Voyager 1 doseže razdaljo enega svetlobnega dne od Zemlje 17.11.2026
Nasina sonda Voyager 1 bo v sredo ob 11.16 po srednjeevropskem času dosegla razdaljo enega svetlobnega dne oziroma približno 25,9 milijarde kilometrov od Zemlje. S tem bo postala prvi izdelek človeških rok, ki bo od planeta oddaljen toliko, kolikor svetloba prepotuje v enem dnevu. NASA je ob mejniku ljudi po svetu povabila k simboličnemu svetlobnemu pozdravu v okviru pobude Shine Bright for Voyager's Light-Day, pri kateri naj bi z lučmi ali telefoni v Morsejevi abecedi oddali signal VGR. Voyager 1, izstreljen leta 1977, je raziskoval Jupiter in Saturn, leta 2012 pa kot prvo človeško plovilo vstopil v medzvezdni prostor. Še vedno pošilja podatke o plazmi, magnetnem polju in kozmičnih delcih, čeprav delujeta le še dva od prvotnih desetih instrumentov. Astrofizičarka Andreja Gomboc poudarja znanstveni pomen teh neposrednih meritev, izjemno vzdržljivost skoraj 50 let stare tehnologije ter prispevek slovenskega inženirja Antona Mavretiča pri razvoju misij Voyager.
Infografika
Analiza trditev
| Trditev | Ključne razlike | STA | 24ur | Mladina | N1 | primorske.si |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Sonda Voyager 1 še vedno pošilja znanstvene podatke o plazmi, magnetnem polju in kozmičnih delcih. | Dva vira potrjujeta, eden delno, dva ne omenjata. | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje pošiljanje podatkov o teh treh področjih. | Delno: Članek navaja, da pošilja znanstvene podatke o razmerah med zvezdami, a ne našteva teh specifičnih področij. | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje pošiljanje podatkov o teh treh področjih. |
| Vesoljska sonda Voyager 1 je od Zemlje oddaljena dlje kot katerikoli drug predmet, ki ga je izdelal človek. | Vsi viri podpirajo; razlika je le v formulaciji, ne v stališču. | Da: Članek navaja, da je sonda dlje od kateregakoli drugega predmeta. | Da: Članek navaja, da je sonda dlje od kateregakoli drugega predmeta. | Da: Članek navaja, da je sonda od Zemlje oddaljena dlje kot kateri koli drug predmet, ki ga je izdelal človek. | Da: Članek navaja, da je najbolj od Zemlje oddaljen izdelek človeške roke. | Da: Članek navaja, da je sonda oddaljena dlje kot kateri koli drug predmet. |
| Voyager 1 je dosegel mejnik enega svetlobnega dneva, kar znaša približno 25,9 milijarde kilometrov. | Štirje viri podpirajo, STA pa ne omenja. | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje mejnik enega svetlobnega dneva in razdaljo. | Da: Članek potrjuje mejnik enega svetlobnega dneva in razdaljo 25,9 milijarde kilometrov. | Da: Članek potrjuje razdaljo 25,9 milijarde km kot svetlobni dan. | Da: Članek potrjuje mejnik enega svetlobnega dneva in razdaljo 25,9 mrd km. |
| Komunikacija s sondo Voyager 1 zahteva 48 ur za potrditev prejema ukaza in odgovor. | Večina virov navaja 48 ur, N1 razdeli na 24+24, STA ne omenja. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da od pošiljanja ukaza do odgovora mine 48 ur. | Da: Članek navaja, da od pošiljanja ukaza do prejema odgovora mine najmanj 48 ur. | Da: Članek navaja 24 ur za pot in dodatnih 24 ur za odgovor. | Da: Članek navaja, da od pošiljanja ukaza do odgovora mine najmanj 48 ur. |
| Sonda Voyager 1 je bila izstreljena 5. septembra 1977. | Štirje viri datum potrjujejo, STA pa ga ne omenja. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja točen datum izstrelitve. | Da: Članek navaja datum izstrelitve 5. september 1977. | Da: Članek navaja točen datum izstrelitve. | Da: Članek navaja točen datum izstrelitve. |
| Voyager 1 je leta 2012 kot prvo plovilo vstopilo v medzvezdni prostor. | Večina virov podpira; STA ne omenja. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da je avgusta 2012 vstopil v medzvezdni prostor. | Da: Članek navaja, da je avgusta 2012 kot prvo plovilo vstopil v medzvezdni prostor. | Da: Članek navaja, da je leta 2012 kot prvo plovilo vstopila v medzvezdni prostor. | Da: Članek navaja, da je avgusta 2012 vstopil v medzvezdni prostor. |
| Na krovu sonde se nahaja zlata plošča (Golden Record) s sporočili za morebitne nezemeljske civilizacije. | Štirje viri ploščo potrjujejo, STA pa je ne omenja. | Ni omenjeno | Da: Članek omenja zlato ploščo s sporočili za nezemeljske civilizacije. | Da: Članek potrjuje prisotnost zlate plošče s sporočili za nezemeljske civilizacije. | Da: Članek opisuje pozlačeno ploščo Golden Record s sporočili. | Da: Članek omenja zlato ploščo s sporočili za nezemeljske civilizacije. |
| Voyager 1 je pomembno prispeval k razumevanju Jupitra, Saturna in njunih lun. | Štirje viri trditev podpirajo, STA pa je ne omenja. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja prispevek k razumevanju obeh planetov in lun. | Da: Članek navaja, da so podatki prispevali k razumevanju obeh planetov in njunih lun. | Da: Članek navaja raziskovanje Jupitra, Saturna in njunih lun. | Da: Članek navaja prispevek k razumevanju obeh planetov in njunih lun. |
| Energijo za delovanje sonda pridobiva iz toplote ob radioaktivnem razpadu plutonija. | Trije viri trditev podpirajo, dva pa je ne omenjata. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da energijo pridobiva iz razpada plutonija. | Da: Članek navaja, da energijo pridobiva iz toplote ob radioaktivnem razpadu plutonija. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da energijo pridobiva iz toplote razpada plutonija. |
| Zaradi pomanjkanja energije Nasini inženirji postopoma izklapljajo nenujne instrumente na sondi. | Trije viri trditev podpirajo, dva pa je ne omenjata. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da zaradi manj energije izklapljajo nenujne naprave. | Da: Članek navaja, da zaradi manj energije inženirji izklapljajo naprave, ki niso nujne. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da zaradi manj energije izklapljajo nenujne naprave. |
| Nasa je organizirala pobudo Shine Bright for Voyager's Light-Day za simbolično praznovanje mejnika. | Trije viri pobudo omenjajo, dva ne; razlika je le v prisotnosti. | Ni omenjeno | Da: Članek omenja to pobudo za praznovanje mejnika. | Da: Članek navaja pobudo Shine Bright for Voyager's Light-Day za praznovanje mejnika. | Da: Članek navaja pobudo z istim imenom za simboličen pozdrav. | Ni omenjeno |
| Pri razvoju misij Voyager je sodeloval tudi slovenski znanstvenik Anton Mavretič. | Dva vira trditev podpirata, trije je ne omenjajo; nihče ne zanika. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da je pri razvoju sodeloval Slovenec Anton Mavretič. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da je pri razvoju misij sodeloval Slovenec Anton Mavretič. |
claims
- Sonda Voyager 1 še vedno pošilja znanstvene podatke o plazmi, magnetnem polju in kozmičnih delcih.
- Vesoljska sonda Voyager 1 je od Zemlje oddaljena dlje kot katerikoli drug predmet, ki ga je izdelal človek.
- Voyager 1 je dosegel mejnik enega svetlobnega dneva, kar znaša približno 25,9 milijarde kilometrov.
- Komunikacija s sondo Voyager 1 zahteva 48 ur za potrditev prejema ukaza in odgovor.
- Sonda Voyager 1 je bila izstreljena 5. septembra 1977.
- Voyager 1 je leta 2012 kot prvo plovilo vstopilo v medzvezdni prostor.
- Na krovu sonde se nahaja zlata plošča (Golden Record) s sporočili za morebitne nezemeljske civilizacije.
- Voyager 1 je pomembno prispeval k razumevanju Jupitra, Saturna in njunih lun.
- Energijo za delovanje sonda pridobiva iz toplote ob radioaktivnem razpadu plutonija.
- Zaradi pomanjkanja energije Nasini inženirji postopoma izklapljajo nenujne instrumente na sondi.
- Nasa je organizirala pobudo Shine Bright for Voyager's Light-Day za simbolično praznovanje mejnika.
- Pri razvoju misij Voyager je sodeloval tudi slovenski znanstvenik Anton Mavretič.
key differences
- Energijo za delovanje sonda pridobiva iz toplote ob radioaktivnem razpadu plutonija.
- Trije viri trditev podpirajo, dva pa je ne omenjata.
- Komunikacija s sondo Voyager 1 zahteva 48 ur za potrditev prejema ukaza in odgovor.
- Večina virov navaja 48 ur, N1 razdeli na 24+24, STA ne omenja.
- Na krovu sonde se nahaja zlata plošča (Golden Record) s sporočili za morebitne nezemeljske civilizacije.
- Štirje viri ploščo potrjujejo, STA pa je ne omenja.
- Nasa je organizirala pobudo Shine Bright for Voyager's Light-Day za simbolično praznovanje mejnika.
- Trije viri pobudo omenjajo, dva ne; razlika je le v prisotnosti.
- Pri razvoju misij Voyager je sodeloval tudi slovenski znanstvenik Anton Mavretič.
- Dva vira trditev podpirata, trije je ne omenjajo; nihče ne zanika.
- Sonda Voyager 1 je bila izstreljena 5. septembra 1977.
- Štirje viri datum potrjujejo, STA pa ga ne omenja.
- Sonda Voyager 1 še vedno pošilja znanstvene podatke o plazmi, magnetnem polju in kozmičnih delcih.
- Dva vira potrjujeta, eden delno, dva ne omenjata.
- Vesoljska sonda Voyager 1 je od Zemlje oddaljena dlje kot katerikoli drug predmet, ki ga je izdelal človek.
- Vsi viri podpirajo; razlika je le v formulaciji, ne v stališču.
- Voyager 1 je dosegel mejnik enega svetlobnega dneva, kar znaša približno 25,9 milijarde kilometrov.
- Štirje viri podpirajo, STA pa ne omenja.
- Voyager 1 je leta 2012 kot prvo plovilo vstopilo v medzvezdni prostor.
- Večina virov podpira; STA ne omenja.
- Voyager 1 je pomembno prispeval k razumevanju Jupitra, Saturna in njunih lun.
- Štirje viri trditev podpirajo, STA pa je ne omenja.
- Zaradi pomanjkanja energije Nasini inženirji postopoma izklapljajo nenujne instrumente na sondi.
- Trije viri trditev podpirajo, dva pa je ne omenjata.
source analyses
- 24ur
- Energijo za delovanje sonda pridobiva iz toplote ob radioaktivnem razpadu plutonija.
- Da: Članek navaja, da energijo pridobiva iz razpada plutonija.
- Komunikacija s sondo Voyager 1 zahteva 48 ur za potrditev prejema ukaza in odgovor.
- Da: Članek navaja, da od pošiljanja ukaza do odgovora mine 48 ur.
- Na krovu sonde se nahaja zlata plošča (Golden Record) s sporočili za morebitne nezemeljske civilizacije.
- Da: Članek omenja zlato ploščo s sporočili za nezemeljske civilizacije.
- Nasa je organizirala pobudo Shine Bright for Voyager's Light-Day za simbolično praznovanje mejnika.
- Da: Članek omenja to pobudo za praznovanje mejnika.
- Pri razvoju misij Voyager je sodeloval tudi slovenski znanstvenik Anton Mavretič.
- Da: Članek navaja, da je pri razvoju sodeloval Slovenec Anton Mavretič.
- Sonda Voyager 1 je bila izstreljena 5. septembra 1977.
- Da: Članek navaja točen datum izstrelitve.
- Sonda Voyager 1 še vedno pošilja znanstvene podatke o plazmi, magnetnem polju in kozmičnih delcih.
- Da: Članek potrjuje pošiljanje podatkov o teh treh področjih.
- Vesoljska sonda Voyager 1 je od Zemlje oddaljena dlje kot katerikoli drug predmet, ki ga je izdelal človek.
- Da: Članek navaja, da je sonda dlje od kateregakoli drugega predmeta.
- Voyager 1 je dosegel mejnik enega svetlobnega dneva, kar znaša približno 25,9 milijarde kilometrov.
- Da: Članek potrjuje mejnik enega svetlobnega dneva in razdaljo.
- Voyager 1 je leta 2012 kot prvo plovilo vstopilo v medzvezdni prostor.
- Da: Članek navaja, da je avgusta 2012 vstopil v medzvezdni prostor.
- Voyager 1 je pomembno prispeval k razumevanju Jupitra, Saturna in njunih lun.
- Da: Članek navaja prispevek k razumevanju obeh planetov in lun.
- Zaradi pomanjkanja energije Nasini inženirji postopoma izklapljajo nenujne instrumente na sondi.
- Da: Članek navaja, da zaradi manj energije izklapljajo nenujne naprave.
- Mladina
- Energijo za delovanje sonda pridobiva iz toplote ob radioaktivnem razpadu plutonija.
- Da: Članek navaja, da energijo pridobiva iz toplote ob radioaktivnem razpadu plutonija.
- Komunikacija s sondo Voyager 1 zahteva 48 ur za potrditev prejema ukaza in odgovor.
- Da: Članek navaja, da od pošiljanja ukaza do prejema odgovora mine najmanj 48 ur.
- Na krovu sonde se nahaja zlata plošča (Golden Record) s sporočili za morebitne nezemeljske civilizacije.
- Da: Članek potrjuje prisotnost zlate plošče s sporočili za nezemeljske civilizacije.
- Nasa je organizirala pobudo Shine Bright for Voyager's Light-Day za simbolično praznovanje mejnika.
- Da: Članek navaja pobudo Shine Bright for Voyager's Light-Day za praznovanje mejnika.
- Pri razvoju misij Voyager je sodeloval tudi slovenski znanstvenik Anton Mavretič.
- Ni omenjeno
- Sonda Voyager 1 je bila izstreljena 5. septembra 1977.
- Da: Članek navaja datum izstrelitve 5. september 1977.
- Sonda Voyager 1 še vedno pošilja znanstvene podatke o plazmi, magnetnem polju in kozmičnih delcih.
- Delno: Članek navaja, da pošilja znanstvene podatke o razmerah med zvezdami, a ne našteva teh specifičnih področij.
- Vesoljska sonda Voyager 1 je od Zemlje oddaljena dlje kot katerikoli drug predmet, ki ga je izdelal človek.
- Da: Članek navaja, da je sonda od Zemlje oddaljena dlje kot kateri koli drug predmet, ki ga je izdelal človek.
- Voyager 1 je dosegel mejnik enega svetlobnega dneva, kar znaša približno 25,9 milijarde kilometrov.
- Da: Članek potrjuje mejnik enega svetlobnega dneva in razdaljo 25,9 milijarde kilometrov.
- Voyager 1 je leta 2012 kot prvo plovilo vstopilo v medzvezdni prostor.
- Da: Članek navaja, da je avgusta 2012 kot prvo plovilo vstopil v medzvezdni prostor.
- Voyager 1 je pomembno prispeval k razumevanju Jupitra, Saturna in njunih lun.
- Da: Članek navaja, da so podatki prispevali k razumevanju obeh planetov in njunih lun.
- Zaradi pomanjkanja energije Nasini inženirji postopoma izklapljajo nenujne instrumente na sondi.
- Da: Članek navaja, da zaradi manj energije inženirji izklapljajo naprave, ki niso nujne.
- N1
- Energijo za delovanje sonda pridobiva iz toplote ob radioaktivnem razpadu plutonija.
- Ni omenjeno
- Komunikacija s sondo Voyager 1 zahteva 48 ur za potrditev prejema ukaza in odgovor.
- Da: Članek navaja 24 ur za pot in dodatnih 24 ur za odgovor.
- Na krovu sonde se nahaja zlata plošča (Golden Record) s sporočili za morebitne nezemeljske civilizacije.
- Da: Članek opisuje pozlačeno ploščo Golden Record s sporočili.
- Nasa je organizirala pobudo Shine Bright for Voyager's Light-Day za simbolično praznovanje mejnika.
- Da: Članek navaja pobudo z istim imenom za simboličen pozdrav.
- Pri razvoju misij Voyager je sodeloval tudi slovenski znanstvenik Anton Mavretič.
- Ni omenjeno
- Sonda Voyager 1 je bila izstreljena 5. septembra 1977.
- Da: Članek navaja točen datum izstrelitve.
- Sonda Voyager 1 še vedno pošilja znanstvene podatke o plazmi, magnetnem polju in kozmičnih delcih.
- Ni omenjeno
- Vesoljska sonda Voyager 1 je od Zemlje oddaljena dlje kot katerikoli drug predmet, ki ga je izdelal človek.
- Da: Članek navaja, da je najbolj od Zemlje oddaljen izdelek človeške roke.
- Voyager 1 je dosegel mejnik enega svetlobnega dneva, kar znaša približno 25,9 milijarde kilometrov.
- Da: Članek potrjuje razdaljo 25,9 milijarde km kot svetlobni dan.
- Voyager 1 je leta 2012 kot prvo plovilo vstopilo v medzvezdni prostor.
- Da: Članek navaja, da je leta 2012 kot prvo plovilo vstopila v medzvezdni prostor.
- Voyager 1 je pomembno prispeval k razumevanju Jupitra, Saturna in njunih lun.
- Da: Članek navaja raziskovanje Jupitra, Saturna in njunih lun.
- Zaradi pomanjkanja energije Nasini inženirji postopoma izklapljajo nenujne instrumente na sondi.
- Ni omenjeno
- STA
- Energijo za delovanje sonda pridobiva iz toplote ob radioaktivnem razpadu plutonija.
- Ni omenjeno
- Komunikacija s sondo Voyager 1 zahteva 48 ur za potrditev prejema ukaza in odgovor.
- Ni omenjeno
- Na krovu sonde se nahaja zlata plošča (Golden Record) s sporočili za morebitne nezemeljske civilizacije.
- Ni omenjeno
- Nasa je organizirala pobudo Shine Bright for Voyager's Light-Day za simbolično praznovanje mejnika.
- Ni omenjeno
- Pri razvoju misij Voyager je sodeloval tudi slovenski znanstvenik Anton Mavretič.
- Ni omenjeno
- Sonda Voyager 1 je bila izstreljena 5. septembra 1977.
- Ni omenjeno
- Sonda Voyager 1 še vedno pošilja znanstvene podatke o plazmi, magnetnem polju in kozmičnih delcih.
- Ni omenjeno
- Vesoljska sonda Voyager 1 je od Zemlje oddaljena dlje kot katerikoli drug predmet, ki ga je izdelal človek.
- Da: Članek navaja, da je sonda dlje od kateregakoli drugega predmeta.
- Voyager 1 je dosegel mejnik enega svetlobnega dneva, kar znaša približno 25,9 milijarde kilometrov.
- Ni omenjeno
- Voyager 1 je leta 2012 kot prvo plovilo vstopilo v medzvezdni prostor.
- Ni omenjeno
- Voyager 1 je pomembno prispeval k razumevanju Jupitra, Saturna in njunih lun.
- Ni omenjeno
- Zaradi pomanjkanja energije Nasini inženirji postopoma izklapljajo nenujne instrumente na sondi.
- Ni omenjeno
- primorske.si
- Energijo za delovanje sonda pridobiva iz toplote ob radioaktivnem razpadu plutonija.
- Da: Članek navaja, da energijo pridobiva iz toplote razpada plutonija.
- Komunikacija s sondo Voyager 1 zahteva 48 ur za potrditev prejema ukaza in odgovor.
- Da: Članek navaja, da od pošiljanja ukaza do odgovora mine najmanj 48 ur.
- Na krovu sonde se nahaja zlata plošča (Golden Record) s sporočili za morebitne nezemeljske civilizacije.
- Da: Članek omenja zlato ploščo s sporočili za nezemeljske civilizacije.
- Nasa je organizirala pobudo Shine Bright for Voyager's Light-Day za simbolično praznovanje mejnika.
- Ni omenjeno
- Pri razvoju misij Voyager je sodeloval tudi slovenski znanstvenik Anton Mavretič.
- Da: Članek navaja, da je pri razvoju misij sodeloval Slovenec Anton Mavretič.
- Sonda Voyager 1 je bila izstreljena 5. septembra 1977.
- Da: Članek navaja točen datum izstrelitve.
- Sonda Voyager 1 še vedno pošilja znanstvene podatke o plazmi, magnetnem polju in kozmičnih delcih.
- Da: Članek potrjuje pošiljanje podatkov o teh treh področjih.
- Vesoljska sonda Voyager 1 je od Zemlje oddaljena dlje kot katerikoli drug predmet, ki ga je izdelal človek.
- Da: Članek navaja, da je sonda oddaljena dlje kot kateri koli drug predmet.
- Voyager 1 je dosegel mejnik enega svetlobnega dneva, kar znaša približno 25,9 milijarde kilometrov.
- Da: Članek potrjuje mejnik enega svetlobnega dneva in razdaljo 25,9 mrd km.
- Voyager 1 je leta 2012 kot prvo plovilo vstopilo v medzvezdni prostor.
- Da: Članek navaja, da je avgusta 2012 vstopil v medzvezdni prostor.
- Voyager 1 je pomembno prispeval k razumevanju Jupitra, Saturna in njunih lun.
- Da: Članek navaja prispevek k razumevanju obeh planetov in njunih lun.
- Zaradi pomanjkanja energije Nasini inženirji postopoma izklapljajo nenujne instrumente na sondi.
- Da: Članek navaja, da zaradi manj energije izklapljajo nenujne naprave.
Analiza sentimenta
| Entiteta | Ključne razlike | STA | 24ur | Mladina | N1 | primorske.si |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Nasa | Večinoma nevtralno; 24ur in N1 izstopata s pozitivnim tonom. | Nevtralno: omenjena le kot lastnica sonde, brez vrednotenja | Pozitivno: omenjena kot organizator pobude in skrbnik misije, brez kritike. | Nevtralno: omenjena kot organizator pobude in upravljavec misije | Pozitivno: avtor navaja Nasino pobudo in praznovanje dosežka brez kritike. | Nevtralno: Nasa navedena kot vir informacij in upravljavec misije |
| Andreja Gomboc | Nekateri viri poudarjajo strokovnost in nagrado, drugi le nevtralno citirajo. | Nevtralno: navedena kot vir izjav, brez meta-vrednotenja | Pozitivno: citirana strokovnjakinja, avtor omenja njeno nagrado ambasadorka znanosti. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Pozitivno: avtor poudari njeno strokovnost in letošnje priznanje ambasadorka znanosti |
| Voyager 1 | Ni bistvenih razlik; vsi viri poročajo izrazito pozitivno. | Pozitivno: avtor poudari, da je najbolj oddaljen človeški predmet in dosega zgodovinski mejnik | Pozitivno: avtor poudarja zgodovinski mejnik, vzdržljivost in znanstvene prispevke sonde. | Pozitivno: avtor poudarja zgodovinski mejnik in vzdržljivost sonde | Pozitivno: avtor opisuje sondo kot izjemen dosežek človeštva in mejnik. | Pozitivno: avtor poudarja izjemno vzdržljivost in znanstvene prispevke sonde |
| Zemlja | Ni bistvenih razlik; vsi nevtralno, le poudarki se razlikujejo. | Nevtralno: omenjena kot referenčna točka za razdaljo | Nevtralno: omenjena kot referenčna točka za razdaljo in prejemnica signalov. | Nevtralno: omenjena kot referenčna točka za razdaljo in prejemnik podatkov | Nevtralno: omenjena kot referenčna točka za razdaljo in izvor plošče. | Nevtralno: omenjena kot referenčna točka za razdaljo in vir pozdravov |
| Jupiter | Ni razlik; vsi nevtralno omenjajo planet, STA pa molči. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot planet, ki ga je Voyager 1 raziskoval, brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjen kot planet, ki ga je Voyager 1 raziskoval | Nevtralno: omenjen kot cilj raziskovanja sonde leta 1979. | Nevtralno: omenjen kot planet, ki ga je sonda raziskovala |
| Saturn | Ni bistvenih razlik; vsi omenjajo nevtralno, le STA izpusti. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot planet, ki ga je Voyager 1 raziskoval, brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjen kot planet, ki ga je Voyager 1 raziskoval | Nevtralno: omenjen kot cilj raziskovanja sonde leta 1980. | Nevtralno: omenjen kot planet, ki ga je sonda raziskovala |
| Suzanne Dodd | Ni razlik: trije viri nevtralno citirajo, dva pa entitete ne omenjata. | Ni omenjeno | Nevtralno: citirana kot vodja projekta, brez meta-vrednotenja. | Nevtralno: citirana kot vodja projekta, brez vrednotenja | Ni omenjeno | Nevtralno: citirana kot vodja projekta, brez vrednotenja |
| Laboratorij za reaktivni pogon (JPL) | Večina virov entitete ne omenja; omenjajoči so zgolj nevtralni. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot Nasin laboratorij, kjer dela Dodd, brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjen kot Nasin laboratorij, kjer dela Suzanne Dodd | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot Nasin laboratorij, kjer dela Dodd |
| Anton Mavretič | Večina virov ga ne omenja; dva le nevtralno kot sodelavca. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot sodelavec pri razvoju misij, brez vrednotenja. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot sodelavec pri razvoju misij, brez vrednotenja |
| Univerza v Novi Gorici | Dva vira jo omenjata nevtralno, trije pa je sploh ne omenjajo. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjena kot ustanova, kjer dela Gomboc, brez vrednotenja. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjena kot ustanova, kjer deluje Gomboc |
| Carl Sagan | Le N1 omenja entiteto nevtralno, drugi viri je ne omenjajo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot vodja skupine pri izboru vsebine plošče. | Ni omenjeno |
| Jimmy Carter | Le N1 omenja entiteto, in sicer nevtralno; drugi viri je ne omenjajo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot avtor sporočila na zlati plošči. | Ni omenjeno |
| Kurt Waldheim | Le N1 omenja entiteto, in sicer nevtralno; drugi viri je ne omenjajo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot avtor sporočila na zlati plošči. | Ni omenjeno |
| Združeni narodi | Le N1 omenja entiteto, in sicer nevtralno; drugi viri je ne omenjajo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjeni v zvezi s sporočilom generalnega sekretarja. | Ni omenjeno |
entities
- Nasa
- Andreja Gomboc
- Voyager 1
- Zemlja
- Jupiter
- Saturn
- Suzanne Dodd
- Laboratorij za reaktivni pogon (JPL)
- Anton Mavretič
- Univerza v Novi Gorici
- Carl Sagan
- Jimmy Carter
- Kurt Waldheim
- Združeni narodi
key differences
- Andreja Gomboc
- Nekateri viri poudarjajo strokovnost in nagrado, drugi le nevtralno citirajo.
- Anton Mavretič
- Večina virov ga ne omenja; dva le nevtralno kot sodelavca.
- Carl Sagan
- Le N1 omenja entiteto nevtralno, drugi viri je ne omenjajo.
- Jimmy Carter
- Le N1 omenja entiteto, in sicer nevtralno; drugi viri je ne omenjajo.
- Jupiter
- Ni razlik; vsi nevtralno omenjajo planet, STA pa molči.
- Kurt Waldheim
- Le N1 omenja entiteto, in sicer nevtralno; drugi viri je ne omenjajo.
- Laboratorij za reaktivni pogon (JPL)
- Večina virov entitete ne omenja; omenjajoči so zgolj nevtralni.
- Nasa
- Večinoma nevtralno; 24ur in N1 izstopata s pozitivnim tonom.
- Saturn
- Ni bistvenih razlik; vsi omenjajo nevtralno, le STA izpusti.
- Suzanne Dodd
- Ni razlik: trije viri nevtralno citirajo, dva pa entitete ne omenjata.
- Univerza v Novi Gorici
- Dva vira jo omenjata nevtralno, trije pa je sploh ne omenjajo.
- Voyager 1
- Ni bistvenih razlik; vsi viri poročajo izrazito pozitivno.
- Združeni narodi
- Le N1 omenja entiteto, in sicer nevtralno; drugi viri je ne omenjajo.
- Zemlja
- Ni bistvenih razlik; vsi nevtralno, le poudarki se razlikujejo.
source analyses
- 24ur
- Andreja Gomboc
- Pozitivno: citirana strokovnjakinja, avtor omenja njeno nagrado ambasadorka znanosti.
- Anton Mavretič
- Nevtralno: omenjen kot sodelavec pri razvoju misij, brez vrednotenja.
- Carl Sagan
- Ni omenjeno
- Jimmy Carter
- Ni omenjeno
- Jupiter
- Nevtralno: omenjen kot planet, ki ga je Voyager 1 raziskoval, brez vrednotenja.
- Kurt Waldheim
- Ni omenjeno
- Laboratorij za reaktivni pogon (JPL)
- Nevtralno: omenjen kot Nasin laboratorij, kjer dela Dodd, brez vrednotenja.
- Nasa
- Pozitivno: omenjena kot organizator pobude in skrbnik misije, brez kritike.
- Saturn
- Nevtralno: omenjen kot planet, ki ga je Voyager 1 raziskoval, brez vrednotenja.
- Suzanne Dodd
- Nevtralno: citirana kot vodja projekta, brez meta-vrednotenja.
- Univerza v Novi Gorici
- Nevtralno: omenjena kot ustanova, kjer dela Gomboc, brez vrednotenja.
- Voyager 1
- Pozitivno: avtor poudarja zgodovinski mejnik, vzdržljivost in znanstvene prispevke sonde.
- Združeni narodi
- Ni omenjeno
- Zemlja
- Nevtralno: omenjena kot referenčna točka za razdaljo in prejemnica signalov.
- Mladina
- Andreja Gomboc
- Ni omenjeno
- Anton Mavretič
- Ni omenjeno
- Carl Sagan
- Ni omenjeno
- Jimmy Carter
- Ni omenjeno
- Jupiter
- Nevtralno: omenjen kot planet, ki ga je Voyager 1 raziskoval
- Kurt Waldheim
- Ni omenjeno
- Laboratorij za reaktivni pogon (JPL)
- Nevtralno: omenjen kot Nasin laboratorij, kjer dela Suzanne Dodd
- Nasa
- Nevtralno: omenjena kot organizator pobude in upravljavec misije
- Saturn
- Nevtralno: omenjen kot planet, ki ga je Voyager 1 raziskoval
- Suzanne Dodd
- Nevtralno: citirana kot vodja projekta, brez vrednotenja
- Univerza v Novi Gorici
- Ni omenjeno
- Voyager 1
- Pozitivno: avtor poudarja zgodovinski mejnik in vzdržljivost sonde
- Združeni narodi
- Ni omenjeno
- Zemlja
- Nevtralno: omenjena kot referenčna točka za razdaljo in prejemnik podatkov
- N1
- Andreja Gomboc
- Ni omenjeno
- Anton Mavretič
- Ni omenjeno
- Carl Sagan
- Nevtralno: omenjen kot vodja skupine pri izboru vsebine plošče.
- Jimmy Carter
- Nevtralno: omenjen kot avtor sporočila na zlati plošči.
- Jupiter
- Nevtralno: omenjen kot cilj raziskovanja sonde leta 1979.
- Kurt Waldheim
- Nevtralno: omenjen kot avtor sporočila na zlati plošči.
- Laboratorij za reaktivni pogon (JPL)
- Ni omenjeno
- Nasa
- Pozitivno: avtor navaja Nasino pobudo in praznovanje dosežka brez kritike.
- Saturn
- Nevtralno: omenjen kot cilj raziskovanja sonde leta 1980.
- Suzanne Dodd
- Ni omenjeno
- Univerza v Novi Gorici
- Ni omenjeno
- Voyager 1
- Pozitivno: avtor opisuje sondo kot izjemen dosežek človeštva in mejnik.
- Združeni narodi
- Nevtralno: omenjeni v zvezi s sporočilom generalnega sekretarja.
- Zemlja
- Nevtralno: omenjena kot referenčna točka za razdaljo in izvor plošče.
- STA
- Andreja Gomboc
- Nevtralno: navedena kot vir izjav, brez meta-vrednotenja
- Anton Mavretič
- Ni omenjeno
- Carl Sagan
- Ni omenjeno
- Jimmy Carter
- Ni omenjeno
- Jupiter
- Ni omenjeno
- Kurt Waldheim
- Ni omenjeno
- Laboratorij za reaktivni pogon (JPL)
- Ni omenjeno
- Nasa
- Nevtralno: omenjena le kot lastnica sonde, brez vrednotenja
- Saturn
- Ni omenjeno
- Suzanne Dodd
- Ni omenjeno
- Univerza v Novi Gorici
- Ni omenjeno
- Voyager 1
- Pozitivno: avtor poudari, da je najbolj oddaljen človeški predmet in dosega zgodovinski mejnik
- Združeni narodi
- Ni omenjeno
- Zemlja
- Nevtralno: omenjena kot referenčna točka za razdaljo
- primorske.si
- Andreja Gomboc
- Pozitivno: avtor poudari njeno strokovnost in letošnje priznanje ambasadorka znanosti
- Anton Mavretič
- Nevtralno: omenjen kot sodelavec pri razvoju misij, brez vrednotenja
- Carl Sagan
- Ni omenjeno
- Jimmy Carter
- Ni omenjeno
- Jupiter
- Nevtralno: omenjen kot planet, ki ga je sonda raziskovala
- Kurt Waldheim
- Ni omenjeno
- Laboratorij za reaktivni pogon (JPL)
- Nevtralno: omenjen kot Nasin laboratorij, kjer dela Dodd
- Nasa
- Nevtralno: Nasa navedena kot vir informacij in upravljavec misije
- Saturn
- Nevtralno: omenjen kot planet, ki ga je sonda raziskovala
- Suzanne Dodd
- Nevtralno: citirana kot vodja projekta, brez vrednotenja
- Univerza v Novi Gorici
- Nevtralno: omenjena kot ustanova, kjer deluje Gomboc
- Voyager 1
- Pozitivno: avtor poudarja izjemno vzdržljivost in znanstvene prispevke sonde
- Združeni narodi
- Ni omenjeno
- Zemlja
- Nevtralno: omenjena kot referenčna točka za razdaljo in vir pozdravov
Scenariji
- scenarios
- description
- Globalna kampanja Shine Bright poveča vpis v naravoslovne smeri na univerzah, saj javnost navdušuje dolgotrajna vzdržljivost sonde Voyager 1 in delo ekipe Suzanne Dodd.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- mid
- title
- Povečano zanimanje za STEM med mladimi
- valence
- positive
- description
- Nasa po pričakovanjih izklopi še en znanstveni instrument zaradi pomanjkanja plutonijeve energije, kar zmanjša dotok podatkov, vendar podaljša življenjsko dobo sonde.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- mid
- title
- Nadaljevanje postopnega ugašanja instrumentov sonde
- valence
- neutral
- description
- Zaradi 49 let izpostavljenosti sevu in ekstremnim pogojem sonda Voyager 1 trajno utihne, s čimer Nasa izgubi edini neposredni vir meritev iz medzvezdnega prostora.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- long
- title
- Trajna izguba signala zaradi staranja sistemov
- valence
- negative
- description
- Podatki, zbrani ob mejniku svetlobnega dne, omogočijo astrofizičarki Andreji Gomboc in mednarodni ekipi odkritje doslej neznane lastnosti medzvezdnega magnetnega polja.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- mid
- title
- Odkritje novega fenomena v medzvezdnem prostoru
- valence
- positive
- description
- Združeni narodi po navdihu misije Voyager 1 sprejmejo resolucijo o zaščiti zgodovinskih objektov v vesolju, kar vpliva na prihodnje zasebne odprave.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- long
- title
- Sprejetje mednarodnega protokola za vesoljsko dediščino
- valence
- neutral
- description
- Nasin Deep Space Network zazna povečane motnje pri sprejemanju šibkega signala sonde, kar zahteva drago nadgradnjo anten na Zemlji za ohranitev stika.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- short
- title
- Tehnične težave pri komunikaciji z globokim vesoljem
- valence
- negative
- description
- Sonda Voyager 1 zazna anomalijo v medzvezdnem mediju, ki jo znanstveniki napačno interpretirajo, a kasnejša preverjanja privedejo do prelomnega odkritja o strukturi heliosfere.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- long
- title
- Zaznava nenavadnega signala, ki sproži raziskave
- valence
- positive
- description
- Nasa se odloči celoten arhiv zlate plošče in vseh posnetkov iz misije Voyager 1 objaviti v odprtem dostopu prek tehnologije veriženja blokov za dolgoročno ohranitev.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- mid
- title
- Kulturna digitalizacija arhivov misije Voyager
- valence
- neutral
- description
- Zadetek visokoenergijskega delca v elektroniko sonde povzroči nepopravljivo napako v programski opremi, zaradi česar Voyager 1 preneha pošiljati razumljive znanstvene podatke.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- short
- title
- Nenadna okvara glavnega računalnika zaradi kozmičnega žarka
- valence
- negative
Viri
- articles
- article order
- 3
- body
- z dodatnimi izjavami astrofizičarke Andreje Gomboc od 7. odstavka dalje Ljubljana, 17. novembra (STA) - Nasina vesoljska sonda Voyager 1, ki je od Zemlje oddaljena dlje kot katerikoli drug predmet, ki ga je izdelal človek, bo v sredo dosegla nov zgodovinski mejnik. Od Zemlje jo bo ločil en ...
- language
- slv
- published at
- 2026-11-17T15:29:17
- source
- STA
- title
- Voyager 1 bo kot prva vesoljska sonda od Zemlje oddaljen en svetlobni dan (dopolnjeno)
- url
- https://www.sta.si/3623710/
- article order
- 0
- body
- Nasina vesoljska sonda Voyager 1, ki je od Zemlje oddaljena dlje kot katerikoli drug predmet, ki ga je izdelal človek, bo v sredo dosegla nov zgodovinski mejnik. Od Zemlje jo bo ločil en svetlobni dan oz. približno 25,9 milijarde kilometrov. Ameriška vesoljska agencija ob tej priložnosti vabi k simboličnemu praznovanju s svetlobnimi signali. V okviru pobude Shine Bright for Voyager's Light-Day Nasa ljudi po vsem svetu vabi, naj po sončnem zahodu proti nebu usmerijo svetlobo svojih telefonov ali svetilk ter v Morsejevi abecedi oddajo signal VGR, ki predstavlja oznako misije Voyager. S tem želijo ustvariti simbolični val zlate svetlobe, ki bi obkrožil Zemljo in počastil skoraj pol stoletja dolgo potovanje sonde, so zapisali. Voyager 1 bo mejnik dosegel v sredo ob 11.16 po srednjeevropskem času, natanko 49 let, dva meseca in 11 dni po izstrelitvi. Postal bo prvi objekt, ki ga je izdelal človek in je od Zemlje oddaljen toliko, kolikor svetloba prepotuje v enem dnevu. Gre za mersko enoto za izražanje velikih razdalj v vesolju. Izjemna oddaljenost sonde predstavlja tudi izziv za komunikacijo z Zemljo. Radijski signali, ki potujejo s svetlobno hitrostjo, bodo za pot do Voyagerja 1 potrebovali približno 24 ur, za pot nazaj pa še toliko. To pomeni, da bo od pošiljanja ukaza do prejema odgovora minilo najmanj 48 ur. Kot je ponazorila vodja projekta Voyager v Nasinem Laboratoriju za reaktivni pogon Suzanne Dodd, bi morali na odgovor sonde, če bi ji poslali pozdrav, počakati dva dni. Sam mejnik sicer ne bo povzročil sprememb v delovanju sonde ali njenem okolju, temveč predvsem ponazarja razsežnosti vesolja in vzdržljivost plovila, so pojasnili pri Nasi. Sondo Voyager 1 so izstrelili 5. septembra 1977, prvotno pa je bila namenjena raziskovanju zunanjih planetov Osončja. Leta 1979 je letela mimo Jupitra, leto pozneje pa mimo Saturna. Med potovanjem je na Zemljo poslala številne posnetke in znanstvene podatke, ki so pomembno prispevali k razumevanju obeh planetov, njunih atmosfer, obročev in lun. Kot je poudarila astrofizičarka Andreja Gomboc z Centra za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici, je misija Voyager 1 med drugim odkrila vulkansko dejavnost na Jupitrovi luni Io, zapleteno zgradbo Saturnovih obročev in več Jupitrovih in Saturnovih lun. Po raziskovanju planetov je Voyager 1 nadaljeval pot proti robu heliosfere, nekakšnega zaščitnega mehurčka, ki ga ustvarjata Sončev veter in magnetno polje. Avgusta 2012 je kot prvo vesoljsko plovilo prečkal njeno mejo in vstopil v medzvezdni prostor, od koder znanstvenikom pošilja podatke o razmerah med zvezdami. Po skoraj 50 letih na Zemljo še vedno pošilja znanstvene podatke - o lastnostih plazme, magnetnem polju in kozmičnih delcih. Po besedah Gomboc ti omogočajo neposredno proučevanje razmer v medzvezdnem okolju. "Take vrste meritev ne moremo enakovredno nadomestiti z opazovanji s teleskopi," je dejala. Danes delujeta dva od prvotnih desetih instrumentov. Energijo sonda pridobiva iz toplote ob radioaktivnem razpadu plutonija. Ker je je vsako leto manj, Nasini inženirji postopoma izklapljajo naprave, ki niso nujne za delovanje sonde. Septembra letos so izvedli še dodaten ukrep za varčevanje z energijo. Tri naprave so zamenjali z energijsko varčnejšimi in tako podaljšali predvideno delovanje preostalih znanstvenih instrumentov. Voyager 1 ima tudi sestrsko sondo Voyager 2, ki so jo izstrelili avgusta 1977. Medtem ko je Voyager 1 raziskoval Jupiter in Saturn, je Voyager 2 nadaljeval pot še proti Uranu in Neptunu ter tako postal edino vesoljsko plovilo, ki je od blizu obiskalo oba planeta. Voyager 2 na bi razdaljo enega svetlobnega dne od Zemlje dosegel novembra 2035. Gomboc je ob spomnila, da je pri razvoju misij Voyager 1 in 2 sodeloval tudi Slovenec Anton Mavretič, ki je študiral in deloval v ZDA. Obe sondi nosita tudi zlato ploščo s posnetki zvokov, glasbe, podob in pozdravov z Zemlje. Plošči sta bili zasnovani kot nekakšni časovni kapsuli, namenjeni morebitnim nezemeljskim civilizacijam, ki bi ju nekoč lahko odkrile. Med drugim vsebujeta pozdrave v 55 jezikih, zvoke iz narave ter glasbo različnih kultur in obdobij. Voyager 1 pot nadaljuje s hitrostjo približno 61.000 kilometrov na uro v smeri zvezde Gliese 445, ki je v ozvezdju Malega medveda. Po Nasinih ocenah se ji bo čez približno 40.000 let približal na razdaljo okoli 1,7 svetlobnega leta. Čeprav bo sonda predvidoma že precej prej prenehala pošiljati podatke, bo svojo pot skozi medzvezdni prostor nadaljevala. Ob skoraj 50-letnem delovanju obeh sond je Gomboc osupla nad znanstveno drznostjo in vzdržljivostjo tehnologije. "Voyager 1 in 2 sta bila izstreljena leta 1977, ko so bile zmožnosti tehnologije, zlasti digitalne, bistveno nižje kot so danes. Ne le, da sta prinesla izjemna odkritja, nekateri njuni instrumenti še vedno delujejo. Kljub temu, da so že skoraj pol stoletja v ostrem vesoljskem okolju. To se mi zdi res fantastično," je dejala. Po njenih besedah sta lep primer, kako daleč lahko pripelje prava kombinacija dobrih, drznih idej, znanja, sodelovanja in trdega dela ter kako pomembno je vlagati v osnovne znanstvene raziskave, tudi na področju astronomije. "Poleg premikanja meja znanega namreč pogosto prinesejo tudi tehnološke rešitve, ki kmalu najdejo uporabo v različnih področjih vsakdanjega življenja," je poudarila. Misiji imata za Gomboc, ki je tudi letošnja dobitnica priznanja ambasadorka znanosti za prispevek k prepoznavnosti Slovenije na področju astronomije, tudi osebni pomen. Kot je povedala, je prve izkušnje s približevanjem znanosti širši javnosti pridobivala prav ob spremljanju njunih odkritij. Še kot študentka je namreč o Voyagerju 1 in 2 pisala serijo poljudnoznanstvenih člankov za slovensko astronomsko revijo Spika.
- language
- slv
- published at
- 2026-11-17T15:52:45
- source
- 24ur
- title
- Voyager 1 bo kot prva vesoljska sonda od Zemlje oddaljen en svetlobni dan
- url
- https://www.24ur.com/novice/znanost-in-tehnologija/voyager-1-bo-kot-prva-vesoljska-sonda-od-zemlje-oddaljen-en-svetlobni-dan.html
- article order
- 2
- body
- Nasina vesoljska sonda Voyager 1 bo dosegla nov zgodovinski mejnik Nasina vesoljska sonda Voyager 1, ki je od Zemlje oddaljena dlje kot katerikoli drug predmet, ki ga je izdelal človek, bo v sredo dosegla nov zgodovinski mejnik. Od Zemlje jo bo ločil en svetlobni dan oz. približno 25,9 milijarde kilometrov. Ameriška vesoljska agencija ob tej priložnosti danes vabi k simboličnemu praznovanju s svetlobnimi signali. V okviru pobude Shine Bright for Voyager's Light-Day Nasa ljudi po vsem svetu vabi, naj po sončnem zahodu proti nebu usmerijo svetlobo svojih telefonov ali svetilk ter v Morsejevi abecedi oddajo signal VGR, ki predstavlja oznako misije Voyager. S tem želijo ustvariti simbolični val zlate svetlobe, ki bi obkrožil Zemljo in počastil skoraj pol stoletja dolgo potovanje sonde, so zapisali. Voyager 1 bo mejnik dosegel v sredo ob 11.16 po srednjeevropskem času, natanko 49 let, dva meseca in 11 dni po izstrelitvi. Postal bo prvi objekt, ki ga je izdelal človek in je od Zemlje oddaljen toliko, kolikor svetloba prepotuje v enem dnevu. Gre za mersko enoto za izražanje velikih razdalj v vesolju. Izjemna oddaljenost sonde predstavlja tudi izziv za komunikacijo z Zemljo. Radijski signali, ki potujejo s svetlobno hitrostjo, bodo za pot do Voyagerja 1 potrebovali približno 24 ur, za pot nazaj pa še toliko. To pomeni, da bo od pošiljanja ukaza do prejema odgovora minilo najmanj 48 ur. Razsežnost vesolja in vzdržljivost plovila Kot je ponazorila vodja projekta Voyager v Nasinem Laboratoriju za reaktivni pogon Suzanne Dodd, bi morali na odgovor sonde, če bi ji poslali pozdrav, počakati dva dni. Sam mejnik sicer ne bo povzročil sprememb v delovanju sonde ali njenem okolju, temveč predvsem ponazarja razsežnosti vesolja in vzdržljivost plovila, so pojasnili pri Nasi. Sondo Voyager 1 so izstrelili 5. septembra 1977, prvotno pa je bila namenjena raziskovanju zunanjih planetov Osončja. Leta 1979 je letela mimo Jupitra, leto pozneje pa mimo Saturna. Med potovanjem je na Zemljo poslala številne posnetke in znanstvene podatke, ki so pomembno prispevali k razumevanju obeh planetov, njunih atmosfer, obročev in lun. Po raziskovanju planetov je Voyager 1 nadaljeval pot proti robu heliosfere, nekakšnega zaščitnega mehurčka, ki ga ustvarjata Sončev veter in magnetno polje. Avgusta 2012 je kot prvo vesoljsko plovilo prečkal njeno mejo in vstopil v medzvezdni prostor, od koder znanstvenikom pošilja podatke o razmerah med zvezdami. Po skoraj 50 letih na Zemljo še vedno pošilja znanstvene podatke, delujeta pa dva od prvotnih desetih instrumentov. Energijo pridobiva iz toplote ob radioaktivnem razpadu plutonija. Ker je je vsako leto manj, Nasini inženirji postopoma izklapljajo naprave, ki niso nujne za delovanje sonde. Septembra letos so izvedli še dodaten ukrep za varčevanje z energijo. Tri naprave so zamenjali z energijsko varčnejšimi in tako podaljšali predvideno delovanje preostalih znanstvenih instrumentov. Zlato plošča pozdravov z Zemlje Voyager 1 ima tudi sestrsko sondo Voyager 2, ki so jo izstrelili avgusta 1977. Medtem ko je Voyager 1 raziskoval Jupiter in Saturn, je Voyager 2 nadaljeval pot še proti Uranu in Neptunu ter tako postal edino vesoljsko plovilo, ki je od blizu obiskalo oba planeta. Voyager 2 naj bi razdaljo enega svetlobnega dne od Zemlje dosegel novembra 2035. Obe sondi nosita tudi zlato ploščo s posnetki zvokov, glasbe, podob in pozdravov z Zemlje. Plošči sta bili zasnovani kot nekakšni časovni kapsuli, namenjeni morebitnim nezemeljskim civilizacijam, ki bi ju nekoč lahko odkrile. Med drugim vsebujeta pozdrave v 55 jezikih, zvoke iz narave ter glasbo različnih kultur in obdobij. Voyager 1 pot nadaljuje s hitrostjo približno 61.000 kilometrov na uro v smeri zvezde Gliese 445, ki je v ozvezdju Malega medveda. Po Nasinih ocenah se ji bo čez približno 40.000 let približal na razdaljo okoli 1,7 svetlobnega leta. Čeprav bo sonda predvidoma že precej prej prenehala pošiljati podatke, bo svojo pot skozi medzvezdni prostor nadaljevala.
- language
- slv
- published at
- 2026-11-17T12:47:55
- source
- Mladina
- title
- Od Zemlje oddaljen toliko, kolikor svetloba prepotuje v enem dnevu
- url
- https://www.mladina.si/253555/od-zemlje-oddaljen-toliko-kolikor-svetloba-prepotuje-v-enem-dnevu/
- article order
- 6
- body
- Povežite se v simboličen pozdrav sondi Voyager 1, ki po vesolju potuje že 49 let in bo od danes dalje najbolj od Zemlje oddaljen izdelek človeške roke. Danes nekaj minut po enajsti uri dopoldne po našem času - natančneje ob 11.16 - bosta človeška znanost in tehnologija dosegli nov mejnik. Sonda Voyager 1 bo takrat dosegla največjo oddaljenost od Zemlje, ki jo je kadarkoli dosegel kakšen izdelek človeških rok. Kot manjši avtomobil velika sonda bo od našega planeta oddaljena velikanskih 25,9 milijarde kilometrov, 170-krat dlje, kot je Zemlja oddaljena od Sonca. To razdaljo astronomi imenujejo tudi "svetlobni dan" in pomeni, da svetloba (ali katerokoli drugo elektromagnetno valovanje) potrebuje 24 ur, da jo premeri. Za vesoljske razmere je to izjemno majhna razdalja, iz človeškega vidika pa neznanska. Podrobneje smo o tem pisali pred kratkim v članku Voyager 1 bo postavil nov mejnik: od Zemlje ga bo ločil svetlobni dan. Voyager 1: Vesoljski odposlanec človeštva Sondo Voyager 1 je NASA izstrelila 5. septembra 1977, njen prvotni cilj pa je bil raziskovanje Jupitra in Saturna, njunih lun, atmosfer in magnetnih polj. Jupiter je obiskala leta 1979, Saturn pa leta 1980. Po uspešno opravljeni nalogi je nadaljevala pot proti zunanjim mejam osončja. Leta 2012 je kot prvo plovilo, ki ga je izdelal človek, vstopila v medzvezdni prostor. Na krovu nosi tudi posebno sporočilo morebitnim nezemeljskim civilizacijam. Gre za pozlačeno bakreno ploščo s premerom približno 30 centimetrov, imenovano Golden Record (Zlata plošča). Na njej so zbrani zvoki in podobe Zemlje: pozdravi v 55 jezikih, glasba različnih kultur in obdobij, zvoki narave, človeški glasovi ter 115 slik, ki predstavljajo življenje na našem planetu. Pri izboru vsebine je sodelovala skupina pod vodstvom slavnega astronoma Carla Sagana. Na plošči sta tudi sporočili takratnega ameriškega predsednika Jimmyja Carterja in generalnega sekretarja Združenih narodov Kurta Waldheima. Plošči so priložena simbolična navodila za predvajanje in podatki, s katerimi bi morebitni najditelji lahko ugotovili, od kod prihaja sonda. Podrobnejšo razlago vsebine zlate plošče si lahko ogledate v videoposnetku na tej povezavi. Ob tem dosežku je ameriška vesoljska agencija NASA ljudi po vsem svetu povabila, naj ob tem času v nebo usmerijo svetilke ali mobilne telefone in z njimi simbolično pozdravijo najbolj oddaljeno vesoljsko sondo v zgodovini. Nasina pobuda se imenuje Shine Bright for Voyager's Light-Day (Zasvetimo ob Voyagerjevem svetlobnem dnevu), z njo pa želi ljudi po vsem svetu povezati v simboličen svetlobni pozdrav sondi, ki po vesolju potuje že več kot 49 let. "Preprosto dejanje. Skupen trenutek. Praznovanje najbolj oddaljenega dosega človeštva," so zapisali na spletni strani agencije. Nekaj tehničnih podatkov o Voyagerju Osrednji del sonde: približno 4 × 4 × 4 metre, skupaj z veliko parabolično anteno, vendar brez dolgih nosilcev. Glavna parabolična antena: premer 3,7 metra. Višina sonde: približno 3,8 metra. Najdaljši nosilec instrumentov: 13 metrov, na njem je magnetometer. Masa ob izstrelitvi: 815 kilogramov, vključno z gorivom. Današnja masa: približno 733 kilogramov. Kako lahko sodelujete? Za sodelovanje ne potrebujete posebne opreme. Zadostujejo žepna svetilka, mobilni telefon, tablica, kolesarska luč ali drug vir svetlobe. NASA predlaga, da svetlobo usmerite proti nebu in z njo v Morsejevi abecedi oddate tri črke: VGR. Gre za okrajšavo imena Voyager, ki jo agencija uporablja kot klicni znak misije. Črko V sestavljajo trije kratki in en dolg svetlobni blisk, G dva dolga in en kratek, R pa kratek, dolg in še en kratek blisk. Lahko pa na telefonu ali tablici tudi odprete Nasino spletno stran z aplikacijo, ki samodejno pošilja svetlobno sporočilo, in ekran telefona usmerite v nebo. Pot brez cilja Voyager 1 potuje s hitrostjo 61.000 kilometrov na uro v smeri proti ozvezdju Kačenosca (Ophiuchus), približno 35 stopinj nad ravnino, po kateri okoli Sonca krožijo planeti. Končnega cilja nima določenega. Po Nasinih izračunih se bo leta 40.272, torej čez približno 38.250 let, najbolj približal zvezdi Gliese 445 (AC+79 3888), ki je trenutno v ozvezdju malega medveda. Vendar niti takrat zvezdi ne bo prišel prav blizu. Od zvezde bo oddaljen približno 1,7 svetlobnega leta, kar je skoraj 16 bilijonov kilometrov. Nato bo nadaljeval svojo pot skozi našo galaksijo, Rimsko cesto, še na milijone, morda celo milijarde let. Agencija ljudi spodbuja tudi, naj svoje svetlobne pozdrave fotografirajo ali posnamejo in jih objavijo na družbenih omrežjih z oznako @NASA. Seveda je pozdrav zgolj simboličen. Voyager 1 svetlobnih signalov z Zemlje ne more zaznati. Kot rečeno, bi svetloba z našega planeta do njega potovala kar 24 ur. Če bi sonda na pozdrav lahko odgovorila z radijskim ali svetlobnim signalom, bi morali na odgovor čakati še dodatnih 24 ur. Bistvo Nasine pobude pa je obeležiti dogodek, kakršnemu človeštvo še ni bilo priča, in ob tem vsaj za trenutek povezati ljudi na našem planetu.
- language
- slv
- published at
- 2026-11-18T04:17:32
- source
- N1
- title
- Danes ob 11.16 ne pozabite poslati posebnega svetlobnega sporočila
- url
- https://n1info.si/magazin/danes-ob-1116-ne-pozabite-poslati-posebnega-svetlobnega-sporocila/
- article order
- 4
- body
- Nasina vesoljska sonda Voyager 1, ki je od Zemlje oddaljena dlje kot katerikoli drug predmet, ki ga je izdelal človek, bo v sredo dosegla nov zgodovinski mejnik. Od Zemlje jo bo ločil en svetlobni dan oz. približno 25,9 milijarde kilometrov. LJUBLJANA * Voyager 1 bo mejnik dosegel v sredo ob 11.16 po srednjeevropskem času, natanko 49 let, dva meseca in enajst dni po izstrelitvi. Postal bo prvi objekt, ki ga je izdelal človek in je od Zemlje oddaljen toliko, kolikor svetloba prepotuje v enem dnevu. Gre za mersko enoto za izražanje velikih razdalj v vesolju. Izjemna oddaljenost sonde predstavlja tudi izziv za komunikacijo z Zemljo. Radijski signali, ki potujejo s svetlobno hitrostjo, bodo za pot do Voyagerja 1 potrebovali približno 24 ur, za pot nazaj pa še toliko. To pomeni, da bo od pošiljanja ukaza do prejema odgovora minilo najmanj 48 ur. Kot je ponazorila vodja projekta Voyager v Nasinem Laboratoriju za reaktivni pogon Suzanne Dodd, bi morali na odgovor sonde, če bi ji poslali pozdrav, počakati dva dni. Kot prvo vesoljsko plovilo vstopil v medzvezdni prostor Sam mejnik sicer ne bo povzročil sprememb v delovanju sonde ali njenem okolju, temveč predvsem ponazarja razsežnosti vesolja in vzdržljivost plovila, so pojasnili pri Nasi. Sondo Voyager 1 so izstrelili 5. septembra 1977, prvotno pa je bila namenjena raziskovanju zunanjih planetov Osončja. Leta 1979 je letela mimo Jupitra, leto pozneje pa mimo Saturna. Med potovanjem je na Zemljo poslala številne posnetke in znanstvene podatke, ki so pomembno prispevali k razumevanju obeh planetov, njunih atmosfer, obročev in lun. Kot je poudarila astrofizičarka Andreja Gomboc iz Centra za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici, je misija Voyager 1 med drugim odkrila vulkansko dejavnost na Jupitrovi luni Io, zapleteno zgradbo Saturnovih obročev in več Jupitrovih in Saturnovih lun. Po raziskovanju planetov je Voyager 1 nadaljeval pot proti robu heliosfere, nekakšnega zaščitnega mehurčka, ki ga ustvarjata Sončev veter in magnetno polje. Avgusta 2012 je kot prvo vesoljsko plovilo prečkal njeno mejo in vstopil v medzvezdni prostor, od koder znanstvenikom pošilja podatke o razmerah med zvezdami. Izklapljajo nenujne naprave Po skoraj 50 letih na Zemljo še vedno pošilja znanstvene podatke - o lastnostih plazme, magnetnem polju in kozmičnih delcih. Po besedah Gomboc ti omogočajo neposredno proučevanje razmer v medzvezdnem okolju. "Take vrste meritev ne moremo enakovredno nadomestiti z opazovanji s teleskopi," je dejala. Danes delujeta dva od prvotnih desetih instrumentov. Andreja Gomboc je ob spomnila, da je pri razvoju misij Voyager 1 in 2 sodeloval tudi Slovenec Anton Mavretič, ki je študiral in deloval v ZDA. Energijo sonda pridobiva iz toplote ob radioaktivnem razpadu plutonija. Ker je je vsako leto manj, Nasini inženirji postopoma izklapljajo naprave, ki niso nujne za delovanje sonde. Septembra letos so izvedli še dodaten ukrep za varčevanje z energijo. Tri naprave so zamenjali z energijsko varčnejšimi in tako podaljšali predvideno delovanje preostalih znanstvenih instrumentov. Voyager 2 proti Uranu in Neptunu Voyager 1 ima tudi sestrsko sondo Voyager 2, ki so jo izstrelili avgusta 1977. Medtem ko je Voyager 1 raziskoval Jupiter in Saturn, je Voyager 2 nadaljeval pot še proti Uranu in Neptunu ter tako postal edino vesoljsko plovilo, ki je od blizu obiskalo oba planeta. Voyager 2 naj bi razdaljo enega svetlobnega dne od Zemlje dosegel novembra 2035. Pozdravi z Zemlje Obe sondi nosita tudi zlato ploščo s posnetki zvokov, glasbe, podob in pozdravov z Zemlje. Plošči sta bili zasnovani kot nekakšni časovni kapsuli, namenjeni morebitnim nezemeljskim civilizacijam, ki bi ju nekoč lahko odkrile. Med drugim vsebujeta pozdrave v 55 jezikih, zvoke iz narave ter glasbo različnih kultur in obdobij. Voyager 1 pot nadaljuje s hitrostjo približno 61.000 kilometrov na uro v smeri zvezde Gliese 445, ki je v ozvezdju Malega medveda. Po Nasinih ocenah se ji bo čez približno 40.000 let približal na razdaljo okoli 1,7 svetlobnega leta. Čeprav bo sonda predvidoma že precej prej prenehala pošiljati podatke, bo svojo pot skozi medzvezdni prostor nadaljevala. Osupljiva vzdržljivost tehnologije izpred 50 let Ob skoraj 50-letnem delovanju obeh sond je Gomboc osupla nad znanstveno drznostjo in vzdržljivostjo tehnologije. "Voyager 1 in 2 sta bila izstreljena leta 1977, ko so bile zmožnosti tehnologije, zlasti digitalne, bistveno nižje kot so danes. Ne le, da sta prinesla izjemna odkritja, nekateri njuni instrumenti še vedno delujejo. Kljub temu, da so že skoraj pol stoletja v ostrem vesoljskem okolju. To se mi zdi res fantastično," je dejala. Misiji imata za Andrejo Gomboc, ki je tudi letošnja dobitnica priznanja ambasadorka znanosti za prispevek k prepoznavnosti Slovenije na področju astronomije, tudi osebni pomen. Kot je povedala, je prve izkušnje s približevanjem znanosti širši javnosti pridobivala prav ob spremljanju njunih odkritij. Še kot študentka je namreč o Voyagerju 1 in 2 pisala serijo poljudnoznanstvenih člankov za slovensko astronomsko revijo Spika. Po njenih besedah sta lep primer, kako daleč lahko pripelje prava kombinacija dobrih, drznih idej, znanja, sodelovanja in trdega dela ter kako pomembno je vlagati v osnovne znanstvene raziskave, tudi na področju astronomije. "Poleg premikanja meja znanega namreč pogosto prinesejo tudi tehnološke rešitve, ki kmalu najdejo uporabo v različnih področjih vsakdanjega življenja," je poudarila.
- language
- slv
- published at
- 2026-11-17T17:39:42
- source
- primorske.si
- title
- Voyager 1 bo kot prva vesoljska sonda od Zemlje oddaljen en svetlobni dan
- url
- https://primorske.si/zanimivosti/voyager-1-bo-kot-prva-vesoljska-sonda-od-zemlje-oddaljen-en-svetlobni-dan/
- source scope
- analyzed source count
- 5
- omitted articles
- omitted source count
- 0
- total source count
- 5