MedVrsticami

Mark Rutte obtožil Slovenijo manipuliranja z obrambnimi izdatki 28.5.2026

Analiziranih 7 virov Slovenščina

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je v pismu premierju Robertu Golobu kritiziral Slovenijo zaradi domnevnega manipuliranja s podatki o obrambnih izdatkih. Čeprav slovenska vlada trdi, da bo leta 2025 dosegla cilj dveh odstotkov BDP za obrambo, Rutte opozarja, da so v te izračune vključeni projekti, ki ne sodijo v uradno definicijo osnovnih obrambnih izdatkov. Po ocenah Nata dejanska poraba znaša le okoli 1,6 odstotka BDP, kar pomeni približno 300 milijonov evrov manj od navedb vlade. Slovenska stran se na očitke odziva s pojasnilom, da gre za razhajanja v interpretaciji strukture vlaganj. Vlada zagovarja širše razumevanje varnosti, ki vključuje tudi naložbe v kritično infrastrukturo, kibernetsko varnost in vojaško mobilnost. Minister za obrambo Borut Sajovic je poudaril, da je Slovenija kljub različnim metodologijam v zadnjih letih znatno povečala sredstva za obrambo in ostaja verodostojna članica zavezništva, ki aktivno prispeva k mednarodnim misijam.

Analiza trditev

Trditev	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	24ur	N1	Dnevnik	SiOL	Žurnal24
Dejanska slovenska poraba za obrambo naj bi znašala le 1,6 odstotka BDP namesto navedenih 2,01 odstotka.	Viri se razlikujejo v izpostavljanju razkoraka do 2,01 % BDP.	Delno: Članek omenja Ruttejevo oceno o nižji dejanski porabi.	Da: Rutte navaja 1,6 % BDP po izločitvi neustreznih projektov.	Da: Rutte ocenjuje dejanske izdatke na okoli 1,6 % BDP.	Delno: Članek navaja 1,6 % brez spornih projektov; 2,01 % ni izrecno.	Da: Rutte navaja, da je brez spornih projektov poraba okoli 1,6 % BDP.	Da: Rutte navaja, da je brez spornih projektov poraba le 1,6 % BDP.	Da: Rutte navaja 1,6 % namesto vladnih 2,01 % BDP.
Mark Rutte je obtožil Slovenijo manipuliranja s številkami glede obrambnih izdatkov.	Večina potrjuje obtožbo, RTV pa izpostavlja vsebino projektov.	Da: Rutte je v pismu Golobu Slovenijo obtožil manipuliranja.	Delno: Rutte opozarja na vključevanje projektov, ki ne sodijo v definicijo Nata.	Da: Članek navaja, da je Nato Slovenijo obtožil manipuliranja.	Da: Rutte je v pismu opozoril na napihovanje številk.	Da: Rutte je v pismu Golobu Slovenijo obtožil manipuliranja s številkami.	Da: Rutte je v pismu Golobu Slovenijo obtožil manipuliranja s številkami.	Da: Rutte je v pismu Golobu Slovenijo obtožil manipuliranja.
Slovenija je v obrambne izdatke vključila projekte, ki ne sodijo v dogovorjeno definicijo Nata.	Večina potrjuje Ruttejeve navedbe, STA ostaja implicitna.	Delno: Implicitno v obtožbi o manipuliranju s številkami.	Da: Rutte v pismu opozarja na vključevanje neustreznih projektov.	Da: Nato opozarja na vključitev projektov izven definicije.	Da: Rutte trdi, da so vključeni projekti izven dogovorjene definicije.	Da: Rutte opozarja na vključevanje projektov izven dogovorjene definicije.	Da: Rutte opozarja na vključevanje projektov izven dogovorjene definicije.	Da: Rutte opozarja na vključevanje projektov izven definicije Nata.
Obstajajo različna stališča glede interpretacije strukture obrambnih vlaganj med Slovenijo in Natom.	N1 izpostavlja vsebino pisma, ostali le potrjujejo razhajanja.	Da: Ruttejevo opozorilo kaže na razhajanja v interpretaciji številk.	Da: Vlada je poudarila obstoj različnih stališč glede interpretacije.	Da: Kabinet premierja in Mors potrjujeta različna stališča.	Delno: Razvidno iz Ruttejevega pisma o neustrezni vključitvi projektov.	Da: Vlada je poudarila obstoj različnih stališč glede interpretacije.	Da: Kabinet premierja je izpostavil različna stališča o interpretaciji.	Da: Vlada je poudarila obstoj različnih stališč glede interpretacije.
Zaveznice so se leta 2014 dogovorile za obrambne izdatke v višini dveh odstotkov BDP.	Večina potrjuje dogovor, 24ur in N1 ga sploh ne omenjata.	Delno: Naslov omenja cilj dveh odstotkov BDP.	Da: Članek navaja dogovor iz Walesa leta 2014 o dveh odstotkih.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek navaja dogovor iz Walesa leta 2014 o dveh odstotkih BDP.	Da: Članek omenja dogovor iz Walesa leta 2014 o dveh odstotkih BDP.	Da: Članek omenja dogovor iz Walesa leta 2014 o dveh odstotkih.
Nizki obrambni izdatki Slovenije spodkopavajo kolektivno varnost zavezništva.	Večina virov citira Rutteja, STA pa trditve sploh ne omenja.	Ni omenjeno	Da: Rutte neposredno trdi, da nizka uvrstitev spodkopava varnost.	Da: Rutte je v pismu zapisal, da to spodkopava kolektivno varnost.	Da: Rutte je direktno zapisal, da to spodkopava kolektivno varnost.	Da: Rutte je zapisal, da nizka uvrstitev spodkopava kolektivno varnost.	Da: Rutte je zapisal, da nizka uvrstitev spodkopava kolektivno varnost.	Da: Rutte trdi, da nizka uvrstitev spodkopava kolektivno varnost.
Slovenska vlada trdi, da je za obrambo namenila najvišji obseg sredstev do zdaj.	Večina povzema vladno trditev, STA in N1 je ne omenjata.	Ni omenjeno	Da: Kabinet predsednika vlade je to potrdil v izjavi.	Da: Kabinet predsednika vlade trdi, da gre za najvišji obseg doslej.	Ni omenjeno	Da: Kabinet premierja je potrdil, da so namenili najvišji obseg doslej.	Da: Kabinet premierja je potrdil, da so namenili najvišji obseg doslej.	Da: Kabinet premierja trdi, da so namenili najvišji obseg sredstev.
Vlada RS zagovarja širše razumevanje varnosti, ki vključuje kritično infrastrukturo in kibernetsko varnost.	Večina potrjuje; STA in N1 molčita; Žurnal izpostavlja naložbe.	Ni omenjeno	Da: Vlada poudarja širše razumevanje, vključno s temi področji.	Da: Vlada poudarja širše razumevanje, vključno s to infrastrukturo.	Ni omenjeno	Da: Vlada poudarja širše razumevanje, vključno s kritično infrastrukturo.	Da: Vlada poudarja širše razumevanje, vključno s kritično infrastrukturo.	Da: Vlada poudarja naložbe v kritično infrastrukturo in kibernetiko.
Nato ocenjuje, da so slovenski izračuni prenapihnjeni za približno 300 milijonov evrov.	Večina potrjuje razliko; STA in N1 trditve ne omenjata.	Ni omenjeno	Da: Rutte navaja, da je znesek za okoli 300 milijonov evrov manjši.	Da: Članek navaja Natovo oceno o prenapihnjenosti za 300 milijonov.	Ni omenjeno	Da: Rutte navaja, da je dejanska poraba za okoli 300 milijonov nižja.	Da: Rutte navaja, da je dejanska poraba za okoli 300 milijonov nižja.	Da: Rutte navaja, da je poraba za okoli 300 milijonov evrov nižja.
Slovenija naj bi v letu 2025 načrtovala 51-odstotno realno povečanje osnovnih obrambnih izdatkov.	Večina citira Rutteja, STA in N1 trditev povsem spregledata.	Ni omenjeno	Da: Rutte v pismu citira slovenske navedbe o 51-odstotnem povečanju.	Da: Navedeno je 51-odstotno povečanje v letu 2025.	Ni omenjeno	Da: Rutte v pismu citira slovensko navedbo o 51-odstotnem povečanju.	Da: Rutte v pismu citira navedbo o 51-odstotnem realnem povečanju.	Da: Rutte v pismu citira navedbo o 51-odstotnem realnem povečanju.
Rutte poziva Slovenijo k rešitvi vprašanja razhajanj pred julijskim vrhom v Ankari.	Večina potrjuje, STA in N1 pa o pozivu sploh ne poročata.	Ni omenjeno	Da: Rutte si želi obravnave vprašanja pred vrhom v Ankari.	Da: Rutte upa na naslovitev razhajanj do vrha v Ankari v juliju.	Ni omenjeno	Da: Rutte želi obravnavo vprašanja pred julijskim vrhom v Ankari.	Da: Rutte želi obravnavo vprašanja pred julijskim vrhom v Ankari.	Da: Rutte želi obravnavo vprašanja pred julijskim vrhom v Ankari.
Odhajajoča vlada naj bi vojski odtegnila približno 75 milijonov evrov zaradi proračunskih pritiskov.	Le 24ur poroča o odtegljaju, ostali viri trditev ignorirajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Navedeno je, da bo vlada vojski odtegnila okoli 75 milijonov.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno

claims

Dejanska slovenska poraba za obrambo naj bi znašala le 1,6 odstotka BDP namesto navedenih 2,01 odstotka.
Mark Rutte je obtožil Slovenijo manipuliranja s številkami glede obrambnih izdatkov.
Slovenija je v obrambne izdatke vključila projekte, ki ne sodijo v dogovorjeno definicijo Nata.
Obstajajo različna stališča glede interpretacije strukture obrambnih vlaganj med Slovenijo in Natom.
Zaveznice so se leta 2014 dogovorile za obrambne izdatke v višini dveh odstotkov BDP.
Nizki obrambni izdatki Slovenije spodkopavajo kolektivno varnost zavezništva.
Slovenska vlada trdi, da je za obrambo namenila najvišji obseg sredstev do zdaj.
Vlada RS zagovarja širše razumevanje varnosti, ki vključuje kritično infrastrukturo in kibernetsko varnost.
Nato ocenjuje, da so slovenski izračuni prenapihnjeni za približno 300 milijonov evrov.
Slovenija naj bi v letu 2025 načrtovala 51-odstotno realno povečanje osnovnih obrambnih izdatkov.
Rutte poziva Slovenijo k rešitvi vprašanja razhajanj pred julijskim vrhom v Ankari.
Odhajajoča vlada naj bi vojski odtegnila približno 75 milijonov evrov zaradi proračunskih pritiskov.

key differences

Dejanska slovenska poraba za obrambo naj bi znašala le 1,6 odstotka BDP namesto navedenih 2,01 odstotka.: Viri se razlikujejo v izpostavljanju razkoraka do 2,01 % BDP.
Mark Rutte je obtožil Slovenijo manipuliranja s številkami glede obrambnih izdatkov.: Večina potrjuje obtožbo, RTV pa izpostavlja vsebino projektov.
Nato ocenjuje, da so slovenski izračuni prenapihnjeni za približno 300 milijonov evrov.: Večina potrjuje razliko; STA in N1 trditve ne omenjata.
Nizki obrambni izdatki Slovenije spodkopavajo kolektivno varnost zavezništva.: Večina virov citira Rutteja, STA pa trditve sploh ne omenja.
Obstajajo različna stališča glede interpretacije strukture obrambnih vlaganj med Slovenijo in Natom.: N1 izpostavlja vsebino pisma, ostali le potrjujejo razhajanja.
Odhajajoča vlada naj bi vojski odtegnila približno 75 milijonov evrov zaradi proračunskih pritiskov.: Le 24ur poroča o odtegljaju, ostali viri trditev ignorirajo.
Rutte poziva Slovenijo k rešitvi vprašanja razhajanj pred julijskim vrhom v Ankari.: Večina potrjuje, STA in N1 pa o pozivu sploh ne poročata.
Slovenija je v obrambne izdatke vključila projekte, ki ne sodijo v dogovorjeno definicijo Nata.: Večina potrjuje Ruttejeve navedbe, STA ostaja implicitna.
Slovenija naj bi v letu 2025 načrtovala 51-odstotno realno povečanje osnovnih obrambnih izdatkov.: Večina citira Rutteja, STA in N1 trditev povsem spregledata.
Slovenska vlada trdi, da je za obrambo namenila najvišji obseg sredstev do zdaj.: Večina povzema vladno trditev, STA in N1 je ne omenjata.
Vlada RS zagovarja širše razumevanje varnosti, ki vključuje kritično infrastrukturo in kibernetsko varnost.: Večina potrjuje; STA in N1 molčita; Žurnal izpostavlja naložbe.
Zaveznice so se leta 2014 dogovorile za obrambne izdatke v višini dveh odstotkov BDP.: Večina potrjuje dogovor, 24ur in N1 ga sploh ne omenjata.

source analyses

24ur

Dejanska slovenska poraba za obrambo naj bi znašala le 1,6 odstotka BDP namesto navedenih 2,01 odstotka.: Da: Rutte ocenjuje dejanske izdatke na okoli 1,6 % BDP.
Mark Rutte je obtožil Slovenijo manipuliranja s številkami glede obrambnih izdatkov.: Da: Članek navaja, da je Nato Slovenijo obtožil manipuliranja.
Nato ocenjuje, da so slovenski izračuni prenapihnjeni za približno 300 milijonov evrov.: Da: Članek navaja Natovo oceno o prenapihnjenosti za 300 milijonov.
Nizki obrambni izdatki Slovenije spodkopavajo kolektivno varnost zavezništva.: Da: Rutte je v pismu zapisal, da to spodkopava kolektivno varnost.
Obstajajo različna stališča glede interpretacije strukture obrambnih vlaganj med Slovenijo in Natom.: Da: Kabinet premierja in Mors potrjujeta različna stališča.
Odhajajoča vlada naj bi vojski odtegnila približno 75 milijonov evrov zaradi proračunskih pritiskov.: Da: Navedeno je, da bo vlada vojski odtegnila okoli 75 milijonov.
Rutte poziva Slovenijo k rešitvi vprašanja razhajanj pred julijskim vrhom v Ankari.: Da: Rutte upa na naslovitev razhajanj do vrha v Ankari v juliju.
Slovenija je v obrambne izdatke vključila projekte, ki ne sodijo v dogovorjeno definicijo Nata.: Da: Nato opozarja na vključitev projektov izven definicije.
Slovenija naj bi v letu 2025 načrtovala 51-odstotno realno povečanje osnovnih obrambnih izdatkov.: Da: Navedeno je 51-odstotno povečanje v letu 2025.
Slovenska vlada trdi, da je za obrambo namenila najvišji obseg sredstev do zdaj.: Da: Kabinet predsednika vlade trdi, da gre za najvišji obseg doslej.
Vlada RS zagovarja širše razumevanje varnosti, ki vključuje kritično infrastrukturo in kibernetsko varnost.: Da: Vlada poudarja širše razumevanje, vključno s to infrastrukturo.
Zaveznice so se leta 2014 dogovorile za obrambne izdatke v višini dveh odstotkov BDP.: Ni omenjeno

Dnevnik

Dejanska slovenska poraba za obrambo naj bi znašala le 1,6 odstotka BDP namesto navedenih 2,01 odstotka.: Da: Rutte navaja, da je brez spornih projektov poraba okoli 1,6 % BDP.
Mark Rutte je obtožil Slovenijo manipuliranja s številkami glede obrambnih izdatkov.: Da: Rutte je v pismu Golobu Slovenijo obtožil manipuliranja s številkami.
Nato ocenjuje, da so slovenski izračuni prenapihnjeni za približno 300 milijonov evrov.: Da: Rutte navaja, da je dejanska poraba za okoli 300 milijonov nižja.
Nizki obrambni izdatki Slovenije spodkopavajo kolektivno varnost zavezništva.: Da: Rutte je zapisal, da nizka uvrstitev spodkopava kolektivno varnost.
Obstajajo različna stališča glede interpretacije strukture obrambnih vlaganj med Slovenijo in Natom.: Da: Vlada je poudarila obstoj različnih stališč glede interpretacije.
Odhajajoča vlada naj bi vojski odtegnila približno 75 milijonov evrov zaradi proračunskih pritiskov.: Ni omenjeno
Rutte poziva Slovenijo k rešitvi vprašanja razhajanj pred julijskim vrhom v Ankari.: Da: Rutte želi obravnavo vprašanja pred julijskim vrhom v Ankari.
Slovenija je v obrambne izdatke vključila projekte, ki ne sodijo v dogovorjeno definicijo Nata.: Da: Rutte opozarja na vključevanje projektov izven dogovorjene definicije.
Slovenija naj bi v letu 2025 načrtovala 51-odstotno realno povečanje osnovnih obrambnih izdatkov.: Da: Rutte v pismu citira slovensko navedbo o 51-odstotnem povečanju.
Slovenska vlada trdi, da je za obrambo namenila najvišji obseg sredstev do zdaj.: Da: Kabinet premierja je potrdil, da so namenili najvišji obseg doslej.
Vlada RS zagovarja širše razumevanje varnosti, ki vključuje kritično infrastrukturo in kibernetsko varnost.: Da: Vlada poudarja širše razumevanje, vključno s kritično infrastrukturo.
Zaveznice so se leta 2014 dogovorile za obrambne izdatke v višini dveh odstotkov BDP.: Da: Članek navaja dogovor iz Walesa leta 2014 o dveh odstotkih BDP.

N1

Dejanska slovenska poraba za obrambo naj bi znašala le 1,6 odstotka BDP namesto navedenih 2,01 odstotka.: Delno: Članek navaja 1,6 % brez spornih projektov; 2,01 % ni izrecno.
Mark Rutte je obtožil Slovenijo manipuliranja s številkami glede obrambnih izdatkov.: Da: Rutte je v pismu opozoril na napihovanje številk.
Nato ocenjuje, da so slovenski izračuni prenapihnjeni za približno 300 milijonov evrov.: Ni omenjeno
Nizki obrambni izdatki Slovenije spodkopavajo kolektivno varnost zavezništva.: Da: Rutte je direktno zapisal, da to spodkopava kolektivno varnost.
Obstajajo različna stališča glede interpretacije strukture obrambnih vlaganj med Slovenijo in Natom.: Delno: Razvidno iz Ruttejevega pisma o neustrezni vključitvi projektov.
Odhajajoča vlada naj bi vojski odtegnila približno 75 milijonov evrov zaradi proračunskih pritiskov.: Ni omenjeno
Rutte poziva Slovenijo k rešitvi vprašanja razhajanj pred julijskim vrhom v Ankari.: Ni omenjeno
Slovenija je v obrambne izdatke vključila projekte, ki ne sodijo v dogovorjeno definicijo Nata.: Da: Rutte trdi, da so vključeni projekti izven dogovorjene definicije.
Slovenija naj bi v letu 2025 načrtovala 51-odstotno realno povečanje osnovnih obrambnih izdatkov.: Ni omenjeno
Slovenska vlada trdi, da je za obrambo namenila najvišji obseg sredstev do zdaj.: Ni omenjeno
Vlada RS zagovarja širše razumevanje varnosti, ki vključuje kritično infrastrukturo in kibernetsko varnost.: Ni omenjeno
Zaveznice so se leta 2014 dogovorile za obrambne izdatke v višini dveh odstotkov BDP.: Ni omenjeno

RTV Slovenija

Dejanska slovenska poraba za obrambo naj bi znašala le 1,6 odstotka BDP namesto navedenih 2,01 odstotka.: Da: Rutte navaja 1,6 % BDP po izločitvi neustreznih projektov.
Mark Rutte je obtožil Slovenijo manipuliranja s številkami glede obrambnih izdatkov.: Delno: Rutte opozarja na vključevanje projektov, ki ne sodijo v definicijo Nata.
Nato ocenjuje, da so slovenski izračuni prenapihnjeni za približno 300 milijonov evrov.: Da: Rutte navaja, da je znesek za okoli 300 milijonov evrov manjši.
Nizki obrambni izdatki Slovenije spodkopavajo kolektivno varnost zavezništva.: Da: Rutte neposredno trdi, da nizka uvrstitev spodkopava varnost.
Obstajajo različna stališča glede interpretacije strukture obrambnih vlaganj med Slovenijo in Natom.: Da: Vlada je poudarila obstoj različnih stališč glede interpretacije.
Odhajajoča vlada naj bi vojski odtegnila približno 75 milijonov evrov zaradi proračunskih pritiskov.: Ni omenjeno
Rutte poziva Slovenijo k rešitvi vprašanja razhajanj pred julijskim vrhom v Ankari.: Da: Rutte si želi obravnave vprašanja pred vrhom v Ankari.
Slovenija je v obrambne izdatke vključila projekte, ki ne sodijo v dogovorjeno definicijo Nata.: Da: Rutte v pismu opozarja na vključevanje neustreznih projektov.
Slovenija naj bi v letu 2025 načrtovala 51-odstotno realno povečanje osnovnih obrambnih izdatkov.: Da: Rutte v pismu citira slovenske navedbe o 51-odstotnem povečanju.
Slovenska vlada trdi, da je za obrambo namenila najvišji obseg sredstev do zdaj.: Da: Kabinet predsednika vlade je to potrdil v izjavi.
Vlada RS zagovarja širše razumevanje varnosti, ki vključuje kritično infrastrukturo in kibernetsko varnost.: Da: Vlada poudarja širše razumevanje, vključno s temi področji.
Zaveznice so se leta 2014 dogovorile za obrambne izdatke v višini dveh odstotkov BDP.: Da: Članek navaja dogovor iz Walesa leta 2014 o dveh odstotkih.

STA

Dejanska slovenska poraba za obrambo naj bi znašala le 1,6 odstotka BDP namesto navedenih 2,01 odstotka.: Delno: Članek omenja Ruttejevo oceno o nižji dejanski porabi.
Mark Rutte je obtožil Slovenijo manipuliranja s številkami glede obrambnih izdatkov.: Da: Rutte je v pismu Golobu Slovenijo obtožil manipuliranja.
Nato ocenjuje, da so slovenski izračuni prenapihnjeni za približno 300 milijonov evrov.: Ni omenjeno
Nizki obrambni izdatki Slovenije spodkopavajo kolektivno varnost zavezništva.: Ni omenjeno
Obstajajo različna stališča glede interpretacije strukture obrambnih vlaganj med Slovenijo in Natom.: Da: Ruttejevo opozorilo kaže na razhajanja v interpretaciji številk.
Odhajajoča vlada naj bi vojski odtegnila približno 75 milijonov evrov zaradi proračunskih pritiskov.: Ni omenjeno
Rutte poziva Slovenijo k rešitvi vprašanja razhajanj pred julijskim vrhom v Ankari.: Ni omenjeno
Slovenija je v obrambne izdatke vključila projekte, ki ne sodijo v dogovorjeno definicijo Nata.: Delno: Implicitno v obtožbi o manipuliranju s številkami.
Slovenija naj bi v letu 2025 načrtovala 51-odstotno realno povečanje osnovnih obrambnih izdatkov.: Ni omenjeno
Slovenska vlada trdi, da je za obrambo namenila najvišji obseg sredstev do zdaj.: Ni omenjeno
Vlada RS zagovarja širše razumevanje varnosti, ki vključuje kritično infrastrukturo in kibernetsko varnost.: Ni omenjeno
Zaveznice so se leta 2014 dogovorile za obrambne izdatke v višini dveh odstotkov BDP.: Delno: Naslov omenja cilj dveh odstotkov BDP.

SiOL

Dejanska slovenska poraba za obrambo naj bi znašala le 1,6 odstotka BDP namesto navedenih 2,01 odstotka.: Da: Rutte navaja, da je brez spornih projektov poraba le 1,6 % BDP.
Mark Rutte je obtožil Slovenijo manipuliranja s številkami glede obrambnih izdatkov.: Da: Rutte je v pismu Golobu Slovenijo obtožil manipuliranja s številkami.
Nato ocenjuje, da so slovenski izračuni prenapihnjeni za približno 300 milijonov evrov.: Da: Rutte navaja, da je dejanska poraba za okoli 300 milijonov nižja.
Nizki obrambni izdatki Slovenije spodkopavajo kolektivno varnost zavezništva.: Da: Rutte je zapisal, da nizka uvrstitev spodkopava kolektivno varnost.
Obstajajo različna stališča glede interpretacije strukture obrambnih vlaganj med Slovenijo in Natom.: Da: Kabinet premierja je izpostavil različna stališča o interpretaciji.
Odhajajoča vlada naj bi vojski odtegnila približno 75 milijonov evrov zaradi proračunskih pritiskov.: Ni omenjeno
Rutte poziva Slovenijo k rešitvi vprašanja razhajanj pred julijskim vrhom v Ankari.: Da: Rutte želi obravnavo vprašanja pred julijskim vrhom v Ankari.
Slovenija je v obrambne izdatke vključila projekte, ki ne sodijo v dogovorjeno definicijo Nata.: Da: Rutte opozarja na vključevanje projektov izven dogovorjene definicije.
Slovenija naj bi v letu 2025 načrtovala 51-odstotno realno povečanje osnovnih obrambnih izdatkov.: Da: Rutte v pismu citira navedbo o 51-odstotnem realnem povečanju.
Slovenska vlada trdi, da je za obrambo namenila najvišji obseg sredstev do zdaj.: Da: Kabinet premierja je potrdil, da so namenili najvišji obseg doslej.
Vlada RS zagovarja širše razumevanje varnosti, ki vključuje kritično infrastrukturo in kibernetsko varnost.: Da: Vlada poudarja širše razumevanje, vključno s kritično infrastrukturo.
Zaveznice so se leta 2014 dogovorile za obrambne izdatke v višini dveh odstotkov BDP.: Da: Članek omenja dogovor iz Walesa leta 2014 o dveh odstotkih BDP.

Žurnal24

Dejanska slovenska poraba za obrambo naj bi znašala le 1,6 odstotka BDP namesto navedenih 2,01 odstotka.: Da: Rutte navaja 1,6 % namesto vladnih 2,01 % BDP.
Mark Rutte je obtožil Slovenijo manipuliranja s številkami glede obrambnih izdatkov.: Da: Rutte je v pismu Golobu Slovenijo obtožil manipuliranja.
Nato ocenjuje, da so slovenski izračuni prenapihnjeni za približno 300 milijonov evrov.: Da: Rutte navaja, da je poraba za okoli 300 milijonov evrov nižja.
Nizki obrambni izdatki Slovenije spodkopavajo kolektivno varnost zavezništva.: Da: Rutte trdi, da nizka uvrstitev spodkopava kolektivno varnost.
Obstajajo različna stališča glede interpretacije strukture obrambnih vlaganj med Slovenijo in Natom.: Da: Vlada je poudarila obstoj različnih stališč glede interpretacije.
Odhajajoča vlada naj bi vojski odtegnila približno 75 milijonov evrov zaradi proračunskih pritiskov.: Ni omenjeno
Rutte poziva Slovenijo k rešitvi vprašanja razhajanj pred julijskim vrhom v Ankari.: Da: Rutte želi obravnavo vprašanja pred julijskim vrhom v Ankari.
Slovenija je v obrambne izdatke vključila projekte, ki ne sodijo v dogovorjeno definicijo Nata.: Da: Rutte opozarja na vključevanje projektov izven definicije Nata.
Slovenija naj bi v letu 2025 načrtovala 51-odstotno realno povečanje osnovnih obrambnih izdatkov.: Da: Rutte v pismu citira navedbo o 51-odstotnem realnem povečanju.
Slovenska vlada trdi, da je za obrambo namenila najvišji obseg sredstev do zdaj.: Da: Kabinet premierja trdi, da so namenili najvišji obseg sredstev.
Vlada RS zagovarja širše razumevanje varnosti, ki vključuje kritično infrastrukturo in kibernetsko varnost.: Da: Vlada poudarja naložbe v kritično infrastrukturo in kibernetiko.
Zaveznice so se leta 2014 dogovorile za obrambne izdatke v višini dveh odstotkov BDP.: Da: Članek omenja dogovor iz Walesa leta 2014 o dveh odstotkih.

Analiza sentimenta

Entiteta	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	24ur	N1	Dnevnik	SiOL	Žurnal24
Robert Golob	Uradni viri nevtralni, komercialni poudarjajo ostre kritike.	Nevtralno: Omenjen kot prejemnik pisma brez eksplicitnega vrednotenja.	Nevtralno: Omenjen kot prejemnik pisma in govorec brez meta-vrednotenja.	Negativno: Prejemnik Ruttejeve kritike o spodkopavanju varnosti.	Negativno: Prejemnik ostre kritike glede napihovanja številk.	Negativno: Cilj Ruttejevih obtožb o manipuliranju s številkami.	Negativno: Tarča Ruttejevih obtožb o manipuliranju s številkami.	Negativno: Neposredno obtožen manipuliranja s številkami v pismu.
Vlada Republike Slovenije	RTV nevtralen, ostali kritični do poročanja o izdatkih.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena kot govorec, ki zagovarja svoja stališča.	Negativno: Obtožena manipuliranja s številkami in spodkopavanja varnosti.	Negativno: Implicirana kritika zaradi napačnega poročanja o izdatkih.	Negativno: Rutte ji očita napačno navajanje podatkov o porabi.	Negativno: Rutte ji očita vključevanje neustreznih projektov v porabo.	Negativno: Obtožena napačnega navajanja podatkov o obrambni porabi.
Mark Rutte	Vsi viri enotno nevtralno povzemajo njegove kritične izjave.	Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki podaja kritiko brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: Govorec, ki kritizira Slovenijo; avtor ga ne vrednoti.	Nevtralno: Govorec, ki kritizira; avtor ga ne vrednoti meta-opisno.	Nevtralno: Govorec, ki kritizira; avtor ga ne vrednoti.	Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki kritizira; avtor ga ne vrednoti.	Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki podaja kritiko brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki kritizira; avtor ga ne vrednoti.
Nato	Vsi viri so nevtralni; razlika je le v izpostavljenih temah.	Nevtralno: Organizacija je omenjena le kot vir uradnega dopisa.	Nevtralno: Omenjen v kontekstu zavezništva, vrhov in smernic.	Nevtralno: Vir opozoril in metodologije brez uredniškega vrednotenja.	Nevtralno: Omenjen le kot institucija v okviru pisma.	Nevtralno: Omenjen v kontekstu zavezništva in standardov porabe.	Nevtralno: Omenjen kot organizacija v kontekstu smernic in vrha.	Nevtralno: Omenjen kot institucija, ki opozarja na neizpolnjevanje zavez.
Slovenija	Vsi viri so enotno negativni; razlike so le v stopnji obtožb.	Negativno: Izrecno obtožena manipuliranja s številkami glede izdatkov.	Negativno: Rutte jo kritizira zaradi prenizkih izdatkov in spodkopavanja.	Negativno: Tarča Ruttejeve kritike zaradi nizkih izdatkov in manipulacij.	Negativno: Kritizirana zaradi nizkih izdatkov in spodkopavanja varnosti.	Negativno: Izrecno obtožena manipuliranja in spodkopavanja varnosti.	Negativno: Obtožena spodkopavanja kolektivne varnosti in nizke porabe.	Negativno: Kritizirana zaradi nizkih izdatkov in spodkopavanja varnosti.
Kabinet predsednika vlade	Vsi viri poročajo nevtralno, razlikujejo se le v citiranosti.	Ni omenjeno	Nevtralno: Informativno omenjen kot vir potrditve prejema pisma.	Nevtralno: Citiran kot vir uradnih pojasnil in zagovora vlade.	Ni omenjeno	Nevtralno: Naveden le kot vir uradnega odziva in pojasnil.	Nevtralno: Podaja zgolj uradni odziv in pojasnila na prejeto pismo.	Nevtralno: Naveden kot vir odziva in pojasnil na prejeto pismo.
Evropa	Enotno nevtralen poudarek na varnosti; nekateri je ne omenjajo.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena v kontekstu krepitve varnosti znotraj zavezništva.	Nevtralno: Omenjena le v citatu o krepitvi varnosti.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena v kontekstu krepitve kolektivne varnosti.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu krepitve kolektivne varnosti.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu kolektivne varnosti in močnejše zveze.
Ankara	Vsi viri so nevtralni; razlika je le v (ne)omenjanju lokacije.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena zgolj kot lokacija prihajajočega vrha.	Nevtralno: Omenjena zgolj kot lokacija prihodnjega vrha Nata.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena zgolj kot lokacija prihodnjega vrha.	Nevtralno: Omenjena zgolj kot lokacija prihodnjega vrha.	Nevtralno: Omenjena zgolj kot lokacija prihodnjega vrha zveze Nato.
Haag	Vsi viri so nevtralni; razlika je le v (ne)omenjanju lokacije.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen kot lokacija lanskega vrha in novih zavez.	Nevtralno: Omenjen zgolj kot lokacija preteklega vrha Nata.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen kot lokacija vrha, kjer so sprejeli nove zaveze.	Nevtralno: Omenjen kot lokacija vrha, kjer so bile sprejete zaveze.	Nevtralno: Omenjen kot kraj lanskega vrha in novih zavez.
Wales	Vsi viri so nevtralni; razlika je le v omembi lokacije.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen kot lokacija preteklega dogovora o izdatkih.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen kot lokacija preteklega dogovora o porabi.	Nevtralno: Omenjen kot lokacija preteklega dogovora o izdatkih.	Nevtralno: Omenjen kot kraj preteklega dogovora o obrambnih izdatkih.
Bruselj	Le STA in 24ur ga nevtralno umeščata kot lokacijo dogajanja.	Nevtralno: Naveden zgolj kot lokacija poročanja oziroma vira.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen kot kraj, kjer pismo močno odmeva.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Slovenska vojska	Le 24ur poroča nevtralno o opremi, ostali viri molčijo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena v kontekstu financiranja in opremljanja.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno

entities

Robert Golob
Vlada Republike Slovenije
Mark Rutte
Nato
Slovenija
Kabinet predsednika vlade
Evropa
Ankara
Haag
Wales
Bruselj
Slovenska vojska

key differences

Ankara: Vsi viri so nevtralni; razlika je le v (ne)omenjanju lokacije.
Bruselj: Le STA in 24ur ga nevtralno umeščata kot lokacijo dogajanja.
Evropa: Enotno nevtralen poudarek na varnosti; nekateri je ne omenjajo.
Haag: Vsi viri so nevtralni; razlika je le v (ne)omenjanju lokacije.
Kabinet predsednika vlade: Vsi viri poročajo nevtralno, razlikujejo se le v citiranosti.
Mark Rutte: Vsi viri enotno nevtralno povzemajo njegove kritične izjave.
Nato: Vsi viri so nevtralni; razlika je le v izpostavljenih temah.
Robert Golob: Uradni viri nevtralni, komercialni poudarjajo ostre kritike.
Slovenija: Vsi viri so enotno negativni; razlike so le v stopnji obtožb.
Slovenska vojska: Le 24ur poroča nevtralno o opremi, ostali viri molčijo.
Vlada Republike Slovenije: RTV nevtralen, ostali kritični do poročanja o izdatkih.
Wales: Vsi viri so nevtralni; razlika je le v omembi lokacije.

source analyses

24ur

Ankara: Nevtralno: Omenjena zgolj kot lokacija prihodnjega vrha Nata.
Bruselj: Nevtralno: Omenjen kot kraj, kjer pismo močno odmeva.
Evropa: Nevtralno: Omenjena le v citatu o krepitvi varnosti.
Haag: Nevtralno: Omenjen zgolj kot lokacija preteklega vrha Nata.
Kabinet predsednika vlade: Nevtralno: Citiran kot vir uradnih pojasnil in zagovora vlade.
Mark Rutte: Nevtralno: Govorec, ki kritizira; avtor ga ne vrednoti meta-opisno.
Nato: Nevtralno: Vir opozoril in metodologije brez uredniškega vrednotenja.
Robert Golob: Negativno: Prejemnik Ruttejeve kritike o spodkopavanju varnosti.
Slovenija: Negativno: Tarča Ruttejeve kritike zaradi nizkih izdatkov in manipulacij.
Slovenska vojska: Nevtralno: Omenjena v kontekstu financiranja in opremljanja.
Vlada Republike Slovenije: Negativno: Obtožena manipuliranja s številkami in spodkopavanja varnosti.
Wales: Ni omenjeno

Dnevnik

Ankara: Nevtralno: Omenjena zgolj kot lokacija prihodnjega vrha.
Bruselj: Ni omenjeno
Evropa: Nevtralno: Omenjena v kontekstu krepitve kolektivne varnosti.
Haag: Nevtralno: Omenjen kot lokacija vrha, kjer so sprejeli nove zaveze.
Kabinet predsednika vlade: Nevtralno: Naveden le kot vir uradnega odziva in pojasnil.
Mark Rutte: Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki kritizira; avtor ga ne vrednoti.
Nato: Nevtralno: Omenjen v kontekstu zavezništva in standardov porabe.
Robert Golob: Negativno: Cilj Ruttejevih obtožb o manipuliranju s številkami.
Slovenija: Negativno: Izrecno obtožena manipuliranja in spodkopavanja varnosti.
Slovenska vojska: Ni omenjeno
Vlada Republike Slovenije: Negativno: Rutte ji očita napačno navajanje podatkov o porabi.
Wales: Nevtralno: Omenjen kot lokacija preteklega dogovora o porabi.

N1

Ankara: Ni omenjeno
Bruselj: Ni omenjeno
Evropa: Ni omenjeno
Haag: Ni omenjeno
Kabinet predsednika vlade: Ni omenjeno
Mark Rutte: Nevtralno: Govorec, ki kritizira; avtor ga ne vrednoti.
Nato: Nevtralno: Omenjen le kot institucija v okviru pisma.
Robert Golob: Negativno: Prejemnik ostre kritike glede napihovanja številk.
Slovenija: Negativno: Kritizirana zaradi nizkih izdatkov in spodkopavanja varnosti.
Slovenska vojska: Ni omenjeno
Vlada Republike Slovenije: Negativno: Implicirana kritika zaradi napačnega poročanja o izdatkih.
Wales: Ni omenjeno

RTV Slovenija

Ankara: Nevtralno: Omenjena zgolj kot lokacija prihajajočega vrha.
Bruselj: Ni omenjeno
Evropa: Nevtralno: Omenjena v kontekstu krepitve varnosti znotraj zavezništva.
Haag: Nevtralno: Omenjen kot lokacija lanskega vrha in novih zavez.
Kabinet predsednika vlade: Nevtralno: Informativno omenjen kot vir potrditve prejema pisma.
Mark Rutte: Nevtralno: Govorec, ki kritizira Slovenijo; avtor ga ne vrednoti.
Nato: Nevtralno: Omenjen v kontekstu zavezništva, vrhov in smernic.
Robert Golob: Nevtralno: Omenjen kot prejemnik pisma in govorec brez meta-vrednotenja.
Slovenija: Negativno: Rutte jo kritizira zaradi prenizkih izdatkov in spodkopavanja.
Slovenska vojska: Ni omenjeno
Vlada Republike Slovenije: Nevtralno: Omenjena kot govorec, ki zagovarja svoja stališča.
Wales: Nevtralno: Omenjen kot lokacija preteklega dogovora o izdatkih.

STA

Ankara: Ni omenjeno
Bruselj: Nevtralno: Naveden zgolj kot lokacija poročanja oziroma vira.
Evropa: Ni omenjeno
Haag: Ni omenjeno
Kabinet predsednika vlade: Ni omenjeno
Mark Rutte: Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki podaja kritiko brez meta-vrednotenja.
Nato: Nevtralno: Organizacija je omenjena le kot vir uradnega dopisa.
Robert Golob: Nevtralno: Omenjen kot prejemnik pisma brez eksplicitnega vrednotenja.
Slovenija: Negativno: Izrecno obtožena manipuliranja s številkami glede izdatkov.
Slovenska vojska: Ni omenjeno
Vlada Republike Slovenije: Ni omenjeno
Wales: Ni omenjeno

SiOL

Ankara: Nevtralno: Omenjena zgolj kot lokacija prihodnjega vrha.
Bruselj: Ni omenjeno
Evropa: Nevtralno: Omenjena v kontekstu krepitve kolektivne varnosti.
Haag: Nevtralno: Omenjen kot lokacija vrha, kjer so bile sprejete zaveze.
Kabinet predsednika vlade: Nevtralno: Podaja zgolj uradni odziv in pojasnila na prejeto pismo.
Mark Rutte: Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki podaja kritiko brez meta-vrednotenja.
Nato: Nevtralno: Omenjen kot organizacija v kontekstu smernic in vrha.
Robert Golob: Negativno: Tarča Ruttejevih obtožb o manipuliranju s številkami.
Slovenija: Negativno: Obtožena spodkopavanja kolektivne varnosti in nizke porabe.
Slovenska vojska: Ni omenjeno
Vlada Republike Slovenije: Negativno: Rutte ji očita vključevanje neustreznih projektov v porabo.
Wales: Nevtralno: Omenjen kot lokacija preteklega dogovora o izdatkih.

Žurnal24

Ankara: Nevtralno: Omenjena zgolj kot lokacija prihodnjega vrha zveze Nato.
Bruselj: Ni omenjeno
Evropa: Nevtralno: Omenjena v kontekstu kolektivne varnosti in močnejše zveze.
Haag: Nevtralno: Omenjen kot kraj lanskega vrha in novih zavez.
Kabinet predsednika vlade: Nevtralno: Naveden kot vir odziva in pojasnil na prejeto pismo.
Mark Rutte: Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki kritizira; avtor ga ne vrednoti.
Nato: Nevtralno: Omenjen kot institucija, ki opozarja na neizpolnjevanje zavez.
Robert Golob: Negativno: Neposredno obtožen manipuliranja s številkami v pismu.
Slovenija: Negativno: Kritizirana zaradi nizkih izdatkov in spodkopavanja varnosti.
Slovenska vojska: Ni omenjeno
Vlada Republike Slovenije: Negativno: Obtožena napačnega navajanja podatkov o obrambni porabi.
Wales: Nevtralno: Omenjen kot kraj preteklega dogovora o obrambnih izdatkih.

Viri

articles

article order
8
body
Bruselj/Ljubljana, 28. maja - Generalni sekretar Nata Mark Rutte je v pismu premierju Robertu Golobu, ki opravlja tekoče posle, Slovenijo obtožil manipuliranja s številkami glede izdatkov za obrambo, danes poroča spletni portal 24ur. Rutte ocenjuje, da je dejanska slovenska poraba za osnovne ...
language
slv
published at
2026-05-28T16:29:55
source
STA
title
Rutte opozoril Goloba, da Slovenija za obrambo namenja manj od dveh odstotkov BDP
url
https://www.sta.si/3560764/rutte-opozoril-goloba-da-slovenija-za-obrambo-namenja-manj-od-dveh-odstotkov-bdp
article order
4
body
"Glede na odgovor vaše države je bilo za leto 2025 navedeno znatno, 51-odstotno realno povečanje osnovnih obrambnih izdatkov Slovenije, s čimer je bila prvič izpolnjena smernica o dveh odstotkih za (obrambne) izdatke, in sicer v višini 2,01 BDP-ja," je v pismu Robertu Golobu z začetka meseca, ki ga je objavil portal 24ur, zapisal Rutte. Ob tem je opozoril, da je bilo povišanje izdatkov glede na ocene njegovega osebja doseženo z vključevanjem projektov, ki ne sodijo v dogovorjeno opredelitev osnovnih obrambnih izdatkov. Če te izločimo, je Slovenija lani po navedbah Rutteja za osnovne obrambne izdatke namenila okoli 1,6 odstotka BDP-ja, kar je približno 300 milijonov evrov manj. Kateri projekti so sporni, iz pisma ni razvidno. "Slovenska stalna nizka uvrstitev na področju obrambnih izdatkov v času stiske spodkopava našo kolektivno varnost, saj si prizadevamo porazdeliti breme in zagotoviti močnejšo Evropo v močnejšem Natu. Zato je ključnega pomena, da Slovenija prevzame svoj pravičen delež bremena in ublaži dolgotrajne primanjkljaje," je dodal Rutte. Po mnenju Rutteja bi Slovenija morala zagotoviti potrebna finančna sredstva za okrepitev obrambnih izdatkov. Želi si, da bi to vprašanje obravnavali še pred julijskim vrhom zveze Nato v Ankari. Zaveznice so se leta 2014 v Walesu dogovorile, da bodo za obrambo namenile dva odstotka BDP, na vrhu v Haagu junija lani pa so se zavezale k dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035. Od tega bi 3,5 odstotka namenile za naložbe neposredno v obrambo, 1,5 odstotka pa za naložbe, povezane z njo. Golob: Vlada je za obrambo namenila navjišji obseg sredstev do zdaj Iz kabineta predsednika vlade so za 24ur potrdili, da je Golob prejel pismo generalnega sekretarja Nata. Ob tem so zagotovili, da je vlada "za obrambo namenila najvišji obseg sredstev do zdaj in Slovenijo pripeljala do izpolnitve dolgoletne zaveze, da za obrambo nameni dva odstotka BDP"-ja. Prav tako so poudarili, da "obstajajo različna stališča glede interpretacije strukture vlaganj". Dodali so, da Slovenija zagovarja "širše razumevanje varnosti in odpornosti, ki poleg vojaških zmogljivosti vključuje tudi naložbe v kritično infrastrukturo, kibernetsko varnost, energetsko varnost, vojaško mobilnost ter druge zmogljivosti, pomembne za varnost države in zavezništva".
language
slv
published at
2026-05-28T16:45:38
source
RTV Slovenija
title
Rutte: Slovenska nizka uvrstitev na področju obrambnih izdatkov spodkopava našo varnost
url
https://www.rtvslo.si/slovenija/rutte-slovenska-nizka-uvrstitev-na-podrocju-obrambnih-izdatkov-spodkopava-naso-varnost/783622
article order
6
body
Slovenija je od zveze Nato prejela zaušnico. V pismu Golobu je prvi mož Nata Rutte opozoril, da slovenski nizki obrambni izdatki v času stiske "spodkopavajo našo kolektivno varnost". Po njegovih ocenah naj bi bili dejanski izdatki za osnovne obrambne izdatke precej nižji od dveh odstotkov, ki jih navaja vlada - le okoli 1,6 odstotka BDP. Nato opozarja, da so vladni izračuni "prenapihnjeni" za 300 milijonov evrov in da so vanje vključili tudi izdatke, ki ne sodijo med osnovne obrambne izdatke, kot jih je definiral Nato. V času, ko odhajajoča vlada zaradi proračunskih pritiskov sredstva na obrambnem področju še znižuje in bo vojski odtegnila približno 75 milijonov evrov, predvsem na račun nižje porabe za opremljanje, infrastrukturo in modernizacijo vojske, je Nato Slovenijo obtožil manipuliranja s številkami. V uredništvo smo namreč prejeli pismo generalnega sekretarja Zveze Nato, Marka Rutteja, ki ga je v začetku maja poslal predsedniku vlade, ki opravlja tekoče posle, Robertu Golobu. V njem je izpostavil razhajanje med uradnimi številkami vlade in metodologijo Nata glede osnovnih obrambnih izdatkov. Pismo močno odmeva tudi v Bruslju. Več o tem, kakšni so odzivi na "zaušnico" Sloveniji, pa v oddaji 24UR ob 19. uri. Po podatkih, ki jih je Slovenija posredovala v okviru obrambnega načrtovanja, naj bi država v letu 2025 za osnovno obrambo namenila 2,01 odstotka BDP, kar je 51-odstotno povečanje v primerjavi z leti poprej. A po oceni Nata je bil ta "preskok" v veliki meri dosežen tako, da je vlada v osnovne obrambne izdatke vključila tudi projekte, ki po Ruttejevih besedah ne sodijo v dogovorjeno definicijo obrambnih izdatkov. Če te izločijo iz teh dveh odstotkov, pa naj bi Slovenija za obrambo dejansko namenila le okoli 1,6 odstotka BDP, kar je približno 300 milijonov evrov manj. "Slovenska stalna nizka uvrstitev na področju obrambnih izdatkov v času stiske spodkopava našo kolektivno varnost, saj si prizadevamo porazdeliti breme in zagotoviti močnejšo Evropo v močnejšem Natu. Zato je ključnega pomena, da Slovenija prevzame svoj pravičen delež bremena in ublaži dolgotrajne primanjkljaje," je zapisal Rutte. Našo državo je pozval, naj nujno zagotovi potrebna finančna sredstva s povečanjem in ohranjanjem obrambnih izdatkov. "Slovenijo pozivam, naj v zavezo 3,5 odstotka upošteva le dogovorjene osnovne obrambne izdatke," je zapisal Rutte. Kateri projekti so sporni, iz pisma ni razvidno, vendar najverjetneje gre za projekte infrastrukture dvojne rabe, širše varnostne programe in nekatere razvojne naložbe. Rutte je izrazil upanje, da bo slovenska vlada to razhajanje v številkah naslovila do naslednjega vrha Nata, ki bo v Ankari potekal v začetku julija. Šef Nata na vrhu pričakuje "plodno razpravo o načrtih zaveznic, vključno z verodostojno potjo do izpolnitve zaveze 3,5 odstotka". Preberi še Vlada razporedila 133 milijonov evrov Vlada: Obstajajo različna stališča glede interpretacije strukture vlaganj Iz Kabineta predsednika vlade so nam potrdili, da je Golob prejel pismo Rutteja. "Vlada predsednika vlade dr. Roberta Goloba je za obrambo namenila najvišji obseg sredstev doslej in Slovenijo pripeljala do izpolnitve dolgoletne zaveze, da za obrambo nameni dva odstotka BDP. S tem je Sloveniji uspelo to, kar v preteklosti ni uresničila nobena prejšnja vlada," odgovarjajo na Ruttejeve očitke. Poudarili so, da pri tem "obstajajo različna stališča glede interpretacije strukture vlaganj" in da Slovenija zagovarja "širše razumevanje varnosti in odpornosti, ki poleg vojaških zmogljivosti vključuje tudi naložbe v kritično infrastrukturo, kibernetsko varnost, energetsko varnost, vojaško mobilnost ter druge zmogljivosti, pomembne za varnost države in zavezništva". Dodali so, da je Golob takšno razumevanje varnosti poudaril že večkrat in da se s tovrstno dilemo soočajo tudi nekatere druge članice zavezništva. V kabinetu premierja so dodali, da je Golob tudi večkrat pojasnil, da je "edina operativna zaveza, ki jo je Slovenija sprejela, zaveza iz Resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, ki jo je potrdil Državni zbor". Gre za dva odstotka BDP za obrambo v letu 2025 in postopno zviševanje do treh odstotkov BDP do leta 2030. "Upamo, da bo prihodnja vlada razumela vlogo Slovenije kot verodostojne in odgovorne članice zavezništva in izpolnjevala sprejete zaveze," so dodali. Spomnili so tudi, da bo leta 2029 opravljen pregled, ali je nadaljnje povečevanje vlaganj v obrambo smiselno in skladno z varnostnimi razmerami po svetu. Mors: Dosegli smo 2,04 odstotka, metodologiji se razlikujeta Za dodatna pojasnila glede metodologije, strukture izdatkov in poročanja zvezi Nato smo se obrnili tudi na Ministrstvo za obrambo (Mors). Minister Borut Sajovic je pojasnil, da je Slovenija v letu 2025 za obrambo namenila 1,438 milijarde evrov oziroma 2,04 odstotka BDP. Po njihovih podatkih največji delež predstavljajo izdatki ministrstva za obrambo, ki so skupaj znašali 1,071 milijarde evrov. Poleg tega kot izdatke za obrambo na Mors navajajo tudi 1,1 milijona evrov za Urad za varovanje tajnih podatkov, izdatke vojaških pokojnin (ocenjeni na 35,6 milijona evrov, številka še ni dokončna) ter izdatke za obrambo v proračunu drugih ministrstev in izdatki podjetij posebnega pomena za obrambo v skupni vrednosti 330,3 milijona evrov. "Ta kategorija zajema tudi druge ključne investicije za potrebe Slovenske vojske in zavezništva na področju Republike Slovenije, ki se financirajo iz sredstev nosilcev obrambnega načrtovanja, med drugim tudi iz proračunov zavodov ter gospodarskih družb, katerih dejavnost je posebna pomena za obrambo, ki je tako večinoma v državni lasti," so zapisali na Mors. Prav v tej zadnji kategoriji tičijo razlogi za razhajanje. "Drži, da pri slovenskih obrambnih izdatkih obstajata dva pogleda o delu izdatkov, ki se nanašajo na obrambne projekte z drugih ministrstev," pravijo na Mors in dodajajo, da je kategorija obrambnega načrtovanja, ki jo izvajajo nosilci obrambnega načrtovanja skladno z Zakonom o obrambi, specifika naše države. "Pri tem gre predvsem za projekte povezane z večjo operativnostjo v prostoru in logistične oskrbe tako za potrebe Slovenske vojske kot tudi za zavezništvo. Te naloge in njihove finančne posledice štejemo v naše obrambne izdatke kot del jedrnih obrambnih izdatkov iz naslova mešanih civilno-vojaških aktivnosti, medtem ko jih Direktorat za obrambno politiko in načrtovanje Sekretariata zveze Nato večinoma obravnava kot z obrambo in varnostjo povezanimi vlaganji," so poudarili na obrambnem ministrstvu. Po navedbah ministrstva gre torej za dva legitimna, a različna pogleda. Ob tem poudarjajo tudi, da je Slovenija v zadnjih letih občutno povečala sredstva za obrambo - z 1,24 odstotka BDP v letu 2021 na več kot dva odstotka letos. "Odstotek obrambnih izdatkov Slovenije v primerjavi z nekaterimi državami članicami, predvsem v vzhodnem krilu Nata ni med največjimi, je pa naša država vsekakor kredibilna članica zavezništva, saj smo vsa leta našega članstva med državami, ki glede na velikost države prispevajo največ pripadnikov SV v mednarodne operacije in misije tako pod okriljem Nata, kot tudi EU in OZN," so še poudarili na ministrstvu. Preberi še Rutte pozval obrambno industrijo k večjemu tveganju Članice zveze Nato so se na lanskem vrhu v Haagu zavezale, da bodo do leta 2035 za "jedrno obrambo" namenjale vsaj 3,5 odstotka BDP, skupno s širšimi varnostnimi izdatki pa do pet odstotkov. Slovenija se je zavezala, da bo vlaganja v obrambo v letu 2025 dvignila na dva odstotka. "Poleg tega je predvideno, da se bo 1,5 odstotka BDP namenjalo širšim obrambnim področjem - kot so zdravstvo, infrastruktura, kibernetska varnost in umetna inteligenca. Dodatnih do 1,5 odstotka pa bi se lahko namenilo za krepitev odpornosti Slovenije, med drugim za civilno zaščito, zaklonišča, raziskave in razvoj ter druge podporne zmogljivosti," so lani junija sporočili z vlade. Na Mors pa so danes poudarili, da so poleg zvišanja obrambnih izdatkov "iz 1,24 odstotka BDP v letu 2021 na 2,04 odstotka BDP v letu 2025", za leto 2025 Natu poročali še o oceni izdatkov Slovenije za tako imenovani 2. steber za krepitev odpornosti, v višini 0,8 odstotka BDP. Če drži ocena o 1,6 odstotka BDP, bo Slovenija morala v naslednjih letih znatno povečati izdatke - kar bi lahko zahtevalo bodisi prerazporeditve v proračunu bodisi nove vire prihodkov. To pa bo, kot kaže, torej ena od prvih nalog prihodnje vlade.
language
slv
published at
2026-05-28T15:10:57
source
24ur
title
Rutte okrcal Slovenijo: Spodkopavate našo kolektivno varnost
url
https://www.24ur.com/novice/slovenija/rutte-slovenski-obrambni-izdatki-nizji-za-300-milijonov-evrov.html
article order
7
body
Odhajajoči premier Robert Golob je v začetku meseca prejel pismo šefa Nata Marka Rutteja. Ta je opozoril, da je Slovenija napihnila številke glede obrambnih izdatkov. Rutte je v pismu zatrdil, da je bilo povišanje izdatkov doseženo z vključevanjem projektov, ki ne sodijo v dogovorjeno opredelitev osnovnih obrambnih izdatkov. Če te izločimo, je Slovenija lani za obrambo lani namenila okoli 1,6 odstotka BDP. "Slovenska stalna nizka uvrstitev na področju obrambnih izdatkov v času stiske spodkopava našo kolektivno varnost," je bil v pismu, ki ga je objavil portal 24ur, direkten šef Nata.
language
slv
published at
2026-05-28T17:21:48
source
N1
title
Rutte pisal Golobu in ga obtožil napihovanja obrambnih izdatkov
url
https://n1info.si/novice/slovenija/rutte-pisal-golobu-in-ga-obtozil-napihovanja-obrambnih-izdatkov/
article order
0
body
Generalni sekretar Nata Mark Rutte je v pismu premierju Robertu Golobu, ki opravlja tekoče posle, Slovenijo obtožil manipuliranja s številkami glede izdatkov za obrambo, danes poroča spletni portal 24ur. Rutte ocenjuje, da je dejanska slovenska poraba za osnovne obrambne izdatke precej nižja od dveh odstotkov BDP, kolikor navaja vlada. "Glede na odgovor vaše države (...) je bilo za leto 2025 navedeno znatno, 51-odstotno realno povečanje osnovnih obrambnih izdatkov Slovenije, s čimer je bila prvič izpolnjena smernica o dveh odstotkih za (obrambne) izdatke, in sicer v višini 2,01 BDP," je v pismu Golobu z začetka meseca, ki ga je objavil portal 24ur, zapisal Rutte. Ob tem je opozoril, da je bilo povišanje izdatkov glede na ocene njegovega osebja doseženo z vključevanjem projektov, ki ne sodijo v dogovorjeno opredelitev osnovnih obrambnih izdatkov. Če te izločimo, je Slovenija lani po navedbah Rutteja za osnovne obrambne izdatke namenila okoli 1,6 odstotka BDP, kar je približno 300 milijonov evrov manj. Kateri projekti so sporni, iz pisma ni razvidno. "Slovenska stalna nizka uvrstitev na področju obrambnih izdatkov v času stiske spodkopava našo kolektivno varnost, saj si prizadevamo porazdeliti breme in zagotoviti močnejšo Evropo v močnejšem Natu. Zato je ključnega pomena, da Slovenija prevzame svoj pravičen delež bremena in ublaži dolgotrajne primanjkljaje," je dodal Rutte. Po mnenju Rutteja bi Slovenija morala zagotoviti potrebna finančna sredstva za okrepitev obrambnih izdatkov. Želi si, da bi to vprašanje obravnavali še pred julijskim vrhom zveze Nato v Ankari. Zaveznice so se leta 2014 v Walesu dogovorile, da bodo za obrambo namenile dva odstotka BDP, na vrhu v Haagu junija lani pa so se zavezale k dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035. Od tega bi 3,5 odstotka namenile za naložbe neposredno v obrambo, 1,5 odstotka pa za naložbe, povezane z njo. Iz kabineta predsednika vlade so za 24ur potrdili, da je Golob prejel pismo generalnega sekretarja Nata. Ob tem so zagotovili, da je vlada "za obrambo namenila najvišji obseg sredstev doslej in Slovenijo pripeljala do izpolnitve dolgoletne zaveze, da za obrambo nameni dva odstotka BDP". Prav tako so poudarili, da "obstajajo različna stališča glede interpretacije strukture vlaganj". Dodali so, da Slovenija zagovarja "širše razumevanje varnosti in odpornosti, ki poleg vojaških zmogljivosti vključuje tudi naložbe v kritično infrastrukturo, kibernetsko varnost, energetsko varnost, vojaško mobilnost ter druge zmogljivosti, pomembne za varnost države in zavezništva".
language
slv
published at
2026-05-28T17:35:59
source
Dnevnik
title
Rutte pisal Golobu in ga obtožil manipuliranja s številkami glede izdatkov za obrambo
url
https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/rutte-pisal-golobu-in-ga-obtozil-manipuliranja-s-stevilkami-glede-izdatkov-za-obrambo-2805434/
article order
1
body
Generalni sekretar Nata Mark Rutte je v pismu premierju Robertu Golobu, ki opravlja tekoče posle, Slovenijo obtožil manipuliranja s številkami glede izdatkov za obrambo, poroča portal 24ur. Rutte ocenjuje, da je dejanska slovenska poraba za osnovne obrambne izdatke precej nižja od dveh odstotkov BDP, kolikor navaja vlada. "Glede na odgovor vaše države (...) je bilo za leto 2025 navedeno znatno, 51-odstotno realno povečanje osnovnih obrambnih izdatkov Slovenije, s čimer je bila prvič izpolnjena smernica o dveh odstotkih za (obrambne) izdatke, in sicer v višini 2,01 BDP," je v pismu Golobu z začetka meseca, ki ga je objavil omenjeni portal, zapisal Rutte. Ob tem je opozoril, da je bilo povišanje izdatkov glede na ocene njegovega osebja doseženo z vključevanjem projektov, ki ne sodijo v dogovorjeno opredelitev osnovnih obrambnih izdatkov. Če te izločimo, je Slovenija lani po navedbah Rutteja za osnovne obrambne izdatke namenila okoli 1,6 odstotka BDP, kar je približno 300 milijonov evrov manj. Kateri projekti so sporni, iz pisma ni razvidno. Uvrstitev Slovenije spodkopava kolektivno varnost "Slovenska stalna nizka uvrstitev na področju obrambnih izdatkov v času stiske spodkopava našo kolektivno varnost, saj si prizadevamo porazdeliti breme in zagotoviti močnejšo Evropo v močnejšem Natu. Zato je ključnega pomena, da Slovenija prevzame svoj pravičen delež bremena in ublaži dolgotrajne primanjkljaje," je dodal Rutte. Po mnenju Rutteja bi Slovenija morala zagotoviti potrebna finančna sredstva za okrepitev obrambnih izdatkov. Želi si, da bi to vprašanje obravnavali še pred julijskim vrhom zveze Nato v Ankari. Zaveznice so se leta 2014 v Walesu dogovorile, da bodo za obrambo namenile dva odstotka BDP, na vrhu v Haagu junija lani pa so se zavezale k dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035. Od tega bi 3,5 odstotka namenile za naložbe neposredno v obrambo, 1,5 odstotka pa za naložbe, povezane z njo. Iz kabineta predsednika vlade so potrdili, da je Golob prejel pismo generalnega sekretarja Nata. Ob tem so zagotovili, da je vlada "za obrambo namenila najvišji obseg sredstev doslej in Slovenijo pripeljala do izpolnitve dolgoletne zaveze, da za obrambo nameni dva odstotka BDP". Prav tako so poudarili, da "obstajajo različna stališča glede interpretacije strukture vlaganj". Dodali so, da Slovenija zagovarja "širše razumevanje varnosti in odpornosti, ki poleg vojaških zmogljivosti vključuje tudi naložbe v kritično infrastrukturo, kibernetsko varnost, energetsko varnost, vojaško mobilnost ter druge zmogljivosti, pomembne za varnost države in zavezništva".
language
slv
published at
2026-05-28T16:36:29
source
SiOL
title
Generalni sekretar Nata okaral Roberta Goloba
url
https://siol.net/novice/slovenija/mark-rutte-v-pismu-opozoril-roberta-goloba-692665
article order
2
body
Generalni sekretar Nata Mark Rutte je v pismu premierju Robertu Golobu, ki opravlja tekoče posle, Slovenijo obtožil manipuliranja s številkami glede izdatkov za obrambo, danes poroča spletni portal 24ur. Rutte ocenjuje, da je dejanska slovenska poraba za osnovne obrambne izdatke precej nižja od dveh odstotkov BDP, kolikor navaja vlada. "Glede na odgovor vaše države (...) je bilo za leto 2025 navedeno znatno, 51-odstotno realno povečanje osnovnih obrambnih izdatkov Slovenije, s čimer je bila prvič izpolnjena smernica o dveh odstotkih za (obrambne) izdatke, in sicer v višini 2,01 BDP," je v pismu Robertu Golobu z začetka meseca, ki ga je objavil portal 24ur, zapisal Mark Rutte. Ob tem je opozoril, da je bilo povišanje izdatkov glede na ocene njegovega osebja doseženo z vključevanjem projektov, ki ne sodijo v dogovorjeno opredelitev osnovnih obrambnih izdatkov. Če te izločimo, je Slovenija lani po navedbah Rutteja za osnovne obrambne izdatke namenila okoli 1,6 odstotka BDP, kar je približno 300 milijonov evrov manj. Kateri projekti so sporni, iz pisma ni razvidno. Rutte: Slovenija bi morala okrepiti obrambne izdatke "Slovenska stalna nizka uvrstitev na področju obrambnih izdatkov v času stiske spodkopava našo kolektivno varnost, saj si prizadevamo porazdeliti breme in zagotoviti močnejšo Evropo v močnejšem Natu. Zato je ključnega pomena, da Slovenija prevzame svoj pravičen delež bremena in ublaži dolgotrajne primanjkljaje," je dodal Rutte. Po mnenju Rutteja bi Slovenija morala zagotoviti potrebna finančna sredstva za okrepitev obrambnih izdatkov. Želi si, da bi to vprašanje obravnavali še pred julijskim vrhom zveze Nato v Ankari. Zaveznice so se leta 2014 v Walesu dogovorile, da bodo za obrambo namenile dva odstotka BDP, na vrhu v Haagu junija lani pa so se zavezale k dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035. Od tega bi 3,5 odstotka namenile za naložbe neposredno v obrambo, 1,5 odstotka pa za naložbe, povezane z njo. Preberite tudi, kaj se dogaja na baltskem otoku, ki ga Nato intenzivno pripravlja na morebiten ruski napad. Tako so se odzvali pri Golobu Iz kabineta predsednika vlade so za 24ur potrdili, da je Golob prejel pismo generalnega sekretarja Nata. Ob tem so zagotovili, da je vlada "za obrambo namenila najvišji obseg sredstev doslej in Slovenijo pripeljala do izpolnitve dolgoletne zaveze, da za obrambo nameni dva odstotka BDP". Prav tako so poudarili, da "obstajajo različna stališča glede interpretacije strukture vlaganj". Dodali so, da Slovenija zagovarja "širše razumevanje varnosti in odpornosti, ki poleg vojaških zmogljivosti vključuje tudi naložbe v kritično infrastrukturo, kibernetsko varnost, energetsko varnost, vojaško mobilnost ter druge zmogljivosti, pomembne za varnost države in zavezništva".
language
slv
published at
2026-05-28T16:55:33
source
Žurnal24
title
Nato žuga Sloveniji, Goloba obtožili manipuliranja s številkami
url
https://www.zurnal24.si/slovenija/nato-zuga-sloveniji-goloba-obtozili-manipuliranja-s-stevilkami-459775

source scope

analyzed source count

omitted articles

omitted source count

total source count