrsko območje
- Primož Dolenc
- Christine Lagarde
- Banka Slovenije
- Slovenija
- Evropska unija
- Klaas Knot
- Pablo Hernandez de Cos
- Ukrajina
- Rusija
- Boris Vujčić
key differences
- Banka Slovenije
- Večinoma nevtralno; le Domovina jo uporablja kot vir analiz.
- Bližnji vzhod
- Večina virov temo izpušča; ECB vidi negativna tveganja, drugi le nevtralno.
- Boris Vujčić
- Slovenski viri ga ne omenjajo; ECB le nevtralno kot podpredsednika.
- Christine Lagarde
- Ni bistvenih razlik; vsi viri so nevtralni, le STA je ne omenja.
- Evropska centralna banka (ECB)
- Ni bistvenih razlik; vsi viri poročajo nevtralno, brez vrednotenja.
- Evropska unija
- Večina nevtralna; STA in RTV jo izpustita.
- Klaas Knot
- Večina virov ga ne omenja; omenjajoči le nevtralno kot kandidata.
- Pablo Hernandez de Cos
- Večina virov ga ne omenja; omenjajoči le nevtralno kot kandidata.
- Primož Dolenc
- Ni bistvenih razlik; vsi viri nevtralno navajajo guvernersko vlogo.
- Rusija
- Večina virov entitete ne omenja; dva jo prikažeta izrazito negativno.
- Slovenija
- Večinoma nevtralno; Večer in ECB je ne omenita.
- Svet ECB
- Ni bistvenih razlik; vsi viri poročajo nevtralno in brez vrednotenja.
- Ukrajina
- Večina virov entitete ne omenja; le RTV in ECB nevtralno o ruski agresiji.
- evrsko območje
- Ni bistvenih razlik; vsi viri ostajajo nevtralni in informativni.
source analyses
- 24ur
- Banka Slovenije
- Nevtralno: omenjena le kot institucija, ki jo vodi Dolenc
- Bližnji vzhod
- Ni omenjeno
- Boris Vujčić
- Ni omenjeno
- Christine Lagarde
- Nevtralno: omenjen njen odhod, brez vrednotenja njene osebe
- Evropska centralna banka (ECB)
- Nevtralno: poročanje o odločitvi sveta ECB brez vrednotenja institucije
- Evropska unija
- Nevtralno: omenjena v zvezi z voditelji držav in vlad članic EU
- Klaas Knot
- Nevtralno: omenjen kot možen kandidat za naslednika Lagarde
- Pablo Hernandez de Cos
- Nevtralno: omenjen kot možen kandidat za naslednika Lagarde
- Primož Dolenc
- Nevtralno: citiran guverner, avtor ne vrednoti njegovih izjav
- Rusija
- Ni omenjeno
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena kot članica evrskega območja pri izbiri naslednika
- Svet ECB
- Nevtralno: opis odločitve in sporočila sveta brez meta-vrednotenja
- Ukrajina
- Ni omenjeno
- evrsko območje
- Nevtralno: omenjeno v zvezi z obrestnimi merami in članicami z evrom
- Dnevnik
- Banka Slovenije
- Nevtralno: omenjena le kot institucija, ki jo vodi Dolenc
- Bližnji vzhod
- Ni omenjeno
- Boris Vujčić
- Ni omenjeno
- Christine Lagarde
- Nevtralno: omenjen predčasni odhod, brez vrednotenja njene osebe
- Evropska centralna banka (ECB)
- Nevtralno: poročano o odločitvi sveta ECB brez vrednotenja institucije
- Evropska unija
- Nevtralno: omenjena v zvezi z voditelji držav in vlad članic
- Klaas Knot
- Nevtralno: omenjen kot možen kandidat za naslednika Lagarde
- Pablo Hernandez de Cos
- Nevtralno: omenjen kot možen kandidat za naslednika Lagarde
- Primož Dolenc
- Nevtralno: citiran guverner, brez eksplicitne pohvale ali kritike avtorja
- Rusija
- Ni omenjeno
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena kot članica z evrom pri izbiri naslednika
- Svet ECB
- Nevtralno: opisana odločitev in opozorila sveta brez meta-vrednotenja
- Ukrajina
- Ni omenjeno
- evrsko območje
- Nevtralno: omenjeno v zvezi z obrestnimi merami in članicami z evrom
- Domovina
- Banka Slovenije
- Nevtralno: navajana kot vir podatkov in analiz
- Bližnji vzhod
- Nevtralno: omenjen kot vir nestabilnosti energentov
- Boris Vujčić
- Ni omenjeno
- Christine Lagarde
- Nevtralno: omenjen njen odhod, brez vrednotenja
- Evropska centralna banka (ECB)
- Nevtralno: opisana kot odločevalka, brez vrednotenja
- Evropska unija
- Nevtralno: omenjena v kontekstu razširjene inflacije
- Klaas Knot
- Ni omenjeno
- Pablo Hernandez de Cos
- Ni omenjeno
- Primož Dolenc
- Nevtralno: citiran z opozorili, brez meta-vrednotenja
- Rusija
- Ni omenjeno
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena v statističnih primerjavah
- Svet ECB
- Nevtralno: omenjen kot organ, ki odloča, brez vrednotenja
- Ukrajina
- Ni omenjeno
- evrsko območje
- Nevtralno: omenjeno v statističnih podatkih
- European Central Bank
- Banka Slovenije
- Ni omenjeno
- Bližnji vzhod
- Negativno: konflikt na Bližnjem vzhodu je naveden kot vir tveganj navzdol
- Boris Vujčić
- Nevtralno: naveden kot podpredsednik ECB, brez meta-vrednotenja
- Christine Lagarde
- Nevtralno: navedena kot predsednica ECB in govornica, brez meta-vrednotenja
- Evropska centralna banka (ECB)
- Nevtralno: institucija je predstavljena kot vir sporočila, brez vrednotenja
- Evropska unija
- Nevtralno: omenjena v zvezi z enotnim trgom in pravili, brez vrednotenja
- Klaas Knot
- Ni omenjeno
- Pablo Hernandez de Cos
- Ni omenjeno
- Primož Dolenc
- Ni omenjeno
- Rusija
- Negativno: njena vojna proti Ukrajini je označena kot neupravičena
- Slovenija
- Ni omenjeno
- Svet ECB
- Nevtralno: omenjen kot odločevalec o obrestnih merah, brez vrednotenja
- Ukrajina
- Nevtralno: omenjena kot žrtev ruske vojne, brez meta-vrednotenja
- evrsko območje
- Nevtralno: opisana gospodarska gibanja, brez vrednotenja entitete
- RTV Slovenija
- Banka Slovenije
- Nevtralno: omenjena le posredno prek guvernerja Dolenca
- Bližnji vzhod
- Nevtralno: omenjen kot vir tveganj za rast, brez vrednotenja
- Boris Vujčić
- Ni omenjeno
- Christine Lagarde
- Nevtralno: citirana glede odločitev in napovedi, brez vrednotenja
- Evropska centralna banka (ECB)
- Nevtralno: poročanje o odločitvah in stališčih brez vrednotenja
- Evropska unija
- Ni omenjeno
- Klaas Knot
- Ni omenjeno
- Pablo Hernandez de Cos
- Ni omenjeno
- Primož Dolenc
- Nevtralno: omenjen le kot guverner Banke Slovenije v svetu ECB
- Rusija
- Negativno: omenjena 'ruska agresija v Ukrajini'
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena le posredno prek Banke Slovenije
- Svet ECB
- Nevtralno: opisuje odločitve in opozorila sveta brez meta-vrednotenja
- Ukrajina
- Nevtralno: omenjena v zvezi z rusko agresijo kot vir tveganj
- evrsko območje
- Nevtralno: informativno o inflaciji, rasti in financiranju
- STA
- Banka Slovenije
- Nevtralno: omenjena le kot institucija, ki jo vodi Dolenc
- Bližnji vzhod
- Ni omenjeno
- Boris Vujčić
- Ni omenjeno
- Christine Lagarde
- Ni omenjeno
- Evropska centralna banka (ECB)
- Nevtralno: omenjena v zvezi s sejo sveta in obrestnimi merami
- Evropska unija
- Ni omenjeno
- Klaas Knot
- Ni omenjeno
- Pablo Hernandez de Cos
- Ni omenjeno
- Primož Dolenc
- Nevtralno: citiran kot guverner, ki namiguje na dvig obrestne mere
- Rusija
- Ni omenjeno
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena le v imenu Banke Slovenije in Radia Slovenija
- Svet ECB
- Nevtralno: omenjen kot organ, ki se zaveda inflacijskih tveganj
- Ukrajina
- Ni omenjeno
- evrsko območje
- Nevtralno: omenjeno posredno prek evrske obrestne mere in inflacije
- Svet24
- Banka Slovenije
- Nevtralno: omenjena le kot institucija, ki jo vodi Dolenc
- Bližnji vzhod
- Ni omenjeno
- Boris Vujčić
- Ni omenjeno
- Christine Lagarde
- Nevtralno: omenjen odhod, brez vrednotenja
- Evropska centralna banka (ECB)
- Nevtralno: poročanje o odločitvi glede obrestnih mer brez vrednotenja
- Evropska unija
- Nevtralno: omenjena v zvezi z izbiro naslednika
- Klaas Knot
- Nevtralno: omenjen kot kandidat brez vrednotenja
- Pablo Hernandez de Cos
- Nevtralno: omenjen kot kandidat brez vrednotenja
- Primož Dolenc
- Nevtralno: citiran kot guverner, brez vrednotenja njega
- Rusija
- Ni omenjeno
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena kot članica evrskega območja
- Svet ECB
- Nevtralno: opis seje in sporočila brez meta-vrednotenja
- Ukrajina
- Ni omenjeno
- evrsko območje
- Nevtralno: omenjeno v zvezi z inflacijo in članicami
- Večer
- Banka Slovenije
- Ni omenjeno
- Bližnji vzhod
- Nevtralno: omenjen kot vir geopolitičnih napetosti in energetskega šoka
- Boris Vujčić
- Ni omenjeno
- Christine Lagarde
- Nevtralno: opis odhoda in kariere brez vrednotenja
- Evropska centralna banka (ECB)
- Nevtralno: poročanje o odločitvah in odhodu Lagarde brez vrednotenja
- Evropska unija
- Nevtralno: omenjena v zvezi z izbiro naslednika Lagarde
- Klaas Knot
- Nevtralno: omenjen kot potencialni kandidat za naslednika
- Pablo Hernandez de Cos
- Nevtralno: omenjen kot potencialni kandidat za naslednika
- Primož Dolenc
- Nevtralno: citiran kot guverner, brez pohvale ali kritike
- Rusija
- Ni omenjeno
- Slovenija
- Ni omenjeno
- Svet ECB
- Nevtralno: citirane odločitve in napovedi, brez meta-vrednotenja
- Ukrajina
- Ni omenjeno
- evrsko območje
- Nevtralno: opis gospodarskih razmer brez vrednotenja
- Žurnal24
- Banka Slovenije
- Nevtralno: omenjena le kot institucija, ki jo vodi Dolenc
- Bližnji vzhod
- Ni omenjeno
- Boris Vujčić
- Ni omenjeno
- Christine Lagarde
- Nevtralno: omenjen predčasni odhod, brez vrednotenja
- Evropska centralna banka (ECB)
- Nevtralno: poročano o odločitvi glede obrestnih mer brez vrednotenja
- Evropska unija
- Nevtralno: omenjena v zvezi z voditelji, ki izbirajo naslednika
- Klaas Knot
- Nevtralno: omenjen kot možen kandidat za naslednika
- Pablo Hernandez de Cos
- Nevtralno: omenjen kot možen kandidat za naslednika
- Primož Dolenc
- Nevtralno: citiran guverner, brez pohvale ali kritike
- Rusija
- Ni omenjeno
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena kot članica z evrom pri izbiri naslednika
- Svet ECB
- Nevtralno: opisana stališča sveta brez meta-vrednotenja
- Ukrajina
- Ni omenjeno
- evrsko območje
- Nevtralno: omenjeno v kontekstu obrestnih mer in članic z evrom
Scenariji
- scenarios
- description
- Svet ECB decembra zviša ključne obrestne mere, kar uspešno zajezi prelivanje energetske inflacije v plače in dolgoročna inflacijska pričakovanja. Gospodarstvo evrskega območja se kljub dražjemu financiranju izogne recesiji zaradi močnih vlaganj v umetno inteligenco.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- mid
- title
- Decembrski dvig obrestnih mer stabilizira inflacijo
- valence
- positive
- description
- Svet ECB decembra zaradi nasprotujočih si signalov o gospodarski rasti in energetskem šoku ne spremeni obrestnih mer. Trgi se prilagodijo na politiko 'počakajmo in poglejmo', medtem ko inflacija ostaja zmerno nad ciljno ravnjo.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- mid
- title
- Obrestne mere ostajajo nespremenjene zaradi negotovosti
- valence
- neutral
- description
- Nadaljnja rast cen energentov in geopolitične napetosti prisilijo ECB v ostrejše ukrepanje, kar skupaj z visokimi stroški energije zaduši gospodarsko aktivnost. Dolenc in kolegi se soočijo s hkratno visoko inflacijo in upadom BDP.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- long
- title
- Energetski šok povzroči stagflacijo v evrskem območju
- valence
- negative
- description
- Po odstopu Christine Lagarde voditelji držav EU hitro dosežejo konsenz in imenujejo Klaasa Knota, ki s svojo zavezanostjo cenovni stabilnosti hitro pridobi zaupanje finančnih trgov. To zmanjša donosnost državnih obveznic in stabilizira evro.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- short
- title
- Hitro imenovanje novega predsednika ECB pomiri trge
- valence
- positive
- description
- Zaradi naraščajočih pritiskov na plače v večjih članicah evrskega območja ECB uvede ciljane ukrepe za omejevanje likvidnosti, namesto splošnega dviga obrestnih mer. Učinek na inflacijo je postopen in zahteva več mesecev za opazne rezultate.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- mid
- title
- Prelivanje inflacije v plače zahteva selektivne ukrepe
- valence
- neutral
- description
- Nesoglasja med državami članicami EU glede naslednika Christine Lagarde povzročijo negotovost na trgih in odlog nujnih odločitev o denarni politiki. Povečani razmiki med zahtevanimi donosnostmi obveznic ogrozijo fiskalno stabilnost ranljivih članic.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- mid
- title
- Politična kriza ob izbiri naslednika Christine Lagarde
- valence
- negative
- description
- Zaradi nepričakovane umiritve geopolitičnih napetosti na Bližnjem vzhodu cene energentov strmoglavijo, kar ECB omogoči opustitev načrtov za dvig obrestnih mer. Gospodarstvo beleži hitrejše okrevanje zaradi nižjih vhodnih stroškov za podjetja.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- mid
- title
- Nenaden padec cen energentov omili inflacijske pritiske
- valence
- positive
- description
- Zaradi grožnje dolgotrajne recesije in stagnacije cen se ECB odloči za hibriden model denarne politike, ki kombinira ohranjanje obrestnih mer z novimi programi ciljanega financiranja investicij. Učinki na inflacijo in rast so mešani in težko napovedljivi.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- long
- title
- ECB sprejme nekonvencionalne ukrepe za spodbujanje rasti
- valence
- neutral
- description
- Razlike v mnenjih med guvernerji glede odziva na energetski šok postanejo javne, kar vodi v izgubo kredibilnosti ECB kot enotne institucije. Primož Dolenc in drugi guvernerji se znajdejo v javnem sporu glede smeri denarne politike.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- mid
- title
- Razpad kohezije sveta ECB zaradi notranjih trenj
- valence
- negative
Viri
- articles
- article order
- 11
- body
- Ljubljana/Frankfurt, 30. oktobra (STA) Guverner Banke Slovenije Primož Dolenc je po seji sveta Evropske centralne banke za Radio Slovenija namignil na dvig obrestne mere na decembrski seji. V svetu se namreč po njegovih besedah zavedajo, da bi se trenutna inflacija, ki jo ženejo predvsem dražji ...
- language
- slv
- published at
- 2026-10-30T08:06:28
- source
- STA
- title
- Dolenc za Radio Slovenija namignil na decembrski dvig evrske obrestne mere
- url
- https://www.sta.si/3616581/
- article order
- 5
- body
- Svet Evropske centralne banke na tokratnem zasedanju pričakovano ni spreminjal evrskih obrestnih mer. V svetu so ob tem opozorili na zaostrene pogoje financiranja in na negativne vplive rastočih cen energentov. Svet ECB-ja je obrestne mere letos dvignil junija in septembra. Po koncu tokratnega zasedanja trgi niso pričakovali sprememb in osrednji organ evrske denarne politike je ravnal skladno s temi pričakovanji. Depozitna obrestna mera, ki je referenčna za evrsko denarno politiko, tako ostaja pri 2,50 odstotka, obrestni meri za operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila pa pri 2,65 oz. 2,90 odstotka. Medletna inflacija v območju evra se je sicer septembra okrepila na 3,8 odstotka, glavni razlog zanjo so dražji energenti, predvsem goriva in v zadnjem času tudi plin. Osnovna inflacija, tista brez energentov, hrane ter alkoholnih pijač in tobaka, je medtem pri 2,5 odstotka sicer oddaljena od dvoodstotnega srednjeročnega cilja ECB, a se zadnje mesece ne spreminja bistveno. Cene energentov še naprej ustvarjajo pritiske Svet ECB-ja je opozoril, da cene energentov še naprej rastejo ter ustvarjajo pritiske, ki zvišujejo inflacijske obete in znižujejo pričakovanja glede gospodarske rasti. Osnovna inflacija je medtem do zdaj ostala večinoma stabilna in plače v sedanji fazi ne kažejo pomembnega odzivanja, vendar se posledice energetskega šoka še niso pokazale v celoti, so zapisali v svetu. Predsednica ECB-ja Christine Lagarde je na novinarski konferenci po seji sveta povedala, da so se cene energentov dvignile bolj od pričakovanj v septembrskih napovedih analitikov ECB-ja in nacionalnih centralnih bank. To naj bi dodatno okrepilo inflacijo, ki naj bi tako v naslednjih četrtletjih ostala občutno nad dvoodstotno ravnjo. Vsaj na krajši rok takšna gibanja krepijo širša inflacijska pričakovanja, razvoj dogodkov pa je odvisen predvsem od tega, kako močan bo energetski šok min kako dolgo bo trajal. Močnejši in dlje časa trajajoči energetski šok bo krepil posredne in sekundarne učinke ter po potisnil inflacijo navzgor in rast navzdol, opozarjajo v svetu. Rast BDP-ja evrskega območja bi lahko bila nižja od sedanjih ocen Lagarde je sicer povedala, da se je gospodarstvo evrskega območja okrepilo tudi v tretjem letošnjem četrtletju, pri čemer bo prva ocena gibanja BDP-ja med julijem in septembrom znana v petek. Prevladujejo pa pri obetih za naprej tveganja, da bo rast nižja od sedanjih ocen. Ta so povezana z dogajanjem na Bližnjem vzhodu in z rusko agresijo v Ukrajini ter s tem povezanim novim energetskim šokom, ki bi lahko trajal dlje od predhodnih predvidevanj. Tveganje predstavljata tudi možnost negativnih sekundarnih učinkov rasti zahtevanih donosov na državne obveznice v drugih delih finančnega sektorja ter negotovost glede vzdržnosti javnih financ. Tokratna seja sveta je namreč potekala v senci dogajanja na trgu državnih obveznic. V zadnjih tednih se je zvišala zahtevana donosnost na obveznice evrskih držav, najbolj na udaru je Francija, kar krepi pritisk tudi na ceno zadolževanja prebivalstva in podjetij. Tega dogajanja sporočilo po seji sveta izrecno ne omenja, je pa v njem zapisana ugotovitev, da so se pogoji financiranja od septembrske seje zaostrili, saj so se posojilne obrestne mere dvignile, vrednosti delnic pa znižale. To bo verjetno prav tako negativno vplivalo na inflacijo in rast. Nekatere članice z visokimi ravnmi zadolženosti Lagarde je medtem poudarila, da se določene članice evrskega območja soočajo s posebnimi izzivi zaradi visoke ravni zadolženosti. Če bi se izkazalo, da razvoj dogodkov na trgu državnega dolga, kot je neupravičeno in nenadzorovano gibanje zahtevanih donosnosti, ogroža normalen prenos denarne politike v finančni sektor in gospodarstvo, ima ECB po njenih besedah orodja, da nanje odgovori. Francije pri tem ni posebej omenila. Svet ECB-ja sicer vztrajno poudarja, da ima med drugim na voljo orodje za zaščito prenosa denarne politike, katerega cilj je prek nakupov na sekundarnem trgu državnih obveznic preprečiti neupravičeno, neurejeno tržno dinamiko, ki bi predstavljala resno grožnjo prenosu denarne politike po vseh državah v območju z evrom. Za zdaj je sicer veljalo strinjanje, da pritisk na Francijo takšnemu razvoju dogodkov še ne ustreza. V Svetu ECB-ja so sicer prepričani, da vseeno ostajajo v dobrem položaju, da prebrodijo sedanjo povišano negotovost in da z denarno politiko dosežejo, da se bo inflacija v srednjeročnem obdobju stabilizirala na ciljni ravni. Izražena pričakovanja o krepitvi inflacijskih pritiskov bi lahko okrepila pričakovanja, da bo Svet ECB-ja po novem dvigu obrestnih mer posegel na svoji zadnji letošnji seji decembra. V svetu sicer vztrajajo, da se o denarni politiki odločajo na vsaki seji posebej in na podlagi razpoložljivih podatkov. Lagarde je novinarjem povedala, da je bila današnja odločitev o nespremenjenih obrestnih merah sprejeta brez nasprotovanja, da pa je pred tem svet razpravljal tudi o možnosti dviga obrestnih mer že na tokratni seji. Drugi dan dvodnevnega zasedanja sveta, v katerem sedi tudi guverner Banke Slovenije Primož Dolenc, je sicer zaznamovalo sporočilo predsednice ECB Christine Lagarde, da bo s 7. februarjem, skoraj devet mesecev pred iztekom sedemletnega mandata, zapustila položaj
- language
- slv
- published at
- 2026-10-29T15:26:05
- source
- RTV Slovenija
- title
- Svet ECB-ja ni spreminjal evrskih obrestnih mer
- url
- https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/svet-ecb-ja-ni-spreminjal-evrskih-obrestnih-mer/798468
- article order
- 4
- body
- Guverner Banke Slovenije Primož Dolenc je po seji sveta ECB, na kateri ta ni posegal v evrske obrestne mere, namignil na dvig obrestne mere na decembrski seji. V svetu se namreč po njegovih besedah zavedajo, da bi se trenutna inflacija, ki jo ženejo predvsem dražji energenti, lahko prenesla tudi na druga področja. Svet Evropske centralne banke (ECB) v četrtek pričakovano ni spreminjal evrskih obrestnih mer, potem ko jih je pred tem dvignil junija in septembra. V svetu so ob tem opozorili na zaostrene pogoje financiranja in na negativne vplive rastočih cen energentov. Cene energentov namreč še naprej rastejo, njihova rast presega septembrske napovedi ECB, to pa ustvarja pritiske, ki zvišujejo inflacijske obete in znižujejo pričakovanja glede gospodarske rasti. Inflacija, ki je bila septembra pri 3,8 odstotka, naj bi tako v naslednjih četrtletjih ostala občutno nad ciljno dvoodstotno ravnjo. Vsaj na krajši rok takšna gibanja krepijo širša inflacijska pričakovanja, razvoj dogodkov pa je odvisen predvsem od tega, kako močan bo energetski šok in kako dolgo bo trajal. Močnejši in dlje časa trajajoči energetski šok bo krepil posredne in sekundarne učinke ter potisnil inflacijo navzgor, je bilo sporočilo sveta. "Če se razmere ne bodo bistveno izboljšale, je december tisti trenutek, ko bodo potrebne spremembe, ki bi bile sicer lahko že danes izvedene, pa so nekako odložene," je po dvodnevni seji sveta ECB, ki se je končala v četrtek, v pogovoru za Radio Slovenija dejal guverner Banke Slovenije. Glede skrbi, da bi se utegnila inflacija, gnana z dražjimi energenti, prenesti tudi na druga področja, med drugim na plače, je Dolenc odgovoril: "Kaže se trend, da se znajo učinki preko učinkov cene energentov, potem cen hrane in tako naprej, preliti tudi širše v ekonomijo. Tega se zavedamo." Tokratno sejo sveta je sicer zaznamovalo sporočilo predsednice ECB Christine Lagarde, da bo s 7. februarjem, skoraj devet mesecev pred iztekom sedemletnega mandata, zapustila položaj. Dolenc je povedal, da se je o tej možnosti ugibalo že dlje časa. "To je osebna odločitev, težko jo komentiram. Dejansko nismo vedeli, da bo ta odločitev sporočena, se je pa nekako pričakovalo, da se v teh tednih, mesecih takšna odločitev zna zgoditi," je dejal. Preberi še Christine Lagarde predčasno zapušča položaj predsednice Evropske centralne banke Naslednika oz. naslednico Lagarde bodo izbrali voditelji držav in vlad članic EU, natančneje voditelji 21 članic z evrom, med katerimi je tudi Slovenija. Med najresnejšimi kandidati se omenjata nekdanji guverner nizozemske centralne banke Klaas Knot in nekdanji guverner španske centralne banke ter trenutno prvi mož Banke za mednarodne poravnave Pablo Hernandez de Cos. Dolenc o imenih ne želi špekulirati. "Želim si samo, da bo naslednik gospe Lagarde takšen predsednik, ki bo dejansko kot svojega vzel mandat, ki ga kot Evropska centralna banka imamo, torej stabilnost cen," je guverner še povedal za Radio Slovenija.
- language
- slv
- published at
- 2026-10-30T10:04:59
- source
- 24ur
- title
- Dolenc namignil na možnost decembrskega zvišanja obrestnih mer
- url
- https://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/dolenc-namignil-na-moznost-decembrskega-zvisanja-obrestnih-mer.html
- article order
- 7
- body
- Guverner Banke Slovenije Primož Dolenc je po seji sveta ECB, na kateri ta ni posegal v evrske obrestne mere, za Radio Slovenija namignil na dvig obrestne mere na decembrski seji. V svetu se namreč po njegovih besedah zavedajo, da bi se trenutna inflacija, ki jo ženejo predvsem dražji energenti, lahko prenesla tudi na druga področja. Svet Evropske centralne banke (ECB) v četrtek pričakovano ni spreminjal evrskih obrestnih mer, potem ko jih je pred tem dvignil junija in septembra. V svetu so ob tem opozorili na zaostrene pogoje financiranja in na negativne vplive rastočih cen energentov. Cene energentov namreč še naprej rastejo, njihova rast presega septembrske napovedi ECB, to pa ustvarja pritiske, ki zvišujejo inflacijske obete in znižujejo pričakovanja glede gospodarske rasti. Inflacija, ki je bila septembra pri 3,8 odstotka, naj bi tako v naslednjih četrtletjih ostala občutno nad ciljno dvoodstotno ravnjo. Vsaj na krajši rok takšna gibanja krepijo širša inflacijska pričakovanja, razvoj dogodkov pa je odvisen predvsem od tega, kako močan bo energetski šok in kako dolgo bo trajal. Močnejši in dlje časa trajajoči energetski šok bo krepil posredne in sekundarne učinke ter potisnil inflacijo navzgor, je bilo sporočilo sveta. "Če se razmere ne bodo bistveno izboljšale, je december tisti trenutek, ko bodo potrebne spremembe, ki bi bile sicer lahko že danes izvedene, pa so nekako odložene," je po dvodnevni seji sveta ECB, ki se je končala v četrtek, v pogovoru za Radio Slovenija dejal guverner Banke Slovenije. Glede skrbi, da bi se utegnila inflacija, gnana z dražjimi energenti, prenesti tudi na druga področja, med drugim na plače, je Dolenc odgovoril: "Kaže se trend, da se znajo učinki preko učinkov cene energentov, potem cen hrane in tako naprej, preliti tudi širše v ekonomijo. Tega se zavedamo." Sejo sveta zaznamoval predčasni odhod predsednice ECB Christine Lagarde Tokratno sejo sveta je sicer zaznamovalo sporočilo predsednice ECB Christine Lagarde, da bo s 7. februarjem, skoraj devet mesecev pred iztekom sedemletnega mandata, zapustila položaj. Dolenc je povedal, da se je o tej možnosti ugibalo že dlje časa. "To je osebna odločitev, težko jo komentiram. Dejansko nismo vedeli, da bo ta odločitev sporočena, se je pa nekako pričakovalo, da se v teh tednih, mesecih takšna odločitev zna zgoditi," je dejal. Kdo bo nasledil Lagarde? Naslednika oz. naslednico Lagarde bodo izbrali voditelji držav in vlad članic EU, natančneje voditelji 21 članic z evrom, med katerimi je tudi Slovenija. Med najresnejšimi kandidati se omenjata nekdanji guverner nizozemske centralne banke Klaas Knot in nekdanji guverner španske centralne banke ter trenutno prvi mož Banke za mednarodne poravnave Pablo Hernandez de Cos. Dolenc o imenih ne želi špekulirati. "Želim si samo, da bo naslednik gospe Lagarde takšen predsednik, ki bo dejansko kot svojega vzel mandat, ki ga kot Evropska centralna banka imamo, torej stabilnost cen," je guverner še povedal za Radio Slovenija.
- language
- slv
- published at
- 2026-10-30T08:56:02
- source
- Dnevnik
- title
- Guverner Banke Slovenije namignil na dvig obrestne mere
- url
- https://www.dnevnik.si/novice/posel/guverner-banke-slovenije-za-radio-slovenija-namignil-na-dvig-obrestne-mere-2837381/
- article order
- 12
- body
- Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu. Gospodarska slika evrskega območja ostaja pod vplivom geopolitičnih razmer in posledičnega energetskega šoka. Gospodarska aktivnost ostaja zaenkrat odporna in široko osnovana, inflacija pa se zlasti zaradi višjih cen energentov postopoma zvišuje in se ohranja nad 3 odstotki. Rast osnovne inflacije, torej brez upoštevanja cen hrane in energentov, zaenkrat ostaja zmerna, ocenjujejo guvernerji po seji Sveta Evropske centralne banke (ECB). "V teh okoliščinah smo se člani Sveta ECB odločili, da ključne obrestne mere po zvišanju na preteklem srečanju tokrat ohranimo nespremenjene. Obrestna mera za mejni depozit, ki najbolje odraža naravnanost denarne politike, tako še naprej znaša 2,5 %. Ocenjujemo, da nam ta nivo obrestnih mer omogoča fleksibilnost, da se primerno odzovemo na vse možne razplete geopolitičnih napetosti in njihove potencialne posledice za inflacijo. Za prihodnje odločitve ohranjamo naš pristop, da se o ukrepih denarne politike odločamo na vsak seji posebej. Prihodnje odločitve Sveta ECB bodo še naprej usmerjene v naš cilj, da se inflacija stabilizira pri 2 % na srednji rok," je po seji ECB guverner Primož Dolenc. Gospodarska slika evrskega območja ostaja pod vplivom energetskega šoka, ki se kaže predvsem v višji rasti cen, medtem ko gospodarska aktivnost ostaja zaenkrat odporna na učinke šoka. Inflacija se je septembra okrepila na 3,8 %, kar ob nekoliko višji rasti cen hrane in storitev v največji meri odraža pospešek v energetski inflaciji. Ta se je septembra okrepila na 18,9 %, primarno zaradi nadaljnje rasti cene energentov na svetovnih trgih v povezavi z vztrajanjem nestabilnih razmer na Bližnjem vzhodu. Osnovna inflacija, ki ne vključuje cen hrane in energentov, je medtem ostala zmernejša pri 2,5 %. To nakazuje, da se tokratni šok za zdaj še ne prenaša v širše inflacijske pritiske prek učinkov drugega reda. Mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti ob tem kažejo, da so se ugodna gospodarska gibanja iz drugega četrtletja nadaljevala tudi v tretjem in na začetku četrtega četrtletja. Rast aktivnosti ostaja široko osnovana, razmere pa so pozitivne tako v storitvenih kot predelovalnih dejavnostih. Globalni naložbeni cikel na področju umetne inteligence ter državna vlaganja v obrambo in infrastrukturo predstavljajo pomembne spodbujevalne dejavnike na strani povpraševanja. Ob tem visoka rast cen energentov predstavlja navzgor usmerjena tveganja za inflacijske obete in navzdol usmerjena tveganja za obete glede gospodarske rasti, je po seji še dejal guverner Dolenc. V evrskem območju so bile v ospredju tudi skrbi glede okrepitve političnih tveganj in njihovega vpliva na vzdržnost fiskalne politike v nekaterih državah. Razmiki med zahtevanimi donosnostmi državnih obveznic in nemškimi državnimi obveznicami so se posledično povečali. Obenem je prišlo tudi do vidnejšega upada cen delnic v sektorju umetne inteligence, ki se je sicer omejeno odrazil tudi na delnicah ostalih sektorjev. Evropski delniški indeksi so nekoliko upadli. Finančni pogoji so se zato zaostrili, kar je bilo delno kompenzirano z nekoliko nižjimi pričakovanji glede restriktivnosti denarne politike ECB. Christine Lagarde predčasno odhaja s čela ECB Francozinja Christine Lagarde bo 7. februarja odstopila s položaja predsednice Evropske centralne banke (ECB), je osrednja evrska denarna ustanova objavila na svoji spletni strani. Prva ženska na čelu ECB se bo tako poslovila več kot osem mesecev pred iztekom mandata, naslednika oz. naslednico pa bodo izbrali voditelji držav in vlad članic EU. Francozinja, ki je sedemletno predsedovanje ECB prevzela 1. novembra 2019 in na položaju nasledila Italijana Maria Draghija, je o svojem predčasnem odhodu obvestila ostale člane sveta ECB, ki v Frankfurtu končujejo dvodnevno zasedanje, in predsednika Evropskega sveta Antonia Costo. Obenem se že nekaj tednov pojavljajo informacije, da bi jo že naslednji mesec lahko imenovali za novo predsednico Svetovnega gospodarskega foruma (WEF), na čelu katerega sta trenutno skupaj Larry Fink in Andre Hoffmann, operativno pa ga vodi Alois Zwinggli. Med potencialnimi kandidati za naslednika Lagarde na čelu ECB se omenjajo predsednik Bundesbank Joachim Nagel, nekdanji guverner nizozemske centralne banke Klaas Knot in trenutni prvi mož Banke za mednarodne poravnave Pablo Hernandez de Cos. (sta)
- language
- slv
- published at
- 2026-10-30T09:29:06
- source
- Večer
- title
- ECB: Ključne obrestne mere nespremenjene, inflacija višja
- url
- https://vecer.com/slovenija/ecb-kljucne-obrestne-mere-nespremenjene-inflacija-visja-10431871
- article order
- 13
- body
- Dražji energenti bi lahko sprožili širše podražitve in povečali pritiske na plače, je opozoril guverner Banke Slovenije Primož Dolenc. V pogovoru za Radio Slovenija je nakazal, da bi morala Evropska centralna banka ob vztrajanju sedanjih razmer decembra znova ukrepati. Ena od možnosti je novo zvišanje obrestnih mer. Guverner Banke Slovenije Primož Dolenc je v pogovoru za Radio Slovenija po četrtkovi seji sveta Evropske centralne banke (ECB) izpostavil nevarnost, da bi se rast cen energentov in hrane prenesla tudi na druga področja gospodarstva. V svetu ECB se tega tveganja po njegovih besedah zavedajo, pri nadaljnjem odločanju pa bo pomembno, kako dolgo bo energetski šok trajal. Po danes objavljeni pisni izjavi guvernerja je septembrska inflacija v evrskem območju dosegla 3,8 odstotka, pri čemer je bila medletna rast cen energentov kar 18,9-odstotna. Podražitve na svetovnih energetskih trgih ob nestabilnih razmerah na Bližnjem vzhodu tako ostajajo glavni vir okrepljene rasti cen. "Če se razmere ne bodo bistveno izboljšale, je december tisti trenutek, ko bodo potrebne spremembe, ki bi bile sicer lahko že danes izvedene, pa so nekako odložene," je za Radio Slovenija povedal Dolenc. S tem je nakazal možnost novega dviga obrestnih mer, o katerem svet ECB še ni odločil. Širši prenos energetskega šoka za zdaj ostaja omejen Čeprav skupna inflacija raste, je bila osnovna inflacija, ki ne vključuje hrane in energentov, septembra precej nižja, 2,5-odstotna. Banka Slovenije v današnji pisni izjavi zato ugotavlja, da se energetski šok za zdaj še ne prenaša izrazito v širše inflacijske pritiske. Dolenčevo opozorilo se nanaša na nevarnost, da bi se tak prenos v prihodnje okrepil, tudi prek plač. Močnejši in dolgotrajnejši energetski šok bi po opozorilu ECB hkrati zvišal inflacijo in zavrl gospodarsko rast. Centralna banka je tako pred zahtevno izbiro: z višjimi obrestnimi merami lahko omejuje rast cen in povpraševanje, obenem pa dražje financiranje obremenjuje gospodinjstva in podjetja. ECB je v četrtek vse tri ključne obrestne mere ohranila nespremenjene, potem ko jih je zvišala junija in septembra. Depozitna obrestna mera, ki po pojasnilu Banke Slovenije najbolje odraža naravnanost denarne politike, ostaja pri 2,5 odstotka. Prihodnje odločitve bo sprejemala na vsaki seji posebej glede na podatke in inflacijska tveganja, njen srednjeročni cilj pa ostaja dvoodstotna inflacija. Napovedovalci zvišali pričakovanja glede inflacije Da bi lahko inflacija nad ciljem vztrajala dlje, kaže tudi danes objavljena anketa ECB med poklicnimi napovedovalci. Ti za evrsko območje letos pričakujejo triodstotno povprečno letno inflacijo, prihodnje leto pa 2,6-odstotno. V prejšnji četrtletni anketi so napovedovali 2,7 oziroma 2,2 odstotka. Vrnitev na dva odstotka še naprej pričakujejo leta 2028. Višja pričakovanja povezujejo predvsem s cenami energentov in njihovim posrednim vplivom na druge cene. Dodatne učinke energetskega šoka pričakujejo zlasti prihodnje leto, medtem ko naj bi sekundarni učinki, denimo prek plač, ostali omejeni. Gre za napovedi sodelujočih strokovnjakov iz evropskih finančnih in drugih ustanov, ne za uradno makroekonomsko napoved ECB. Ob tem za letos pričakujejo enoodstotno gospodarsko rast, prihodnje leto pa 1,3-odstotno. Obe napovedi so zaradi ugodnejših zadnjih podatkov celo zvišali, vendar ocenjujejo, da so tveganja za rast pretežno usmerjena navzdol. Slovenija blizu povprečja evrskega območja Septembrska rast inflacije je bila razširjena po večjem delu Evropske unije. Po podatkih Eurostata se je medletna stopnja glede na avgust zvišala v 23 članicah. V evrskem območju je narasla s 3,2 na 3,8 odstotka, največji prispevek k skupni stopnji pa so imeli energenti, sledile so storitve. Slovenija je bila s 3,7-odstotno inflacijo blizu povprečja evrskega območja. V Avstriji je znašala 3,6 odstotka, v Italiji 4,2, na Hrvaškem pa 4,3 odstotka. Gre za podatke po harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin, ki omogoča primerjavo med državami V Sloveniji so se posojila že začela dražiti Morebitni nadaljnji dvig obrestnih mer bi bil ena od posledic vztrajanja inflacijskih pritiskov. V Sloveniji so se nekatera nova posojila sicer začela dražiti že pred junijskim zvišanjem ključnih obrestnih mer ECB. Po oktobrskem poročilu Banke Slovenije o finančni stabilnosti so fiksne obrestne mere za novoodobrena stanovanjska posojila avgusta lani dosegle najnižjo raven v tem ciklu, 2,8 odstotka. Do junija letos so se zvišale na 3,1 odstotka. Še vedno so bile nižje od povprečja evrskega območja, ki je junija znašalo 3,5 odstotka. Pri obstoječih posojilih je pomembno, kakšno obrestno mero ima kreditojemalec dogovorjeno. Če je fiksna za celotno obdobje odplačevanja, se zaradi nove odločitve ECB ne spremeni. Pri posojilih s spremenljivo obrestno mero pa je del obrestovanja praviloma vezan na euribor. Njegova rast lahko zviša obrok ob naslednji pogodbeno določeni uskladitvi. Odločitev ECB zato ne pomeni, da se vsem kreditojemalcem obrok spremeni istega dne ali za enak znesek. Izpostavljenost slovenskih gospodinjstev obrestnemu tveganju sicer zmanjšuje prevlada fiksnega obrestovanja. Banka Slovenije navaja, da je bilo od leta 2022 več kot 95 odstotkov potrošniških in stanovanjskih posojil odobrenih s fiksno obrestno mero. Morebitno nadaljnje zviševanje obrestnih mer pa ostaja pomembno za tiste, ki novo posojilo šele načrtujejo, ter za imetnike starejših kreditov s spremenljivim obrestovanjem. Lagarde bo položaj zapustila februarja Četrtkovo zasedanje sveta Evropske centralne banke je zaznamovala tudi napoved predsednice ECB Christine Lagarde, da bo 7. februarja 2027 predčasno zapustila položaj. ECB je njen odhod potrdila v uradnem sporočilu. Naslednika oziroma naslednico bo po predpisanem postopku imenoval Evropski svet. Dolenc je za Radio Slovenija povedal, da se je o možnosti njenega odhoda ugibalo že dlje časa, o konkretnih imenih za nasledstvo pa ni želel špekulirati. Kot je poudaril, si želi predsednika, ki bo kot svoj mandat razumel zagotavljanje stabilnosti cen.
- language
- slv
- published at
- 2026-10-30T10:59:34
- source
- Domovina
- title
- Dražji energenti poganjajo inflacijo, sledili bi lahko še dražji krediti
- url
- https://www.domovina.je/drazji-energenti-poganjajo-inflacijo-sledili-bi-lahko-se-drazji-krediti
- article order
- 8
- body
- Guverner Banke Slovenije Primož Dolenc je po seji sveta ECB, na kateri ta ni posegal v evrske obrestne mere, namignil na dvig obrestne mere na decembrski seji. V svetu se namreč po njegovih besedah zavedajo, da bi se trenutna inflacija, ki jo ženejo predvsem dražji energenti, lahko prenesla tudi na druga področja. Decembra bi se lahko zaostrilo Svet Evropske centralne banke (ECB) v četrtek pričakovano ni spreminjal evrskih obrestnih mer, potem ko jih je pred tem dvignil junija in septembra. V svetu so ob tem opozorili na zaostrene pogoje financiranja in na negativne vplive rastočih cen energentov. Cene energentov namreč še naprej rastejo, njihova rast presega septembrske napovedi ECB, to pa ustvarja pritiske, ki zvišujejo inflacijske obete in znižujejo pričakovanja glede gospodarske rasti. Inflacija, ki je bila septembra pri 3,8 odstotka, naj bi tako v naslednjih četrtletjih ostala občutno nad ciljno dvoodstotno ravnjo. Vsaj na krajši rok takšna gibanja krepijo širša inflacijska pričakovanja, razvoj dogodkov pa je odvisen predvsem od tega, kako močan bo energetski šok in kako dolgo bo trajal. Močnejši in dlje časa trajajoči energetski šok bo krepil posredne in sekundarne učinke ter potisnil inflacijo navzgor, je bilo sporočilo sveta. "Če se razmere ne bodo bistveno izboljšale, je december tisti trenutek, ko bodo potrebne spremembe, ki bi bile sicer lahko že danes izvedene, pa so nekako odložene," je po dvodnevni seji sveta ECB, ki se je končala v četrtek, v pogovoru za Radio Slovenija dejal guverner Banke Slovenije. Glede skrbi, da bi se utegnila inflacija, gnana z dražjimi energenti, prenesti tudi na druga področja, med drugim na plače, je Dolenc odgovoril: "Kaže se trend, da se znajo učinki preko učinkov cene energentov, potem cen hrane in tako naprej, preliti tudi širše v ekonomijo. Tega se zavedamo." Lagarde odhaja predčasno: Kdo bo prevzel vajeti ECB? Tokratno sejo sveta je sicer zaznamovalo sporočilo predsednice ECB Christine Lagarde, da bo s 7. februarjem, skoraj devet mesecev pred iztekom sedemletnega mandata, zapustila položaj. Dolenc je povedal, da se je o tej možnosti ugibalo že dlje časa. "To je osebna odločitev, težko jo komentiram. Dejansko nismo vedeli, da bo ta odločitev sporočena, se je pa nekako pričakovalo, da se v teh tednih, mesecih takšna odločitev zna zgoditi," je dejal. Naslednika oz. naslednico Lagarde bodo izbrali voditelji držav in vlad članic Evropske unije, natančneje voditelji 21 članic z evrom, med katerimi je tudi Slovenija. Med najresnejšimi kandidati se omenjata nekdanji guverner nizozemske centralne banke Klaas Knot in nekdanji guverner španske centralne banke ter trenutno prvi mož Banke za mednarodne poravnave Pablo Hernandez de Cos. Dolenc o imenih ne želi špekulirati. "Želim si samo, da bo naslednik gospe Lagarde takšen predsednik, ki bo dejansko kot svojega vzel mandat, ki ga kot Evropska centralna banka imamo, torej stabilnost cen," je še povedal guverner.
- language
- slv
- published at
- 2026-10-30T08:09:35
- source
- Žurnal24
- title
- Decembra nov udarec za denarnice? To je namignil guverner Banke Slovenije
- url
- https://www.zurnal24.si/slovenija/decembra-podrazitve-obrestne-mere-primoz-dolenc-banka-slovenije-ecb-467493
- article order
- 6
- body
- Svet Evropske centralne banke (ECB) v četrtek pričakovano ni spreminjal evrskih obrestnih mer, potem ko jih je pred tem dvignil junija in septembra. V svetu so ob tem opozorili na zaostrene pogoje financiranja in na negativne vplive rastočih cen energentov. Cene energentov namreč še naprej rastejo, njihova rast presega septembrske napovedi ECB, to pa ustvarja pritiske, ki zvišujejo inflacijske obete in znižujejo pričakovanja glede gospodarske rasti. Inflacija, ki je bila septembra pri 3,8 odstotka, naj bi tako v naslednjih četrtletjih ostala občutno nad ciljno dvoodstotno ravnjo. Vsaj na krajši rok takšna gibanja krepijo širša inflacijska pričakovanja, razvoj dogodkov pa je odvisen predvsem od tega, kako močan bo energetski šok in kako dolgo bo trajal. Močnejši in dlje časa trajajoči energetski šok bo krepil posredne in sekundarne učinke ter potisnil inflacijo navzgor, je bilo sporočilo sveta. Decembra spremembe? "Če se razmere ne bodo bistveno izboljšale, je december tisti trenutek, ko bodo potrebne spremembe, ki bi bile sicer lahko že danes izvedene, pa so nekako odložene," je po dvodnevni seji sveta ECB, ki se je končala v četrtek, v pogovoru za Radio Slovenija dejal guverner Banke Slovenije Primož Dolenc. Glede skrbi, da bi se utegnila inflacija, gnana z dražjimi energenti, prenesti tudi na druga področja, med drugim na plače, je Dolenc odgovoril: "Kaže se trend, da se znajo učinki preko učinkov cene energentov, potem cen hrane in tako naprej, preliti tudi širše v ekonomijo. Tega se zavedamo." Lagarde odhaja Tokratno sejo sveta je sicer zaznamovalo sporočilo predsednice ECB Christine Lagarde, da bo s 7. februarjem, skoraj devet mesecev pred iztekom sedemletnega mandata, zapustila položaj. Dolenc je povedal, da se je o tej možnosti ugibalo že dlje časa. "To je osebna odločitev, težko jo komentiram. Dejansko nismo vedeli, da bo ta odločitev sporočena, se je pa nekako pričakovalo, da se v teh tednih, mesecih takšna odločitev zna zgoditi," je dejal. Naslednika oz. naslednico Lagarde bodo izbrali voditelji držav in vlad članic EU, natančneje voditelji 21 članic z evrom, med katerimi je tudi Slovenija. Med najresnejšimi kandidati se omenjata nekdanji guverner nizozemske centralne banke Klaas Knot in nekdanji guverner španske centralne banke ter trenutno prvi mož Banke za mednarodne poravnave Pablo Hernandez de Cos. Dolenc o imenih ne želi špekulirati. "Želim si samo, da bo naslednik gospe Lagarde takšen predsednik, ki bo dejansko kot svojega vzel mandat, ki ga kot Evropska centralna banka imamo, torej stabilnost cen," je guverner še povedal za Radio Slovenija.
- language
- slv
- published at
- 2026-10-30T10:48:32
- source
- Svet24
- title
- Zaradi inflacije morda že decembra dvig evrske obrestne mere
- url
- https://svet24.si/novice/slovenija/primoz-dolenc-obrestne-mere-1937172
- article order
- 14
- body
- Christine Lagarde, predsednica ECB, Boris Vujčić, podpredsednik ECB Frankfurt na Majni, 29. oktober 2026 Dober dan, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci. Svet ECB je danes sklenil, da pusti vse tri ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Cene energentov še naprej rastejo ter ustvarjajo navzgor usmerjene pritiske na inflacijske obete in navzdol usmerjene pritiske na gospodarske obete. Osnovna inflacija je do zdaj ostala večinoma stabilna in plače v sedanji fazi ne kažejo pomembnega odzivanja, vendar se posledice energetskega šoka še niso pokazale v celoti. Povečana velikost in trajanje energetskega šoka kakor tudi posledice posrednih in sekundarnih učinkov bodo verjetno potisnili inflacijo navzgor ter znižali rast. Pogoji financiranja so se od zadnje seje zaostrili, kar bo verjetno negativno vplivalo na inflacijo in rast. Odločeni smo izvajati denarno politiko tako, da se bo inflacija v srednjeročnem obdobju stabilizirala na ciljni 2-odstotni ravni. Ostajamo v dobrem položaju, da prebrodimo sedanjo povečano negotovost. O ustrezni naravnanosti denarne politike se bomo odločali na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Tako bomo pri sklepih o obrestnih merah izhajali iz ocene inflacijskih obetov in z njimi povezanih tveganj, pri čemer bomo upoštevali nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Glede ravni ključnih obrestnih mer se ne zavezujemo vnaprej. Današnje odločitve so predstavljene v sporočilu za javnost, ki je objavljeno na našem spletnem mestu. Zdaj bom podrobneje pojasnila našo oceno gospodarskih in inflacijskih gibanj, zatem pa še oceno finančnih in denarnih razmer. Gospodarska aktivnost Najnovejši podatki kažejo, da je gospodarstvo v euroobmočju v tretjem četrtletju še naprej raslo. Storitve so po oslabitvi na začetku bližnjevzhodnega konflikta okrevale. Na predelovalne dejavnosti, digitalne storitve in izvoz pozitivno vplivajo podjetniške naložbe, povezane z umetno inteligenco. H gospodarski aktivnosti prispevajo tudi državni izdatki za infrastrukturo in obrambo. Ti dejavniki naj bi rast podpirali tudi v bližnji prihodnosti. Obenem so ponovne podražitve energentov prizadele zaupanje potrošnikov, višji stroški financiranja pa bodo verjetno zavirali rast. Stopnja brezposelnosti je avgusta ostala na ravni 6,4%. Rast zaposlenosti in obsega delovne sile ostaja umirjena, medtem ko se je produktivnost postopoma povečevala. V srednjeročnem obdobju naj bi na domače povpraševanje spodbudno vplivalo okrevanje zaupanja in realnih dohodkov, k čemur bosta prispevala postopno upadanje cen energentov in močan trg dela. Rast naj bi še naprej podpirale investicije v umetno inteligenco ter državni izdatki za infrastrukturo in obrambo. Rast izvoza naj bi se okrepila zaradi vse močnejšega tujega povpraševanja. Za višjo potencialno rast so potrebne strukturne reforme ob podpori vzdržnih javnih financ. Javnofinančna vzdržnost je ključno sidro širše gospodarske stabilnosti. Javnofinančni odzivi na energetski šok bi morali biti začasni, ciljno usmerjeni in prilagojeni razmeram. Ključni gradniki, da bo gospodarstvo postalo bolj dinamično in odporno, so poenostavitev in poenotenje pravil na celotnem enotnem trgu v EU, pospešitev energetskega prehoda ter dokončanje unije prihrankov in naložb. Medtem ko se proces odločanja o pravnem okviru za digitalni euro premika v zaključno fazo, znova poudarjamo, da je pomembno čim prej doseči dogovor o svežnju o enotni valuti. Inflacija Inflacija se je zvišala s 3,2% v avgustu na 3,8% v septembru. Inflacija v skupini energentov se je izrazito zvišala na 18,9%, potem ko je avgusta znašala 14,3%. Cene dizelskega goriva in bencina so septembra dosegle nove rekordne vrednosti, kar je bilo deloma posledica povišanih rafinerijskih marž. Inflacija brez energentov in hrane se je septembra zvišala na 2,3%, potem ko je avgusta znašala 2,1%. Inflacija v skupini hrane pa se je zvišala z 1,1% na 1,3%. Storitvena inflacija se je zvišala s 3,0% v avgustu na 3,2% v septembru, medtem ko se je blagovna inflacija znižala z 1,2% na 1,1%. Kazalniki osnovne inflacije so ostali približno nespremenjeni, vendar se v zgodnjih fazah cenovne verige kažejo navzgor usmerjeni pritiski. Plačni pritiski ostajajo zmerni. Sredstva za zaposlene na zaposlenega so se v drugem četrtletju povečala za 3,3%, kar je manj kot v prvem četrtletju (3,6%), medtem ko je naraščanje produktivnosti prispevalo k zajezitvi rasti stroškov dela na enoto proizvoda. Vodilni plačni kazalnik ECB nakazuje, da bo rast dogovorjenih plač v preostalih mesecih leta 2026 nihala med 2,5% in 2,8%, v prvih treh četrtletjih 2027 pa naj bi v povprečju znašala 2,6%. Inflacijska pričakovanja so se v krajših časovnih razponih povišala, toda večina meril dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj se giblje okrog 2%, kar podpira stabilizacijo inflacije okrog ciljne ravni v srednjeročnem obdobju. Cene energentov so se zvišale bolj, kot je bilo predvideno v septembrskih osnovnih projekcijah strokovnjakov ECB. To bo v bližnji prihodnosti najverjetneje potisnilo inflacijo še bolj navzgor ter v prihodnjih četrtletjih ohranjalo skupno inflacijo precej nad ciljno ravnijo. Zatem naj bi upadanje cen energentov skupaj z učinkovanjem višjih obrestnih mer podpiralo vrnitev inflacije na ciljno raven. Ocena tveganj Tveganja za gospodarsko rast so nagnjena navzdol. To je predvsem rezultat konflikta na Bližnjem vzhodu in nedavnih dogajanj v ruski neupravičeni vojni proti Ukrajini. Nadaljevanje motenj v dobavi energentov bi lahko povzročilo nadaljnjo in vztrajnejšo rast cen energentov, kot se trenutno pričakuje. To bi negativno vplivalo na realne dohodke, potrošnjo in naložbe. Vse slabše razpoloženje na globalnih finančnih trgih ali vse intenzivnejše prelivanje posledic na globalne trge obveznic bi lahko povzročilo zaostritev pogojev financiranja in tako zavrlo povpraševanje. K nadaljnji zaostritvi pogojev financiranja in oslabitvi zaupanja bi lahko prispevala tudi javnofinančna negotovost, s čimer bi se zmanjšale potrošnja in investicije. Ob ponovnem vzponu trgovinskih napetosti med večjimi gospodarstvi bi lahko prišlo do nadaljnjih motenj v dobavnih verigah, zmanjšanja izvoza ter oslabitve potrošnje in naložb. Nasprotno bi bila lahko rast višja, če bi se gospodarstvo in energetski trgi hitreje prilagodili motnjam, ki jih povzročajo sedanji konflikti, kot se trenutno pričakuje, ali če bi se konflikti trajno razrešili. Poleg tega bi lahko rast spodbudili tudi uvedba novih tehnologij v podjetjih v euroobmočju ter državni izdatki za infrastrukturo in obrambo, kakor tudi reforme za dvig produktivnosti in dokončanje enotnega trga EU. Tveganja, ki spremljajo inflacijske obete, so nagnjena navzgor. To je predvsem rezultat konflikta na Bližnjem vzhodu in nedavnih dogajanj v ruski neupravičeni vojni proti Ukrajini. Energetski šok bi se lahko nadalje okrepil, vpliv na druge cene in plače pa bi bil lahko večji, kot se trenutno pričakuje. Zlasti cene plina bi se lahko zvišale, če bi bila dobava nadalje motena ali če bi neobičajno hladna zima sovpadla z nizkimi ravnmi napolnjenosti skladišč. Dlje ko bodo cene energentov ostale visoke, bolj verjetno je, da se bo širša inflacija zvišala zaradi posrednih in sekundarnih učinkov. Obnovljene trgovinske napetosti bi lahko povzročile bolj fragmentirane globalne dobavne verige, okrnile dobavo kritičnih surovin ter povečale omejitve proizvodnih zmogljivosti v gospodarstvu euroobmočja. Zaradi ekstremnih vremenskih pojavov, ki bi jih lahko še okrepil bolj intenzivni pojav "el niño", ter zaradi splošnejšega poteka krize v zvezi s podnebjem in naravo bi se cene hrane lahko zvišale bolj, kot je pričakovano. Nasprotno bi bila lahko inflacija nižja, če bi se sedanji geopolitični konflikti trajno razrešili ali če bi bili posredni ali sekundarni učinki, ki izhajajo iz višjih cen energentov, nazadnje manj izraziti, kot je bilo pričakovano. Bolj volatilni finančni trgi z večjim odporom do tveganja - skupaj z višjimi dolgoročnimi obrestnimi merami - bi lahko zavirali povpraševanje in s tem zniževali tudi inflacijo. Finančne in denarne razmere Pogoji financiranja so se od prejšnje seje zaostrili. Obrestne mere so se večinoma zvišale, tečaji delnic pa so se znižali. Stroški tržnega dolžniškega financiranja podjetij so se zvišali s 4,0% v juliju na 4,1% v avgustu, medtem ko so bančne obrestne mere za posojila podjetjem ostale na ravni 3,8%. Medletna rast obsega bančnih posojil podjetjem se je upočasnila s 4,4% v juliju na 4,2% v avgustu in septembru, medtem ko se je izdajanje podjetniških obveznic medletno povečalo s 3,5% v juliju in 3,8% v avgustu na 4,2% v septembru. Kot je pokazala najnovejša anketa o bančnih posojilih v euroobmočju, so se kreditni standardi za posojila podjetjem v tretjem četrtletju zaostrili, pri čemer so banke navajale zaskrbljenost glede ekonomskih tveganj, s katerimi se soočajo njihovi komitenti. Kljub večjim potrebam po financiranju zalog in obratnega kapitala se je povpraševanje podjetij po posojilih zmanjšalo, kar je predvsem odraz višjih obrestnih mer. Hipotekarne obrestne mere so se zvišale s 3,5% v juliju na 3,6% v avgustu, rast hipotekarnih posojil pa se je septembra rahlo zmanjšala na 3,0%. Kreditni standardi za hipotekarna posojila so bili v tretjem četrtletju nespremenjeni, medtem ko se je povpraševanje po hipotekarnih posojilih zaradi višjih obrestnih mer znatno zmanjšalo. Zaključek Svet ECB je danes sklenil, da pusti vse tri ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Odločeni smo izvajati denarno politiko tako, da se bo inflacija v srednjeročnem obdobju stabilizirala na ciljni 2-odstotni ravni. O ustrezni naravnanosti denarne politike se bomo odločali na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Pri sklepih o obrestnih merah bomo izhajali iz ocene inflacijskih obetov in z njimi povezanih tveganj, pri čemer bomo upoštevali nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Glede ravni ključnih obrestnih mer se ne zavezujemo vnaprej. V vsakem primeru smo v okviru našega mandata pripravljeni prilagoditi vse instrumente, da bi zagotovili vzdržno stabilizacijo inflacije na ciljni ravni v srednjeročnem obdobju ter ohranili nemoteno delovanje transmisije denarne politike. Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.
- language
- slv
- published at
- 2026-10-29T14:53:35
- source
- European Central Bank
- title
- TISKOVNA KONFERENCA
- url
- https://www.ecb.europa.eu/press/press_conference/monetary-policy-statement/2026/html/ecb.is261029~5c5ffe99e5.sl.html
- source scope
- analyzed source count
- 9
- omitted articles
- omitted source count
- 0
- total source count
- 9