Sonda Voyager 1 dosegla mejnik enega svetlobnega dne oddaljenosti od Zemlje 17.11.2026
Nasina vesoljska sonda Voyager 1 je dosegla zgodovinski mejnik, saj se je od Zemlje oddaljila za en svetlobni dan, kar znaša približno 25,9 milijarde kilometrov. Ta dosežek, ki prihaja skoraj 50 let po izstrelitvi, poudarja izjemno vzdržljivost tehnologije in razsežnost vesoljskega prostora, v katerem sonda od leta 2012 potuje kot prvo človeško plovilo v medzvezdnem prostoru. Ob tej priložnosti je NASA organizirala simbolično pobudo 'Shine Bright for Voyager's Light-Day', s katero ljudi po vsem svetu vabi k pošiljanju svetlobnih signalov v nebo. Kljub izjemni oddaljenosti in komunikacijskemu zamiku, ki znaša 48 ur za povratno informacijo, sonda s pomočjo preostalih dveh znanstvenih instrumentov še vedno pošilja dragocene podatke o medzvezdnem okolju.
Infografika
Analiza trditev
| Trditev | Ključne razlike | STA | 24ur | Mladina | N1 | primorske.si |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Sonda Voyager 1 je od Zemlje oddaljena dlje kot katerikoli drug predmet, ki ga je izdelal človek. | Večina podpira; 24ur le delno (prvi na razdalji enega dne). | Da: Članek izrecno navaja to trditev v prvem odstavku. | Delno: Članek navaja, da je Voyager 1 prvi izdelek na razdalji enega dne. | Da: Članek to izrecno navaja v prvem odstavku. | Da: Članek navaja, da je najbolj od Zemlje oddaljen izdelek človeške roke. | Da: Članek to navaja v uvodnem stavku. |
| Na krovu sonde se nahaja Zlata plošča s posnetki in zvoki Zemlje za morebitne nezemeljske civilizacije. | Nekateri viri trditev potrjujejo, drugi je ne omenjajo. | Ni omenjeno | Delno: Omenja podatke o človeštvu, zvoke planeta in pozdrave vesolju. | Da: Članek potrjuje prisotnost zlate plošče za nezemeljske civilizacije. | Da: Članek opisuje zlato ploščo z zvoki in podobami Zemlje. | Da: Članek potrjuje prisotnost zlate plošče s temi vsebinami. |
| Sonda Voyager 1 je postala prvi predmet, ki ga je izdelal človek in je od Zemlje oddaljen en svetlobni dan. | Razlika: nekateri pišejo "je postala", drugi "bo postala". | Da: Naslov in vsebina navajata ta mejnik za sondo Voyager 1. | Da: Članek navaja, da je Voyager 1 prvi izdelek človeka na tej razdalji. | Da: Članek navaja, da bo sonda postala prvi takšen objekt. | Da: Članek navaja, da sonda dosega razdaljo enega svetlobnega dneva. | Da: Članek navaja, da bo sonda postala prvi takšen objekt. |
| Razdalja enega svetlobnega dneva znaša približno 25,9 milijarde kilometrov. | Mladina, N1 in Primorske podpirajo; STA in 24ur ne omenjata. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek navaja to razdaljo kot en svetlobni dan. | Da: Članek navaja, da je sonda oddaljena 25,9 milijarde km, kar imenujejo svetlobni dan. | Da: Članek izrecno navaja to razdaljo. |
| Komunikacija s sondo Voyager 1 zahteva najmanj 48 ur za pot signala v obe smeri. | Mladina, N1 in Primorske potrjujejo 48 ur; N1 razdeli na dve smeri, drugi ne. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da za pot signala v obe smeri mine najmanj 48 ur. | Da: Članek navaja 24 ur za pot v eno smer in dodatnih 24 ur za odgovor. | Da: Članek navaja, da za pot signala v obe smeri mine najmanj 48 ur. |
| Voyager 1 je bil izstreljen 5. septembra 1977. | Trije viri datum potrjujejo, dva pa ga ne omenjata. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek navaja točno ta datum izstrelitve. | Da: Članek navaja točen datum izstrelitve. | Da: Članek navaja točen datum izstrelitve. |
| Sonda je leta 2012 kot prvo plovilo v zgodovini vstopila v medzvezdni prostor. | Trije viri podpirajo, dva ne omenjata; Mladina doda datum avgusta. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da je avgusta 2012 vstopila v medzvezdni prostor. | Da: Članek potrjuje vstop v medzvezdni prostor leta 2012. | Da: Članek navaja, da je avgusta 2012 vstopila v medzvezdni prostor. |
| Voyager 1 je pomembno prispeval k razumevanju Jupitra, Saturna in njunih lun. | Trije viri podpirajo, dva ne omenjata; Mladina in primorske dodajata lune. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek navaja prispevek k razumevanju obeh planetov in njunih lun. | Da: Članek navaja raziskovanje Jupitra, Saturna in njunih lun. | Da: Članek navaja prispevek k razumevanju obeh planetov in lun. |
| Voyager 1 za pridobivanje energije uporablja toploto radioaktivnega razpada plutonija. | Dva vira trditev potrjujeta, trije je ne omenjajo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje, da energijo pridobiva iz toplote razpada plutonija. | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje ta vir energije. |
| Zaradi pomanjkanja energije Nasini inženirji postopoma izklapljajo nenujne znanstvene instrumente. | Dva vira trditev potrjujeta, trije je ne omenjajo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da zaradi manj energije izklapljajo nenujne naprave. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja izklapljanje naprav, ki niso nujne za delovanje. |
| Pobuda Shine Bright for Voyager's Light-Day vabi ljudi k simboličnemu pozdravu sonde s svetlobnimi signali. | Dva vira pobudo opisujeta, trije je ne omenjajo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek opisuje to pobudo in vabilo k uporabi svetlobnih signalov. | Da: Članek opisuje pobudo in vabilo k svetlobnemu pozdravu. | Ni omenjeno |
| Pri razvoju misij Voyager je sodeloval tudi slovenski znanstvenik Anton Mavretič. | Le primorske.si omenja Mavretiča; drugi viri trditve ne omenjajo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek navaja sodelovanje Antona Mavretiča. |
claims
- Sonda Voyager 1 je od Zemlje oddaljena dlje kot katerikoli drug predmet, ki ga je izdelal človek.
- Na krovu sonde se nahaja Zlata plošča s posnetki in zvoki Zemlje za morebitne nezemeljske civilizacije.
- Sonda Voyager 1 je postala prvi predmet, ki ga je izdelal človek in je od Zemlje oddaljen en svetlobni dan.
- Razdalja enega svetlobnega dneva znaša približno 25,9 milijarde kilometrov.
- Komunikacija s sondo Voyager 1 zahteva najmanj 48 ur za pot signala v obe smeri.
- Voyager 1 je bil izstreljen 5. septembra 1977.
- Sonda je leta 2012 kot prvo plovilo v zgodovini vstopila v medzvezdni prostor.
- Voyager 1 je pomembno prispeval k razumevanju Jupitra, Saturna in njunih lun.
- Voyager 1 za pridobivanje energije uporablja toploto radioaktivnega razpada plutonija.
- Zaradi pomanjkanja energije Nasini inženirji postopoma izklapljajo nenujne znanstvene instrumente.
- Pobuda Shine Bright for Voyager's Light-Day vabi ljudi k simboličnemu pozdravu sonde s svetlobnimi signali.
- Pri razvoju misij Voyager je sodeloval tudi slovenski znanstvenik Anton Mavretič.
key differences
- Komunikacija s sondo Voyager 1 zahteva najmanj 48 ur za pot signala v obe smeri.
- Mladina, N1 in Primorske potrjujejo 48 ur; N1 razdeli na dve smeri, drugi ne.
- Na krovu sonde se nahaja Zlata plošča s posnetki in zvoki Zemlje za morebitne nezemeljske civilizacije.
- Nekateri viri trditev potrjujejo, drugi je ne omenjajo.
- Pobuda Shine Bright for Voyager's Light-Day vabi ljudi k simboličnemu pozdravu sonde s svetlobnimi signali.
- Dva vira pobudo opisujeta, trije je ne omenjajo.
- Pri razvoju misij Voyager je sodeloval tudi slovenski znanstvenik Anton Mavretič.
- Le primorske.si omenja Mavretiča; drugi viri trditve ne omenjajo.
- Razdalja enega svetlobnega dneva znaša približno 25,9 milijarde kilometrov.
- Mladina, N1 in Primorske podpirajo; STA in 24ur ne omenjata.
- Sonda Voyager 1 je od Zemlje oddaljena dlje kot katerikoli drug predmet, ki ga je izdelal človek.
- Večina podpira; 24ur le delno (prvi na razdalji enega dne).
- Sonda Voyager 1 je postala prvi predmet, ki ga je izdelal človek in je od Zemlje oddaljen en svetlobni dan.
- Razlika: nekateri pišejo "je postala", drugi "bo postala".
- Sonda je leta 2012 kot prvo plovilo v zgodovini vstopila v medzvezdni prostor.
- Trije viri podpirajo, dva ne omenjata; Mladina doda datum avgusta.
- Voyager 1 je bil izstreljen 5. septembra 1977.
- Trije viri datum potrjujejo, dva pa ga ne omenjata.
- Voyager 1 je pomembno prispeval k razumevanju Jupitra, Saturna in njunih lun.
- Trije viri podpirajo, dva ne omenjata; Mladina in primorske dodajata lune.
- Voyager 1 za pridobivanje energije uporablja toploto radioaktivnega razpada plutonija.
- Dva vira trditev potrjujeta, trije je ne omenjajo.
- Zaradi pomanjkanja energije Nasini inženirji postopoma izklapljajo nenujne znanstvene instrumente.
- Dva vira trditev potrjujeta, trije je ne omenjajo.
source analyses
- 24ur
- Komunikacija s sondo Voyager 1 zahteva najmanj 48 ur za pot signala v obe smeri.
- Ni omenjeno
- Na krovu sonde se nahaja Zlata plošča s posnetki in zvoki Zemlje za morebitne nezemeljske civilizacije.
- Delno: Omenja podatke o človeštvu, zvoke planeta in pozdrave vesolju.
- Pobuda Shine Bright for Voyager's Light-Day vabi ljudi k simboličnemu pozdravu sonde s svetlobnimi signali.
- Ni omenjeno
- Pri razvoju misij Voyager je sodeloval tudi slovenski znanstvenik Anton Mavretič.
- Ni omenjeno
- Razdalja enega svetlobnega dneva znaša približno 25,9 milijarde kilometrov.
- Ni omenjeno
- Sonda Voyager 1 je od Zemlje oddaljena dlje kot katerikoli drug predmet, ki ga je izdelal človek.
- Delno: Članek navaja, da je Voyager 1 prvi izdelek na razdalji enega dne.
- Sonda Voyager 1 je postala prvi predmet, ki ga je izdelal človek in je od Zemlje oddaljen en svetlobni dan.
- Da: Članek navaja, da je Voyager 1 prvi izdelek človeka na tej razdalji.
- Sonda je leta 2012 kot prvo plovilo v zgodovini vstopila v medzvezdni prostor.
- Ni omenjeno
- Voyager 1 je bil izstreljen 5. septembra 1977.
- Ni omenjeno
- Voyager 1 je pomembno prispeval k razumevanju Jupitra, Saturna in njunih lun.
- Ni omenjeno
- Voyager 1 za pridobivanje energije uporablja toploto radioaktivnega razpada plutonija.
- Ni omenjeno
- Zaradi pomanjkanja energije Nasini inženirji postopoma izklapljajo nenujne znanstvene instrumente.
- Ni omenjeno
- Mladina
- Komunikacija s sondo Voyager 1 zahteva najmanj 48 ur za pot signala v obe smeri.
- Da: Članek navaja, da za pot signala v obe smeri mine najmanj 48 ur.
- Na krovu sonde se nahaja Zlata plošča s posnetki in zvoki Zemlje za morebitne nezemeljske civilizacije.
- Da: Članek potrjuje prisotnost zlate plošče za nezemeljske civilizacije.
- Pobuda Shine Bright for Voyager's Light-Day vabi ljudi k simboličnemu pozdravu sonde s svetlobnimi signali.
- Da: Članek opisuje to pobudo in vabilo k uporabi svetlobnih signalov.
- Pri razvoju misij Voyager je sodeloval tudi slovenski znanstvenik Anton Mavretič.
- Ni omenjeno
- Razdalja enega svetlobnega dneva znaša približno 25,9 milijarde kilometrov.
- Da: Članek navaja to razdaljo kot en svetlobni dan.
- Sonda Voyager 1 je od Zemlje oddaljena dlje kot katerikoli drug predmet, ki ga je izdelal človek.
- Da: Članek to izrecno navaja v prvem odstavku.
- Sonda Voyager 1 je postala prvi predmet, ki ga je izdelal človek in je od Zemlje oddaljen en svetlobni dan.
- Da: Članek navaja, da bo sonda postala prvi takšen objekt.
- Sonda je leta 2012 kot prvo plovilo v zgodovini vstopila v medzvezdni prostor.
- Da: Članek navaja, da je avgusta 2012 vstopila v medzvezdni prostor.
- Voyager 1 je bil izstreljen 5. septembra 1977.
- Da: Članek navaja točno ta datum izstrelitve.
- Voyager 1 je pomembno prispeval k razumevanju Jupitra, Saturna in njunih lun.
- Da: Članek navaja prispevek k razumevanju obeh planetov in njunih lun.
- Voyager 1 za pridobivanje energije uporablja toploto radioaktivnega razpada plutonija.
- Da: Članek potrjuje, da energijo pridobiva iz toplote razpada plutonija.
- Zaradi pomanjkanja energije Nasini inženirji postopoma izklapljajo nenujne znanstvene instrumente.
- Da: Članek navaja, da zaradi manj energije izklapljajo nenujne naprave.
- N1
- Komunikacija s sondo Voyager 1 zahteva najmanj 48 ur za pot signala v obe smeri.
- Da: Članek navaja 24 ur za pot v eno smer in dodatnih 24 ur za odgovor.
- Na krovu sonde se nahaja Zlata plošča s posnetki in zvoki Zemlje za morebitne nezemeljske civilizacije.
- Da: Članek opisuje zlato ploščo z zvoki in podobami Zemlje.
- Pobuda Shine Bright for Voyager's Light-Day vabi ljudi k simboličnemu pozdravu sonde s svetlobnimi signali.
- Da: Članek opisuje pobudo in vabilo k svetlobnemu pozdravu.
- Pri razvoju misij Voyager je sodeloval tudi slovenski znanstvenik Anton Mavretič.
- Ni omenjeno
- Razdalja enega svetlobnega dneva znaša približno 25,9 milijarde kilometrov.
- Da: Članek navaja, da je sonda oddaljena 25,9 milijarde km, kar imenujejo svetlobni dan.
- Sonda Voyager 1 je od Zemlje oddaljena dlje kot katerikoli drug predmet, ki ga je izdelal človek.
- Da: Članek navaja, da je najbolj od Zemlje oddaljen izdelek človeške roke.
- Sonda Voyager 1 je postala prvi predmet, ki ga je izdelal človek in je od Zemlje oddaljen en svetlobni dan.
- Da: Članek navaja, da sonda dosega razdaljo enega svetlobnega dneva.
- Sonda je leta 2012 kot prvo plovilo v zgodovini vstopila v medzvezdni prostor.
- Da: Članek potrjuje vstop v medzvezdni prostor leta 2012.
- Voyager 1 je bil izstreljen 5. septembra 1977.
- Da: Članek navaja točen datum izstrelitve.
- Voyager 1 je pomembno prispeval k razumevanju Jupitra, Saturna in njunih lun.
- Da: Članek navaja raziskovanje Jupitra, Saturna in njunih lun.
- Voyager 1 za pridobivanje energije uporablja toploto radioaktivnega razpada plutonija.
- Ni omenjeno
- Zaradi pomanjkanja energije Nasini inženirji postopoma izklapljajo nenujne znanstvene instrumente.
- Ni omenjeno
- STA
- Komunikacija s sondo Voyager 1 zahteva najmanj 48 ur za pot signala v obe smeri.
- Ni omenjeno
- Na krovu sonde se nahaja Zlata plošča s posnetki in zvoki Zemlje za morebitne nezemeljske civilizacije.
- Ni omenjeno
- Pobuda Shine Bright for Voyager's Light-Day vabi ljudi k simboličnemu pozdravu sonde s svetlobnimi signali.
- Ni omenjeno
- Pri razvoju misij Voyager je sodeloval tudi slovenski znanstvenik Anton Mavretič.
- Ni omenjeno
- Razdalja enega svetlobnega dneva znaša približno 25,9 milijarde kilometrov.
- Ni omenjeno
- Sonda Voyager 1 je od Zemlje oddaljena dlje kot katerikoli drug predmet, ki ga je izdelal človek.
- Da: Članek izrecno navaja to trditev v prvem odstavku.
- Sonda Voyager 1 je postala prvi predmet, ki ga je izdelal človek in je od Zemlje oddaljen en svetlobni dan.
- Da: Naslov in vsebina navajata ta mejnik za sondo Voyager 1.
- Sonda je leta 2012 kot prvo plovilo v zgodovini vstopila v medzvezdni prostor.
- Ni omenjeno
- Voyager 1 je bil izstreljen 5. septembra 1977.
- Ni omenjeno
- Voyager 1 je pomembno prispeval k razumevanju Jupitra, Saturna in njunih lun.
- Ni omenjeno
- Voyager 1 za pridobivanje energije uporablja toploto radioaktivnega razpada plutonija.
- Ni omenjeno
- Zaradi pomanjkanja energije Nasini inženirji postopoma izklapljajo nenujne znanstvene instrumente.
- Ni omenjeno
- primorske.si
- Komunikacija s sondo Voyager 1 zahteva najmanj 48 ur za pot signala v obe smeri.
- Da: Članek navaja, da za pot signala v obe smeri mine najmanj 48 ur.
- Na krovu sonde se nahaja Zlata plošča s posnetki in zvoki Zemlje za morebitne nezemeljske civilizacije.
- Da: Članek potrjuje prisotnost zlate plošče s temi vsebinami.
- Pobuda Shine Bright for Voyager's Light-Day vabi ljudi k simboličnemu pozdravu sonde s svetlobnimi signali.
- Ni omenjeno
- Pri razvoju misij Voyager je sodeloval tudi slovenski znanstvenik Anton Mavretič.
- Da: Članek navaja sodelovanje Antona Mavretiča.
- Razdalja enega svetlobnega dneva znaša približno 25,9 milijarde kilometrov.
- Da: Članek izrecno navaja to razdaljo.
- Sonda Voyager 1 je od Zemlje oddaljena dlje kot katerikoli drug predmet, ki ga je izdelal človek.
- Da: Članek to navaja v uvodnem stavku.
- Sonda Voyager 1 je postala prvi predmet, ki ga je izdelal človek in je od Zemlje oddaljen en svetlobni dan.
- Da: Članek navaja, da bo sonda postala prvi takšen objekt.
- Sonda je leta 2012 kot prvo plovilo v zgodovini vstopila v medzvezdni prostor.
- Da: Članek navaja, da je avgusta 2012 vstopila v medzvezdni prostor.
- Voyager 1 je bil izstreljen 5. septembra 1977.
- Da: Članek navaja točen datum izstrelitve.
- Voyager 1 je pomembno prispeval k razumevanju Jupitra, Saturna in njunih lun.
- Da: Članek navaja prispevek k razumevanju obeh planetov in lun.
- Voyager 1 za pridobivanje energije uporablja toploto radioaktivnega razpada plutonija.
- Da: Članek potrjuje ta vir energije.
- Zaradi pomanjkanja energije Nasini inženirji postopoma izklapljajo nenujne znanstvene instrumente.
- Da: Članek navaja izklapljanje naprav, ki niso nujne za delovanje.
Analiza sentimenta
| Entiteta | Ključne razlike | STA | 24ur | Mladina | N1 | primorske.si |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Voyager 1 | Večinoma pozitivno; le STA nevtralno, brez čustvenih poudarkov. | Nevtralno: opisana kot rekorderka, brez vrednotenja | Pozitivno: avtor opisuje sondo kot simbol človeške radovednosti in ambicij | Pozitivno: avtor poudarja zgodovinski mejnik in vzdržljivost sonde | Pozitivno: avtor jo opisuje kot mejnik človeštva in najbolj oddaljeno sondo. | Pozitivno: avtor poudari vzdržljivost in zgodovinske dosežke sonde |
| NASA | Večina nevtralna; N1 edini izpostavi pozitivno pobudo in dosežke. | Nevtralno: omenjena kot lastnica sonde, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena le posredno skozi naslov (Nasina sonda), brez vrednotenja | Nevtralno: agencija informativno opisana, brez vrednotenja | Pozitivno: avtor nevtralno-pozitivno poroča o njeni pobudi in dosežkih. | Nevtralno: navedena kot upravljavec misije brez vrednotenja |
| Voyager 2 | Nekateri viri poudarjajo edinstvene dosežke, drugi le nevtralno primerjavo. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot počasnejši brat dvojček, brez vrednotenja | Pozitivno: omenjen kot edino plovilo, ki je obiskalo Uran in Neptun | Ni omenjeno | Pozitivno: omenjen kot edino plovilo, ki je obiskalo Uran in Neptun |
| Andreja Gomboc | Le primorski vir dodaja pozitiven poudarek (ambasadorka znanosti), drugi so nevtralni ali molčijo. | Nevtralno: citirana kot strokovnjakinja, brez vrednotenja | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Pozitivno: citirana kot strokovnjakinja, omenjena tudi kot ambasadorka znanosti |
| Laboratorij za reaktivni pogon | Večina virov entitete ne omenja; dva jo omenjata le nevtralno kot lokacijo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen le kot lokacija vodje projekta | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot delovno mesto Suzanne Dodd |
| Suzanne Dodd | Večina virov entitete ne omenja; dva jo le nevtralno citirata. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: citirana kot vodja projekta, brez meta-vrednotenja | Ni omenjeno | Nevtralno: citirana kot vodja projekta brez meta-vrednotenja |
| Anton Mavretič | Le primorske.si omenja entiteto, drugi viri je ne omenjajo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot Slovenec, ki je sodeloval pri misiji |
| Carl Sagan | Le N1 ga omenja, in sicer pozitivno kot slavnega astronoma. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Pozitivno: omenjen kot slavni astronom, ki je vodil izbor vsebine. | Ni omenjeno |
| Jimmy Carter | Le N1 ga omenja nevtralno, drugi viri pa ga sploh ne omenjajo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: zgolj informativno omenjen kot avtor sporočila na plošči. | Ni omenjeno |
| Kurt Waldheim | Le N1 omenja entiteto, a zgolj nevtralno; drugi viri molčijo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: zgolj informativno omenjen kot avtor sporočila na plošči. | Ni omenjeno |
| Univerza v Novi Gorici | Le primorske.si jo omenja, a zgolj nevtralno kot delovno mesto; drugi viri molčijo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjena kot ustanova, kjer deluje Gomboc |
| Združeni narodi | Le N1 omenja entiteto, in sicer nevtralno prek sporočila generalnega sekretarja. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjeni le v zvezi s sporočilom generalnega sekretarja. | Ni omenjeno |
entities
- Voyager 1
- NASA
- Voyager 2
- Andreja Gomboc
- Laboratorij za reaktivni pogon
- Suzanne Dodd
- Anton Mavretič
- Carl Sagan
- Jimmy Carter
- Kurt Waldheim
- Univerza v Novi Gorici
- Združeni narodi
key differences
- Andreja Gomboc
- Le primorski vir dodaja pozitiven poudarek (ambasadorka znanosti), drugi so nevtralni ali molčijo.
- Anton Mavretič
- Le primorske.si omenja entiteto, drugi viri je ne omenjajo.
- Carl Sagan
- Le N1 ga omenja, in sicer pozitivno kot slavnega astronoma.
- Jimmy Carter
- Le N1 ga omenja nevtralno, drugi viri pa ga sploh ne omenjajo.
- Kurt Waldheim
- Le N1 omenja entiteto, a zgolj nevtralno; drugi viri molčijo.
- Laboratorij za reaktivni pogon
- Večina virov entitete ne omenja; dva jo omenjata le nevtralno kot lokacijo.
- NASA
- Večina nevtralna; N1 edini izpostavi pozitivno pobudo in dosežke.
- Suzanne Dodd
- Večina virov entitete ne omenja; dva jo le nevtralno citirata.
- Univerza v Novi Gorici
- Le primorske.si jo omenja, a zgolj nevtralno kot delovno mesto; drugi viri molčijo.
- Voyager 1
- Večinoma pozitivno; le STA nevtralno, brez čustvenih poudarkov.
- Voyager 2
- Nekateri viri poudarjajo edinstvene dosežke, drugi le nevtralno primerjavo.
- Združeni narodi
- Le N1 omenja entiteto, in sicer nevtralno prek sporočila generalnega sekretarja.
source analyses
- 24ur
- Andreja Gomboc
- Ni omenjeno
- Anton Mavretič
- Ni omenjeno
- Carl Sagan
- Ni omenjeno
- Jimmy Carter
- Ni omenjeno
- Kurt Waldheim
- Ni omenjeno
- Laboratorij za reaktivni pogon
- Ni omenjeno
- NASA
- Nevtralno: omenjena le posredno skozi naslov (Nasina sonda), brez vrednotenja
- Suzanne Dodd
- Ni omenjeno
- Univerza v Novi Gorici
- Ni omenjeno
- Voyager 1
- Pozitivno: avtor opisuje sondo kot simbol človeške radovednosti in ambicij
- Voyager 2
- Nevtralno: omenjen kot počasnejši brat dvojček, brez vrednotenja
- Združeni narodi
- Ni omenjeno
- Mladina
- Andreja Gomboc
- Ni omenjeno
- Anton Mavretič
- Ni omenjeno
- Carl Sagan
- Ni omenjeno
- Jimmy Carter
- Ni omenjeno
- Kurt Waldheim
- Ni omenjeno
- Laboratorij za reaktivni pogon
- Nevtralno: omenjen le kot lokacija vodje projekta
- NASA
- Nevtralno: agencija informativno opisana, brez vrednotenja
- Suzanne Dodd
- Nevtralno: citirana kot vodja projekta, brez meta-vrednotenja
- Univerza v Novi Gorici
- Ni omenjeno
- Voyager 1
- Pozitivno: avtor poudarja zgodovinski mejnik in vzdržljivost sonde
- Voyager 2
- Pozitivno: omenjen kot edino plovilo, ki je obiskalo Uran in Neptun
- Združeni narodi
- Ni omenjeno
- N1
- Andreja Gomboc
- Ni omenjeno
- Anton Mavretič
- Ni omenjeno
- Carl Sagan
- Pozitivno: omenjen kot slavni astronom, ki je vodil izbor vsebine.
- Jimmy Carter
- Nevtralno: zgolj informativno omenjen kot avtor sporočila na plošči.
- Kurt Waldheim
- Nevtralno: zgolj informativno omenjen kot avtor sporočila na plošči.
- Laboratorij za reaktivni pogon
- Ni omenjeno
- NASA
- Pozitivno: avtor nevtralno-pozitivno poroča o njeni pobudi in dosežkih.
- Suzanne Dodd
- Ni omenjeno
- Univerza v Novi Gorici
- Ni omenjeno
- Voyager 1
- Pozitivno: avtor jo opisuje kot mejnik človeštva in najbolj oddaljeno sondo.
- Voyager 2
- Ni omenjeno
- Združeni narodi
- Nevtralno: omenjeni le v zvezi s sporočilom generalnega sekretarja.
- STA
- Andreja Gomboc
- Nevtralno: citirana kot strokovnjakinja, brez vrednotenja
- Anton Mavretič
- Ni omenjeno
- Carl Sagan
- Ni omenjeno
- Jimmy Carter
- Ni omenjeno
- Kurt Waldheim
- Ni omenjeno
- Laboratorij za reaktivni pogon
- Ni omenjeno
- NASA
- Nevtralno: omenjena kot lastnica sonde, brez vrednotenja
- Suzanne Dodd
- Ni omenjeno
- Univerza v Novi Gorici
- Ni omenjeno
- Voyager 1
- Nevtralno: opisana kot rekorderka, brez vrednotenja
- Voyager 2
- Ni omenjeno
- Združeni narodi
- Ni omenjeno
- primorske.si
- Andreja Gomboc
- Pozitivno: citirana kot strokovnjakinja, omenjena tudi kot ambasadorka znanosti
- Anton Mavretič
- Nevtralno: omenjen kot Slovenec, ki je sodeloval pri misiji
- Carl Sagan
- Ni omenjeno
- Jimmy Carter
- Ni omenjeno
- Kurt Waldheim
- Ni omenjeno
- Laboratorij za reaktivni pogon
- Nevtralno: omenjen kot delovno mesto Suzanne Dodd
- NASA
- Nevtralno: navedena kot upravljavec misije brez vrednotenja
- Suzanne Dodd
- Nevtralno: citirana kot vodja projekta brez meta-vrednotenja
- Univerza v Novi Gorici
- Nevtralno: omenjena kot ustanova, kjer deluje Gomboc
- Voyager 1
- Pozitivno: avtor poudari vzdržljivost in zgodovinske dosežke sonde
- Voyager 2
- Pozitivno: omenjen kot edino plovilo, ki je obiskalo Uran in Neptun
- Združeni narodi
- Ni omenjeno
Scenariji
- scenarios
- description
- Nasina vodja projekta Suzanne Dodd in inženirji Laboratorija za reaktivni pogon bodo zaradi uspešnih energijskih ukrepov še naprej ohranjali enega ali oba delujoča instrumenta Voyagerja 1. Sonda bo tako v prihodnjih mesecih poslala dodatne podatke o plazmi, magnetnem polju in kozmičnih delcih v medzvezdnem prostoru.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- mid
- title
- NASA podaljša zbiranje medzvezdnih meritev
- valence
- positive
- description
- NASA bo zaradi nadaljnjega upadanja energije iz radioaktivnega plutonija izklopila še enega od preostalih instrumentov Voyagerja 1. Sonda bo lahko še naprej komunicirala z Zemljo, vendar bo znanstveni tok podatkov postal omejen na manj meritev.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- long
- title
- Voyager izgubi še en znanstveni instrument
- valence
- neutral
- description
- Nasini inženirji lahko po novi okvari ali dodatnem varčevanju z energijo izgubijo zanesljiv stik z Voyagerjem 1. Zaradi približno 24-urne poti signala v vsako smer bi se napaka pokazala šele po večdnevnem zamiku in bi lahko pomenila konec znanstvene misije.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- long
- title
- Komunikacija z Voyagerjem postane nepopravljiva
- valence
- negative
- description
- Pobuda NASA Shine Bright for Voyager's Light-Day bo spodbudila opazno sodelovanje šol, astronomskih društev in javnosti po različnih državah. Dogodek bo povečal zanimanje za astrofiziko, dolgoživost sond in prispevek Slovenca Antona Mavretiča k misijama Voyager.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- short
- title
- Svetlobni pozdrav doseže svetovno občinstvo
- valence
- positive
- description
- Mediji, NASA in znanstveniki, vključno z Andrejo Gomboc, bodo ob svetlobnem dnevu poudarili tako znanstvene dosežke kot kulturno sporočilo zlate plošče. Razprava bo odprla vprašanja o tem, katere jezike, podobe in vrednote naj človeštvo pošilja morebitnim nezemeljskim prejemnikom.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- mid
- title
- Voyagerjev mejnik sproži razpravo o dediščini
- valence
- neutral
- description
- Del javnih objav lahko Voyagerjev svetlobni dan predstavi kot nenadno spremembo njegovega delovanja ali kot skorajšnji prihod do druge zvezde. NASA in astrofiziki bodo morali pojasnjevati, da gre predvsem za merski mejnik, saj je najbližja zvezda več kot štiri svetlobna leta stran.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- short
- title
- Napačne razlage napihnejo pomen mejnika
- valence
- negative
- description
- Uspeh Voyagerja 1, njegove skoraj petdesetletne vzdržljivosti in ukrepov za varčevanje z energijo bi lahko NASA ter druge vesoljske agencije spodbudil k načrtovanju nove sonde za neposredno merjenje medzvezdnega okolja. Andreja Gomboc in drugi raziskovalci bi pri tem uporabili Voyagerjeve meritve kot argument za instrumente, ki jih teleskopi ne morejo nadomestiti.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- long
- title
- Voyagerjevi podatki navdihnejo novo medzvezdno misijo
- valence
- positive
- description
- Če bi preostala instrumenta Voyagerja 1 še več let delovala, bi lahko Nasini raziskovalci v njegovih podatkih zaznali nenavadne spremembe plazme ali magnetnega polja na meji Sončevega vpliva. Rezultat bi vodil v revizijo modelov heliosfere, vendar brez neposrednih posledic za delovanje sonde ali Zemljo.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- long
- title
- Nova analiza odkrije nepričakovano obnašanje heliosfere
- valence
- neutral
- description
- Večja okvara komunikacijskega sistema ali napajalnega sklopa bi lahko povzročila javni spor med vodstvom NASA, inženirji Voyagerja in znanstveniki o tem, ali je smiselno namenjati sredstva reševanju skoraj petdeset let stare sonde. Zaradi dolgega odzivnega časa bi bili poskusi ponovnega vzpostavljanja stika počasni in morda neuspešni.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- mid
- title
- Okvara sproži spor o prihodnosti misije
- valence
- negative
Viri
- articles
- article order
- 3
- body
- z dodatnimi izjavami astrofizičarke Andreje Gomboc od 7. odstavka dalje Ljubljana, 17. novembra (STA) - Nasina vesoljska sonda Voyager 1, ki je od Zemlje oddaljena dlje kot katerikoli drug predmet, ki ga je izdelal človek, bo v sredo dosegla nov zgodovinski mejnik. Od Zemlje jo bo ločil en ...
- language
- slv
- published at
- 2026-11-17T15:29:17
- source
- STA
- title
- Voyager 1 bo kot prva vesoljska sonda od Zemlje oddaljen en svetlobni dan (dopolnjeno)
- url
- https://www.sta.si/3623710/
- article order
- 7
- body
- Izdelek človeških rok je prvič v zgodovini prepotoval razdaljo, ki jo svetloba premaga v enem dnevu. Sonda Voyager 1 je bila malo pred poldnevom natanko en svetlobni dan oddaljena od Zemlje. Voyager, ki je postal simbol človeške radovednosti in ambicij, zdaj po medzvezdni praznini nosi podatke o človeštvu in zvoke z našega planeta. Pa tudi prijazne pozdrave vesolju v različnih jezikih sveta. Skupaj s svojim počasnješim bratom dvojčkom, Voyagerjem 2, na Zemljo še naprej pošilja podatke o medzvezdju, kljub dolgi poti pa je še vedno v naši vesoljski soseščini. Najbližja sosednja zvezda je namreč od nas oddaljena več kot štiri svetlobna leta.
- language
- slv
- published at
- 2026-11-18T20:04:44
- source
- 24ur
- title
- Nasina sonda piše zgodovino
- url
- https://www.24ur.com/novice/znanost-in-tehnologija/nasina-sonda-pise-zgodovino.html
- article order
- 2
- body
- Nasina vesoljska sonda Voyager 1 bo dosegla nov zgodovinski mejnik Nasina vesoljska sonda Voyager 1, ki je od Zemlje oddaljena dlje kot katerikoli drug predmet, ki ga je izdelal človek, bo v sredo dosegla nov zgodovinski mejnik. Od Zemlje jo bo ločil en svetlobni dan oz. približno 25,9 milijarde kilometrov. Ameriška vesoljska agencija ob tej priložnosti danes vabi k simboličnemu praznovanju s svetlobnimi signali. V okviru pobude Shine Bright for Voyager's Light-Day Nasa ljudi po vsem svetu vabi, naj po sončnem zahodu proti nebu usmerijo svetlobo svojih telefonov ali svetilk ter v Morsejevi abecedi oddajo signal VGR, ki predstavlja oznako misije Voyager. S tem želijo ustvariti simbolični val zlate svetlobe, ki bi obkrožil Zemljo in počastil skoraj pol stoletja dolgo potovanje sonde, so zapisali. Voyager 1 bo mejnik dosegel v sredo ob 11.16 po srednjeevropskem času, natanko 49 let, dva meseca in 11 dni po izstrelitvi. Postal bo prvi objekt, ki ga je izdelal človek in je od Zemlje oddaljen toliko, kolikor svetloba prepotuje v enem dnevu. Gre za mersko enoto za izražanje velikih razdalj v vesolju. Izjemna oddaljenost sonde predstavlja tudi izziv za komunikacijo z Zemljo. Radijski signali, ki potujejo s svetlobno hitrostjo, bodo za pot do Voyagerja 1 potrebovali približno 24 ur, za pot nazaj pa še toliko. To pomeni, da bo od pošiljanja ukaza do prejema odgovora minilo najmanj 48 ur. Razsežnost vesolja in vzdržljivost plovila Kot je ponazorila vodja projekta Voyager v Nasinem Laboratoriju za reaktivni pogon Suzanne Dodd, bi morali na odgovor sonde, če bi ji poslali pozdrav, počakati dva dni. Sam mejnik sicer ne bo povzročil sprememb v delovanju sonde ali njenem okolju, temveč predvsem ponazarja razsežnosti vesolja in vzdržljivost plovila, so pojasnili pri Nasi. Sondo Voyager 1 so izstrelili 5. septembra 1977, prvotno pa je bila namenjena raziskovanju zunanjih planetov Osončja. Leta 1979 je letela mimo Jupitra, leto pozneje pa mimo Saturna. Med potovanjem je na Zemljo poslala številne posnetke in znanstvene podatke, ki so pomembno prispevali k razumevanju obeh planetov, njunih atmosfer, obročev in lun. Po raziskovanju planetov je Voyager 1 nadaljeval pot proti robu heliosfere, nekakšnega zaščitnega mehurčka, ki ga ustvarjata Sončev veter in magnetno polje. Avgusta 2012 je kot prvo vesoljsko plovilo prečkal njeno mejo in vstopil v medzvezdni prostor, od koder znanstvenikom pošilja podatke o razmerah med zvezdami. Po skoraj 50 letih na Zemljo še vedno pošilja znanstvene podatke, delujeta pa dva od prvotnih desetih instrumentov. Energijo pridobiva iz toplote ob radioaktivnem razpadu plutonija. Ker je je vsako leto manj, Nasini inženirji postopoma izklapljajo naprave, ki niso nujne za delovanje sonde. Septembra letos so izvedli še dodaten ukrep za varčevanje z energijo. Tri naprave so zamenjali z energijsko varčnejšimi in tako podaljšali predvideno delovanje preostalih znanstvenih instrumentov. Zlato plošča pozdravov z Zemlje Voyager 1 ima tudi sestrsko sondo Voyager 2, ki so jo izstrelili avgusta 1977. Medtem ko je Voyager 1 raziskoval Jupiter in Saturn, je Voyager 2 nadaljeval pot še proti Uranu in Neptunu ter tako postal edino vesoljsko plovilo, ki je od blizu obiskalo oba planeta. Voyager 2 naj bi razdaljo enega svetlobnega dne od Zemlje dosegel novembra 2035. Obe sondi nosita tudi zlato ploščo s posnetki zvokov, glasbe, podob in pozdravov z Zemlje. Plošči sta bili zasnovani kot nekakšni časovni kapsuli, namenjeni morebitnim nezemeljskim civilizacijam, ki bi ju nekoč lahko odkrile. Med drugim vsebujeta pozdrave v 55 jezikih, zvoke iz narave ter glasbo različnih kultur in obdobij. Voyager 1 pot nadaljuje s hitrostjo približno 61.000 kilometrov na uro v smeri zvezde Gliese 445, ki je v ozvezdju Malega medveda. Po Nasinih ocenah se ji bo čez približno 40.000 let približal na razdaljo okoli 1,7 svetlobnega leta. Čeprav bo sonda predvidoma že precej prej prenehala pošiljati podatke, bo svojo pot skozi medzvezdni prostor nadaljevala.
- language
- slv
- published at
- 2026-11-17T12:47:55
- source
- Mladina
- title
- Od Zemlje oddaljen toliko, kolikor svetloba prepotuje v enem dnevu
- url
- https://www.mladina.si/253555/od-zemlje-oddaljen-toliko-kolikor-svetloba-prepotuje-v-enem-dnevu/
- article order
- 6
- body
- Povežite se v simboličen pozdrav sondi Voyager 1, ki po vesolju potuje že 49 let in bo od danes dalje najbolj od Zemlje oddaljen izdelek človeške roke. Danes nekaj minut po enajsti uri dopoldne po našem času - natančneje ob 11.16 - bosta človeška znanost in tehnologija dosegli nov mejnik. Sonda Voyager 1 bo takrat dosegla največjo oddaljenost od Zemlje, ki jo je kadarkoli dosegel kakšen izdelek človeških rok. Kot manjši avtomobil velika sonda bo od našega planeta oddaljena velikanskih 25,9 milijarde kilometrov, 170-krat dlje, kot je Zemlja oddaljena od Sonca. To razdaljo astronomi imenujejo tudi "svetlobni dan" in pomeni, da svetloba (ali katerokoli drugo elektromagnetno valovanje) potrebuje 24 ur, da jo premeri. Za vesoljske razmere je to izjemno majhna razdalja, iz človeškega vidika pa neznanska. Podrobneje smo o tem pisali pred kratkim v članku Voyager 1 bo postavil nov mejnik: od Zemlje ga bo ločil svetlobni dan. Voyager 1: Vesoljski odposlanec človeštva Sondo Voyager 1 je NASA izstrelila 5. septembra 1977, njen prvotni cilj pa je bil raziskovanje Jupitra in Saturna, njunih lun, atmosfer in magnetnih polj. Jupiter je obiskala leta 1979, Saturn pa leta 1980. Po uspešno opravljeni nalogi je nadaljevala pot proti zunanjim mejam osončja. Leta 2012 je kot prvo plovilo, ki ga je izdelal človek, vstopila v medzvezdni prostor. Na krovu nosi tudi posebno sporočilo morebitnim nezemeljskim civilizacijam. Gre za pozlačeno bakreno ploščo s premerom približno 30 centimetrov, imenovano Golden Record (Zlata plošča). Na njej so zbrani zvoki in podobe Zemlje: pozdravi v 55 jezikih, glasba različnih kultur in obdobij, zvoki narave, človeški glasovi ter 115 slik, ki predstavljajo življenje na našem planetu. Pri izboru vsebine je sodelovala skupina pod vodstvom slavnega astronoma Carla Sagana. Na plošči sta tudi sporočili takratnega ameriškega predsednika Jimmyja Carterja in generalnega sekretarja Združenih narodov Kurta Waldheima. Plošči so priložena simbolična navodila za predvajanje in podatki, s katerimi bi morebitni najditelji lahko ugotovili, od kod prihaja sonda. Podrobnejšo razlago vsebine zlate plošče si lahko ogledate v videoposnetku na tej povezavi. Ob tem dosežku je ameriška vesoljska agencija NASA ljudi po vsem svetu povabila, naj ob tem času v nebo usmerijo svetilke ali mobilne telefone in z njimi simbolično pozdravijo najbolj oddaljeno vesoljsko sondo v zgodovini. Nasina pobuda se imenuje Shine Bright for Voyager's Light-Day (Zasvetimo ob Voyagerjevem svetlobnem dnevu), z njo pa želi ljudi po vsem svetu povezati v simboličen svetlobni pozdrav sondi, ki po vesolju potuje že več kot 49 let. "Preprosto dejanje. Skupen trenutek. Praznovanje najbolj oddaljenega dosega človeštva," so zapisali na spletni strani agencije. Nekaj tehničnih podatkov o Voyagerju Osrednji del sonde: približno 4 × 4 × 4 metre, skupaj z veliko parabolično anteno, vendar brez dolgih nosilcev. Glavna parabolična antena: premer 3,7 metra. Višina sonde: približno 3,8 metra. Najdaljši nosilec instrumentov: 13 metrov, na njem je magnetometer. Masa ob izstrelitvi: 815 kilogramov, vključno z gorivom. Današnja masa: približno 733 kilogramov. Kako lahko sodelujete? Za sodelovanje ne potrebujete posebne opreme. Zadostujejo žepna svetilka, mobilni telefon, tablica, kolesarska luč ali drug vir svetlobe. NASA predlaga, da svetlobo usmerite proti nebu in z njo v Morsejevi abecedi oddate tri črke: VGR. Gre za okrajšavo imena Voyager, ki jo agencija uporablja kot klicni znak misije. Črko V sestavljajo trije kratki in en dolg svetlobni blisk, G dva dolga in en kratek, R pa kratek, dolg in še en kratek blisk. Lahko pa na telefonu ali tablici tudi odprete Nasino spletno stran z aplikacijo, ki samodejno pošilja svetlobno sporočilo, in ekran telefona usmerite v nebo. Pot brez cilja Voyager 1 potuje s hitrostjo 61.000 kilometrov na uro v smeri proti ozvezdju Kačenosca (Ophiuchus), približno 35 stopinj nad ravnino, po kateri okoli Sonca krožijo planeti. Končnega cilja nima določenega. Po Nasinih izračunih se bo leta 40.272, torej čez približno 38.250 let, najbolj približal zvezdi Gliese 445 (AC+79 3888), ki je trenutno v ozvezdju malega medveda. Vendar niti takrat zvezdi ne bo prišel prav blizu. Od zvezde bo oddaljen približno 1,7 svetlobnega leta, kar je skoraj 16 bilijonov kilometrov. Nato bo nadaljeval svojo pot skozi našo galaksijo, Rimsko cesto, še na milijone, morda celo milijarde let. Agencija ljudi spodbuja tudi, naj svoje svetlobne pozdrave fotografirajo ali posnamejo in jih objavijo na družbenih omrežjih z oznako @NASA. Seveda je pozdrav zgolj simboličen. Voyager 1 svetlobnih signalov z Zemlje ne more zaznati. Kot rečeno, bi svetloba z našega planeta do njega potovala kar 24 ur. Če bi sonda na pozdrav lahko odgovorila z radijskim ali svetlobnim signalom, bi morali na odgovor čakati še dodatnih 24 ur. Bistvo Nasine pobude pa je obeležiti dogodek, kakršnemu človeštvo še ni bilo priča, in ob tem vsaj za trenutek povezati ljudi na našem planetu.
- language
- slv
- published at
- 2026-11-18T04:17:32
- source
- N1
- title
- Danes ob 11.16 ne pozabite poslati posebnega svetlobnega sporočila
- url
- https://n1info.si/magazin/danes-ob-1116-ne-pozabite-poslati-posebnega-svetlobnega-sporocila/
- article order
- 4
- body
- Nasina vesoljska sonda Voyager 1, ki je od Zemlje oddaljena dlje kot katerikoli drug predmet, ki ga je izdelal človek, bo v sredo dosegla nov zgodovinski mejnik. Od Zemlje jo bo ločil en svetlobni dan oz. približno 25,9 milijarde kilometrov. LJUBLJANA * Voyager 1 bo mejnik dosegel v sredo ob 11.16 po srednjeevropskem času, natanko 49 let, dva meseca in enajst dni po izstrelitvi. Postal bo prvi objekt, ki ga je izdelal človek in je od Zemlje oddaljen toliko, kolikor svetloba prepotuje v enem dnevu. Gre za mersko enoto za izražanje velikih razdalj v vesolju. Izjemna oddaljenost sonde predstavlja tudi izziv za komunikacijo z Zemljo. Radijski signali, ki potujejo s svetlobno hitrostjo, bodo za pot do Voyagerja 1 potrebovali približno 24 ur, za pot nazaj pa še toliko. To pomeni, da bo od pošiljanja ukaza do prejema odgovora minilo najmanj 48 ur. Kot je ponazorila vodja projekta Voyager v Nasinem Laboratoriju za reaktivni pogon Suzanne Dodd, bi morali na odgovor sonde, če bi ji poslali pozdrav, počakati dva dni. Kot prvo vesoljsko plovilo vstopil v medzvezdni prostor Sam mejnik sicer ne bo povzročil sprememb v delovanju sonde ali njenem okolju, temveč predvsem ponazarja razsežnosti vesolja in vzdržljivost plovila, so pojasnili pri Nasi. Sondo Voyager 1 so izstrelili 5. septembra 1977, prvotno pa je bila namenjena raziskovanju zunanjih planetov Osončja. Leta 1979 je letela mimo Jupitra, leto pozneje pa mimo Saturna. Med potovanjem je na Zemljo poslala številne posnetke in znanstvene podatke, ki so pomembno prispevali k razumevanju obeh planetov, njunih atmosfer, obročev in lun. Kot je poudarila astrofizičarka Andreja Gomboc iz Centra za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici, je misija Voyager 1 med drugim odkrila vulkansko dejavnost na Jupitrovi luni Io, zapleteno zgradbo Saturnovih obročev in več Jupitrovih in Saturnovih lun. Po raziskovanju planetov je Voyager 1 nadaljeval pot proti robu heliosfere, nekakšnega zaščitnega mehurčka, ki ga ustvarjata Sončev veter in magnetno polje. Avgusta 2012 je kot prvo vesoljsko plovilo prečkal njeno mejo in vstopil v medzvezdni prostor, od koder znanstvenikom pošilja podatke o razmerah med zvezdami. Izklapljajo nenujne naprave Po skoraj 50 letih na Zemljo še vedno pošilja znanstvene podatke - o lastnostih plazme, magnetnem polju in kozmičnih delcih. Po besedah Gomboc ti omogočajo neposredno proučevanje razmer v medzvezdnem okolju. "Take vrste meritev ne moremo enakovredno nadomestiti z opazovanji s teleskopi," je dejala. Danes delujeta dva od prvotnih desetih instrumentov. Andreja Gomboc je ob spomnila, da je pri razvoju misij Voyager 1 in 2 sodeloval tudi Slovenec Anton Mavretič, ki je študiral in deloval v ZDA. Energijo sonda pridobiva iz toplote ob radioaktivnem razpadu plutonija. Ker je je vsako leto manj, Nasini inženirji postopoma izklapljajo naprave, ki niso nujne za delovanje sonde. Septembra letos so izvedli še dodaten ukrep za varčevanje z energijo. Tri naprave so zamenjali z energijsko varčnejšimi in tako podaljšali predvideno delovanje preostalih znanstvenih instrumentov. Voyager 2 proti Uranu in Neptunu Voyager 1 ima tudi sestrsko sondo Voyager 2, ki so jo izstrelili avgusta 1977. Medtem ko je Voyager 1 raziskoval Jupiter in Saturn, je Voyager 2 nadaljeval pot še proti Uranu in Neptunu ter tako postal edino vesoljsko plovilo, ki je od blizu obiskalo oba planeta. Voyager 2 naj bi razdaljo enega svetlobnega dne od Zemlje dosegel novembra 2035. Pozdravi z Zemlje Obe sondi nosita tudi zlato ploščo s posnetki zvokov, glasbe, podob in pozdravov z Zemlje. Plošči sta bili zasnovani kot nekakšni časovni kapsuli, namenjeni morebitnim nezemeljskim civilizacijam, ki bi ju nekoč lahko odkrile. Med drugim vsebujeta pozdrave v 55 jezikih, zvoke iz narave ter glasbo različnih kultur in obdobij. Voyager 1 pot nadaljuje s hitrostjo približno 61.000 kilometrov na uro v smeri zvezde Gliese 445, ki je v ozvezdju Malega medveda. Po Nasinih ocenah se ji bo čez približno 40.000 let približal na razdaljo okoli 1,7 svetlobnega leta. Čeprav bo sonda predvidoma že precej prej prenehala pošiljati podatke, bo svojo pot skozi medzvezdni prostor nadaljevala. Osupljiva vzdržljivost tehnologije izpred 50 let Ob skoraj 50-letnem delovanju obeh sond je Gomboc osupla nad znanstveno drznostjo in vzdržljivostjo tehnologije. "Voyager 1 in 2 sta bila izstreljena leta 1977, ko so bile zmožnosti tehnologije, zlasti digitalne, bistveno nižje kot so danes. Ne le, da sta prinesla izjemna odkritja, nekateri njuni instrumenti še vedno delujejo. Kljub temu, da so že skoraj pol stoletja v ostrem vesoljskem okolju. To se mi zdi res fantastično," je dejala. Misiji imata za Andrejo Gomboc, ki je tudi letošnja dobitnica priznanja ambasadorka znanosti za prispevek k prepoznavnosti Slovenije na področju astronomije, tudi osebni pomen. Kot je povedala, je prve izkušnje s približevanjem znanosti širši javnosti pridobivala prav ob spremljanju njunih odkritij. Še kot študentka je namreč o Voyagerju 1 in 2 pisala serijo poljudnoznanstvenih člankov za slovensko astronomsko revijo Spika. Po njenih besedah sta lep primer, kako daleč lahko pripelje prava kombinacija dobrih, drznih idej, znanja, sodelovanja in trdega dela ter kako pomembno je vlagati v osnovne znanstvene raziskave, tudi na področju astronomije. "Poleg premikanja meja znanega namreč pogosto prinesejo tudi tehnološke rešitve, ki kmalu najdejo uporabo v različnih področjih vsakdanjega življenja," je poudarila.
- language
- slv
- published at
- 2026-11-17T17:39:42
- source
- primorske.si
- title
- Voyager 1 bo kot prva vesoljska sonda od Zemlje oddaljen en svetlobni dan
- url
- https://primorske.si/zanimivosti/voyager-1-bo-kot-prva-vesoljska-sonda-od-zemlje-oddaljen-en-svetlobni-dan/
- source scope
- analyzed source count
- 5
- omitted articles
- omitted source count
- 0
- total source count
- 5