MedVrsticami

Hrvaška nasprotuje gradnji HE Mokrice, slovenska vlada nadaljuje postopke 27.10.2026

Analiziranih 8 virov Slovenščina

Hrvaško ministrstvo za varstvo okolja in zeleni prehod je slovenski vladi sporočilo, da projekt hidroelektrarne (HE) Mokrice ocenjuje kot nesprejemljiv. Hrvaška stran opozarja na tveganja za podtalnico, oskrbo Zagreba s pitno vodo, erozijo struge Save in negativne vplive na zaščitena območja Natura 2000. Po mnenju hrvaških institucij in nevladnih organizacij projekt prinaša koristi le Sloveniji, medtem ko dolvodno povzroča zgolj okoljsko škodo. Slovensko ministrstvo za okolje in prostor odgovarja, da se čezmejni vplivi obravnavajo v okviru predpisanih postopkov in Konvencije Espoo, vendar poudarja, da sodelovanje sosednje države ne pomeni pravice veta. Vlada RS namerava kljub nasprotovanju nadaljevati postopek ugotavljanja prevlade javne koristi, kar bi omogočilo pridobitev gradbenega dovoljenja, predvidenega za prvo polovico leta 2027.

Analiza trditev

Trditev	Ključne razlike	STA	Delo	Mladina	N1	Dnevnik	SiOL	Žurnal24	Svet24
Okoljske organizacije opozarjajo, da so okoljske presoje projekta pomanjkljive in da niso ustrezno ocenjeni vplivi na naravo in vode.	Nekateri viri eksplicitno potrjujejo pomanjkljivosti presoj, drugi le posredno.	Delno: Članek omenja skupno sporočilo hrvaških nevladnih naravovarstvenih organizacij.	Delno: Omenjeno je sporočilo hrvaških nevladnih organizacij.	Da: Organizacije izpostavljajo pomanjkljivosti v okoljskih ocenah.	Delno: Organizacije opozarjajo na vplive, a ne navajajo eksplicitno pomanjkljivosti presoj.	Da: Članek navaja opozorila organizacij o pomanjkljivi presoji vplivov.	Delno: Omenjeno je sporočilo hrvaških nevladnih organizacij o nesprejemljivosti projekta.	Delno: Omenjeno je sporočilo hrvaških nevladnih organizacij.	Delno: Omenjeno je sporočilo hrvaških nevladnih organizacij.
HE Mokrice bi lahko ogrozila vire pitne vode za Zagreb in celotno zagrebško aglomeracijo.	N1 in Dnevnik jasno potrjujeta, drugi le delno ali nič.	Ni omenjeno	Delno: Omenjeni so negativni vplivi na zajetja pitne vode na Hrvaškem.	Delno: Omenjena so tveganja za oskrbo Zagreba z vodo.	Da: Članek navaja opozorila o ogroženosti virov pitne vode za Zagreb.	Da: Članek navaja, da Hrvaška izpostavlja tveganja za zagrebško oskrbo z vodo.	Delno: Članek omenja negativne vplive na zajetja pitne vode na Hrvaškem.	Delno: Omenjeni so negativni vplivi na zajetja pitne vode na Hrvaškem.	Delno: Omenjeni so negativni vplivi na zajetja pitne vode na Hrvaškem.
Gradnja HE Mokrice bi lahko dodatno poslabšala ekološko stanje Save in ogrozila hrvaška območja Natura 2000.	Večina virov podpira, STA molči, Mladina in Dnevnik le delno.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja poslabšanje stanja Save in ogrožanje območij Natura 2000.	Delno: Omenjeni so škodljivi vplivi na naravo in pomanjkljive ocene.	Da: Hrvaška je opozorila na te specifične negativne vplive.	Delno: Članek omenja pomanjkljivo presojo vplivov na območje Natura 2000 in tveganja za vodni režim.	Da: Ministrstvo je opozorilo na poslabšanje stanja Save in ogrožanje območij Natura 2000.	Da: Ministrstvo opozarja na poslabšanje stanja in ogrožanje Nature 2000.	Da: Hrvaško ministrstvo je opozorilo na točno to nevarnost.
Slovensko ministrstvo čezmejne vplive obravnava v postopkih presoje vplivov na okolje in čezmejnega posvetovanja po Konvenciji Espoo.	Večina virov potrjuje, STA molči, dva le delno omenjata.	Ni omenjeno	Da: Ministrstvo potrjuje obravnavo v okviru Konvencije Espoo.	Delno: Omenjen je postopek presoje in čezmejno posvetovanje.	Da: MOP potrjuje obravnavo v okviru Konvencije Espoo.	Delno: Članek omenja, da je v postopku potrebna čezmejna presoja vplivov na okolje.	Da: Ministrstvo potrjuje obravnavo v okviru teh postopkov.	Da: Ministrstvo potrjuje obravnavo v okviru Konvencije Espoo.	Da: Ministrstvo je potrdilo obravnavo v okviru teh postopkov.
Slovenska vlada namerava za HE Mokrice ponovno uveljaviti prevlado javne koristi proizvodnje električne energije nad javno koristjo ohranjanja narave.	Večina virov potrjuje namero; STA molči, SiOL in Svet24 le delno.	Ni omenjeno	Da: Članek omenja postopek ugotovitve prevlade javne koristi.	Da: Članek navaja namero vlade za priznanje prevladujočega interesa.	Da: Ministrica Rifelj je napovedala ponovno sprožitev tega postopka.	Da: Članek navaja, da vlada namerava odločati o prevladi javne koristi.	Delno: Članek navaja, da gre postopek ugotovitve prevlade javne koristi h koncu.	Da: Članek omenja postopek ugotovitve prevlade javne koristi.	Delno: Članek omenja postopek ugotovitve prevlade javne koristi.
Hrvaško ministrstvo za varstvo okolja in zeleni prehod nasprotuje gradnji hidroelektrarne Mokrice.	Dnevnik izstopa: pripisuje nasprotovanje Hrvaški, ne ministrstvu.	Da: Članek eksplicitno navaja, da ministrstvo ne soglaša z izgradnjo.	Da: Ministrstvo je projekt ocenilo kot nesprejemljiv.	Da: Ministrstvo je projekt ocenilo kot nesprejemljiv.	Da: Članek navaja, da ministrstvo s projektom ne soglaša.	Delno: Članek navaja, da projektu nasprotuje Hrvaška, ne omenja specifičnega ministrstva.	Da: Ministrstvo je projekt ocenilo kot nesprejemljiv in ne soglaša z njim.	Da: Ministrstvo je projekt ocenilo kot nesprejemljiv.	Da: Ministrstvo je projekt ocenilo kot nesprejemljiv.
Investitor HESS trdi, da je gradnja potrebna za optimalno delovanje verige hidroelektrarn in poplavno varnost naselij ob Savi.	Dnevnik edini neposredno pripiše trditev HESS-u; SiOL le delno.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da HESS vztraja pri nujnosti za delovanje verige in poplavno varnost.	Delno: Članek omenja poplavno varnost kot del sistema, a ne citira HESS-a.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Obstoječe slovenske hidroelektrarne so zmanjšale pretok vode in prenos sedimentov proti Hrvaški ter prispevale k eroziji Save in znižanju podtalnice.	N1 potrjuje vplive, drugi viri le delno ali nič.	Ni omenjeno	Delno: Omenjena je erozija struge Save zaradi obstoječih HE.	Delno: Omenjeno je zmanjšanje pretoka in znižanje podtalnice pri Zagrebu.	Da: Okoljske organizacije in ministrstvo potrjujejo te vplive.	Ni omenjeno	Delno: Omenjena je erozija struge Save zaradi obstoječih HE in poškodbe utrditev.	Delno: Omenjena je erozija struge Save zaradi obstoječih HE.	Delno: Omenjena je erozija struge Save zaradi obstoječih HE.
Jez bi oviral selitve rib, uničil del habitatov in drstišč ter povečal nevarnost pogina rib na turbinah.	Pet virov trditev dobesedno navaja, trije je ne omenjajo, eden le delno.	Ni omenjeno	Da: Članek dobesedno navaja te negativne vplive na ribe in habitate.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja te točno naštete negativne vplive na ribe.	Delno: Članek omenja nasprotovanje Društva za preučevanje rib Slovenije, a ne navaja teh podrobnosti.	Da: Članek dobesedno navaja te negativne vplive na ribe in habitate.	Da: Članek navaja te specifične okoljske nevarnosti.	Da: Članek navaja te specifične okoljske vplive.
Hrvaško ministrstvo trdi, da bi koristi projekta pripadle predvsem Sloveniji, medtem ko bi Hrvaška utrpela pomembne negativne vplive.	Večina virov trditev potrjuje, dva pa jo v celoti izpuščata.	Ni omenjeno	Da: Ministrstvo trdi, da so koristi le za Slovenijo, vplivi pa negativni.	Delno: Implicitno izhaja iz nasprotovanja zaradi škodljivih vplivov.	Da: Ministrstvo navaja, da so koristi le za Slovenijo, vplivi pa negativni.	Ni omenjeno	Da: Ministrstvo je zapisalo, da so koristi izključno slovenske, negativni vplivi pa hrvaški.	Da: Ministrstvo navaja, da so koristi le za Slovenijo, ne za Hrvaško.	Da: Ministrstvo je zapisalo, da so koristi izključno za Slovenijo.
Čezmejno sodelovanje Hrvaški omogoča sodelovanje in podajanje pripomb, ne daje pa ji pravice veta na projekt.	Štirje viri pojasnjujejo zavrnitev veta, trije molčijo, eden le delno.	Ni omenjeno	Da: Ministrstvo pojasnjuje, da sodelovanje ne pomeni pravice veta.	Ni omenjeno	Da: MOP pojasnjuje, da sodelovanje ne pomeni pravice veta.	Ni omenjeno	Da: Ministrstvo pojasnjuje, da sodelovanje ne pomeni pravice veta.	Delno: Članek opisuje postopek posvetovanja, veta izrecno ne omenja.	Da: Ministrstvo je pojasnilo, da sodelovanje ne pomeni pravice veta.
Hrvaška projekt ocenjuje kot nesprejemljiv zaradi tveganj za podtalnico in površinske vode dolvodno od načrtovanega jezu.	Večina virov trditev potrjuje, le STA je ne omenja.	Ni omenjeno	Da: Ministrstvo je navedlo tveganja za podtalnico in površinske vode.	Da: Članek navaja tveganja za podtalnico in vode na Hrvaškem.	Da: Ministrstvo opozarja na tveganje za poslabšanje stanja voda.	Da: Članek navaja, da Hrvaška izpostavlja tveganja za podtalnico in vodni režim Save.	Da: Ministrstvo je v pismu navedlo tveganja za podtalnico in površinske vode.	Da: Ministrstvo navaja tveganja za podtalnico in površinske vode.	Da: Ministrstvo je navedlo tveganja za podtalnico in površinske vode.
HE Mokrice bi bila zadnja hidroelektrarna v verigi na spodnji Savi in bi stala približno 450 metrov oziroma 7,6 kilometra od hrvaške meje.	Večina virov navaja le del trditve; le Mladina navaja oba podatka.	Ni omenjeno	Delno: Omenjeno je, da je zadnja v verigi, razdalja ni navedena.	Delno: Omenjeno je, da je zadnja v nizu in 7,6 km od meje.	Delno: Članek potrjuje 450 metrov, a ne omenja 7,6 kilometra.	Delno: Članek potrjuje, da je zadnja v verigi, razdalje do meje ne omenja.	Delno: Omenjeno je, da je zadnja v verigi, razdalja do meje ni navedena.	Delno: Omenjeno je, da je zadnja v verigi, razdalja ni navedena.	Delno: Omenjeno je, da je zadnja v verigi, razdalje niso navedene.
Prejšnje odločitve o prevladi javne koristi za HE Mokrice je Upravno sodišče že večkrat odpravilo.	Le Mladina in Dnevnik trditev potrjujeta, ostali viri je ne omenjajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da je vladna odločitev na sodišču že večkrat padla.	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje, da je sodišče večkrat odpravilo vladne sklepe.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Po uradnih ocenah bi HE Mokrice proizvedla približno 131 GWh elektrike oziroma okoli odstotek letne slovenske porabe.	Le Mladina podatek navaja, ostali viri ga ne omenjajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Podatek je naveden v članku.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno

claims

Okoljske organizacije opozarjajo, da so okoljske presoje projekta pomanjkljive in da niso ustrezno ocenjeni vplivi na naravo in vode.
HE Mokrice bi lahko ogrozila vire pitne vode za Zagreb in celotno zagrebško aglomeracijo.
Gradnja HE Mokrice bi lahko dodatno poslabšala ekološko stanje Save in ogrozila hrvaška območja Natura 2000.
Slovensko ministrstvo čezmejne vplive obravnava v postopkih presoje vplivov na okolje in čezmejnega posvetovanja po Konvenciji Espoo.
Slovenska vlada namerava za HE Mokrice ponovno uveljaviti prevlado javne koristi proizvodnje električne energije nad javno koristjo ohranjanja narave.
Hrvaško ministrstvo za varstvo okolja in zeleni prehod nasprotuje gradnji hidroelektrarne Mokrice.
Investitor HESS trdi, da je gradnja potrebna za optimalno delovanje verige hidroelektrarn in poplavno varnost naselij ob Savi.
Obstoječe slovenske hidroelektrarne so zmanjšale pretok vode in prenos sedimentov proti Hrvaški ter prispevale k eroziji Save in znižanju podtalnice.
Jez bi oviral selitve rib, uničil del habitatov in drstišč ter povečal nevarnost pogina rib na turbinah.
Hrvaško ministrstvo trdi, da bi koristi projekta pripadle predvsem Sloveniji, medtem ko bi Hrvaška utrpela pomembne negativne vplive.
Čezmejno sodelovanje Hrvaški omogoča sodelovanje in podajanje pripomb, ne daje pa ji pravice veta na projekt.
Hrvaška projekt ocenjuje kot nesprejemljiv zaradi tveganj za podtalnico in površinske vode dolvodno od načrtovanega jezu.
HE Mokrice bi bila zadnja hidroelektrarna v verigi na spodnji Savi in bi stala približno 450 metrov oziroma 7,6 kilometra od hrvaške meje.
Prejšnje odločitve o prevladi javne koristi za HE Mokrice je Upravno sodišče že večkrat odpravilo.
Po uradnih ocenah bi HE Mokrice proizvedla približno 131 GWh elektrike oziroma okoli odstotek letne slovenske porabe.

key differences

Gradnja HE Mokrice bi lahko dodatno poslabšala ekološko stanje Save in ogrozila hrvaška območja Natura 2000.: Večina virov podpira, STA molči, Mladina in Dnevnik le delno.
HE Mokrice bi bila zadnja hidroelektrarna v verigi na spodnji Savi in bi stala približno 450 metrov oziroma 7,6 kilometra od hrvaške meje.: Večina virov navaja le del trditve; le Mladina navaja oba podatka.
HE Mokrice bi lahko ogrozila vire pitne vode za Zagreb in celotno zagrebško aglomeracijo.: N1 in Dnevnik jasno potrjujeta, drugi le delno ali nič.
Hrvaška projekt ocenjuje kot nesprejemljiv zaradi tveganj za podtalnico in površinske vode dolvodno od načrtovanega jezu.: Večina virov trditev potrjuje, le STA je ne omenja.
Hrvaško ministrstvo trdi, da bi koristi projekta pripadle predvsem Sloveniji, medtem ko bi Hrvaška utrpela pomembne negativne vplive.: Večina virov trditev potrjuje, dva pa jo v celoti izpuščata.
Hrvaško ministrstvo za varstvo okolja in zeleni prehod nasprotuje gradnji hidroelektrarne Mokrice.: Dnevnik izstopa: pripisuje nasprotovanje Hrvaški, ne ministrstvu.
Investitor HESS trdi, da je gradnja potrebna za optimalno delovanje verige hidroelektrarn in poplavno varnost naselij ob Savi.: Dnevnik edini neposredno pripiše trditev HESS-u; SiOL le delno.
Jez bi oviral selitve rib, uničil del habitatov in drstišč ter povečal nevarnost pogina rib na turbinah.: Pet virov trditev dobesedno navaja, trije je ne omenjajo, eden le delno.
Obstoječe slovenske hidroelektrarne so zmanjšale pretok vode in prenos sedimentov proti Hrvaški ter prispevale k eroziji Save in znižanju podtalnice.: N1 potrjuje vplive, drugi viri le delno ali nič.
Okoljske organizacije opozarjajo, da so okoljske presoje projekta pomanjkljive in da niso ustrezno ocenjeni vplivi na naravo in vode.: Nekateri viri eksplicitno potrjujejo pomanjkljivosti presoj, drugi le posredno.
Po uradnih ocenah bi HE Mokrice proizvedla približno 131 GWh elektrike oziroma okoli odstotek letne slovenske porabe.: Le Mladina podatek navaja, ostali viri ga ne omenjajo.
Prejšnje odločitve o prevladi javne koristi za HE Mokrice je Upravno sodišče že večkrat odpravilo.: Le Mladina in Dnevnik trditev potrjujeta, ostali viri je ne omenjajo.
Slovenska vlada namerava za HE Mokrice ponovno uveljaviti prevlado javne koristi proizvodnje električne energije nad javno koristjo ohranjanja narave.: Večina virov potrjuje namero; STA molči, SiOL in Svet24 le delno.
Slovensko ministrstvo čezmejne vplive obravnava v postopkih presoje vplivov na okolje in čezmejnega posvetovanja po Konvenciji Espoo.: Večina virov potrjuje, STA molči, dva le delno omenjata.
Čezmejno sodelovanje Hrvaški omogoča sodelovanje in podajanje pripomb, ne daje pa ji pravice veta na projekt.: Štirje viri pojasnjujejo zavrnitev veta, trije molčijo, eden le delno.

source analyses

Delo

Gradnja HE Mokrice bi lahko dodatno poslabšala ekološko stanje Save in ogrozila hrvaška območja Natura 2000.: Da: Članek navaja poslabšanje stanja Save in ogrožanje območij Natura 2000.
HE Mokrice bi bila zadnja hidroelektrarna v verigi na spodnji Savi in bi stala približno 450 metrov oziroma 7,6 kilometra od hrvaške meje.: Delno: Omenjeno je, da je zadnja v verigi, razdalja ni navedena.
HE Mokrice bi lahko ogrozila vire pitne vode za Zagreb in celotno zagrebško aglomeracijo.: Delno: Omenjeni so negativni vplivi na zajetja pitne vode na Hrvaškem.
Hrvaška projekt ocenjuje kot nesprejemljiv zaradi tveganj za podtalnico in površinske vode dolvodno od načrtovanega jezu.: Da: Ministrstvo je navedlo tveganja za podtalnico in površinske vode.
Hrvaško ministrstvo trdi, da bi koristi projekta pripadle predvsem Sloveniji, medtem ko bi Hrvaška utrpela pomembne negativne vplive.: Da: Ministrstvo trdi, da so koristi le za Slovenijo, vplivi pa negativni.
Hrvaško ministrstvo za varstvo okolja in zeleni prehod nasprotuje gradnji hidroelektrarne Mokrice.: Da: Ministrstvo je projekt ocenilo kot nesprejemljiv.
Investitor HESS trdi, da je gradnja potrebna za optimalno delovanje verige hidroelektrarn in poplavno varnost naselij ob Savi.: Ni omenjeno
Jez bi oviral selitve rib, uničil del habitatov in drstišč ter povečal nevarnost pogina rib na turbinah.: Da: Članek dobesedno navaja te negativne vplive na ribe in habitate.
Obstoječe slovenske hidroelektrarne so zmanjšale pretok vode in prenos sedimentov proti Hrvaški ter prispevale k eroziji Save in znižanju podtalnice.: Delno: Omenjena je erozija struge Save zaradi obstoječih HE.
Okoljske organizacije opozarjajo, da so okoljske presoje projekta pomanjkljive in da niso ustrezno ocenjeni vplivi na naravo in vode.: Delno: Omenjeno je sporočilo hrvaških nevladnih organizacij.
Po uradnih ocenah bi HE Mokrice proizvedla približno 131 GWh elektrike oziroma okoli odstotek letne slovenske porabe.: Ni omenjeno
Prejšnje odločitve o prevladi javne koristi za HE Mokrice je Upravno sodišče že večkrat odpravilo.: Ni omenjeno
Slovenska vlada namerava za HE Mokrice ponovno uveljaviti prevlado javne koristi proizvodnje električne energije nad javno koristjo ohranjanja narave.: Da: Članek omenja postopek ugotovitve prevlade javne koristi.
Slovensko ministrstvo čezmejne vplive obravnava v postopkih presoje vplivov na okolje in čezmejnega posvetovanja po Konvenciji Espoo.: Da: Ministrstvo potrjuje obravnavo v okviru Konvencije Espoo.
Čezmejno sodelovanje Hrvaški omogoča sodelovanje in podajanje pripomb, ne daje pa ji pravice veta na projekt.: Da: Ministrstvo pojasnjuje, da sodelovanje ne pomeni pravice veta.

Dnevnik

Gradnja HE Mokrice bi lahko dodatno poslabšala ekološko stanje Save in ogrozila hrvaška območja Natura 2000.: Delno: Članek omenja pomanjkljivo presojo vplivov na območje Natura 2000 in tveganja za vodni režim.
HE Mokrice bi bila zadnja hidroelektrarna v verigi na spodnji Savi in bi stala približno 450 metrov oziroma 7,6 kilometra od hrvaške meje.: Delno: Članek potrjuje, da je zadnja v verigi, razdalje do meje ne omenja.
HE Mokrice bi lahko ogrozila vire pitne vode za Zagreb in celotno zagrebško aglomeracijo.: Da: Članek navaja, da Hrvaška izpostavlja tveganja za zagrebško oskrbo z vodo.
Hrvaška projekt ocenjuje kot nesprejemljiv zaradi tveganj za podtalnico in površinske vode dolvodno od načrtovanega jezu.: Da: Članek navaja, da Hrvaška izpostavlja tveganja za podtalnico in vodni režim Save.
Hrvaško ministrstvo trdi, da bi koristi projekta pripadle predvsem Sloveniji, medtem ko bi Hrvaška utrpela pomembne negativne vplive.: Ni omenjeno
Hrvaško ministrstvo za varstvo okolja in zeleni prehod nasprotuje gradnji hidroelektrarne Mokrice.: Delno: Članek navaja, da projektu nasprotuje Hrvaška, ne omenja specifičnega ministrstva.
Investitor HESS trdi, da je gradnja potrebna za optimalno delovanje verige hidroelektrarn in poplavno varnost naselij ob Savi.: Da: Članek navaja, da HESS vztraja pri nujnosti za delovanje verige in poplavno varnost.
Jez bi oviral selitve rib, uničil del habitatov in drstišč ter povečal nevarnost pogina rib na turbinah.: Delno: Članek omenja nasprotovanje Društva za preučevanje rib Slovenije, a ne navaja teh podrobnosti.
Obstoječe slovenske hidroelektrarne so zmanjšale pretok vode in prenos sedimentov proti Hrvaški ter prispevale k eroziji Save in znižanju podtalnice.: Ni omenjeno
Okoljske organizacije opozarjajo, da so okoljske presoje projekta pomanjkljive in da niso ustrezno ocenjeni vplivi na naravo in vode.: Da: Članek navaja opozorila organizacij o pomanjkljivi presoji vplivov.
Po uradnih ocenah bi HE Mokrice proizvedla približno 131 GWh elektrike oziroma okoli odstotek letne slovenske porabe.: Ni omenjeno
Prejšnje odločitve o prevladi javne koristi za HE Mokrice je Upravno sodišče že večkrat odpravilo.: Da: Članek potrjuje, da je sodišče večkrat odpravilo vladne sklepe.
Slovenska vlada namerava za HE Mokrice ponovno uveljaviti prevlado javne koristi proizvodnje električne energije nad javno koristjo ohranjanja narave.: Da: Članek navaja, da vlada namerava odločati o prevladi javne koristi.
Slovensko ministrstvo čezmejne vplive obravnava v postopkih presoje vplivov na okolje in čezmejnega posvetovanja po Konvenciji Espoo.: Delno: Članek omenja, da je v postopku potrebna čezmejna presoja vplivov na okolje.
Čezmejno sodelovanje Hrvaški omogoča sodelovanje in podajanje pripomb, ne daje pa ji pravice veta na projekt.: Ni omenjeno

Mladina

Gradnja HE Mokrice bi lahko dodatno poslabšala ekološko stanje Save in ogrozila hrvaška območja Natura 2000.: Delno: Omenjeni so škodljivi vplivi na naravo in pomanjkljive ocene.
HE Mokrice bi bila zadnja hidroelektrarna v verigi na spodnji Savi in bi stala približno 450 metrov oziroma 7,6 kilometra od hrvaške meje.: Delno: Omenjeno je, da je zadnja v nizu in 7,6 km od meje.
HE Mokrice bi lahko ogrozila vire pitne vode za Zagreb in celotno zagrebško aglomeracijo.: Delno: Omenjena so tveganja za oskrbo Zagreba z vodo.
Hrvaška projekt ocenjuje kot nesprejemljiv zaradi tveganj za podtalnico in površinske vode dolvodno od načrtovanega jezu.: Da: Članek navaja tveganja za podtalnico in vode na Hrvaškem.
Hrvaško ministrstvo trdi, da bi koristi projekta pripadle predvsem Sloveniji, medtem ko bi Hrvaška utrpela pomembne negativne vplive.: Delno: Implicitno izhaja iz nasprotovanja zaradi škodljivih vplivov.
Hrvaško ministrstvo za varstvo okolja in zeleni prehod nasprotuje gradnji hidroelektrarne Mokrice.: Da: Ministrstvo je projekt ocenilo kot nesprejemljiv.
Investitor HESS trdi, da je gradnja potrebna za optimalno delovanje verige hidroelektrarn in poplavno varnost naselij ob Savi.: Ni omenjeno
Jez bi oviral selitve rib, uničil del habitatov in drstišč ter povečal nevarnost pogina rib na turbinah.: Ni omenjeno
Obstoječe slovenske hidroelektrarne so zmanjšale pretok vode in prenos sedimentov proti Hrvaški ter prispevale k eroziji Save in znižanju podtalnice.: Delno: Omenjeno je zmanjšanje pretoka in znižanje podtalnice pri Zagrebu.
Okoljske organizacije opozarjajo, da so okoljske presoje projekta pomanjkljive in da niso ustrezno ocenjeni vplivi na naravo in vode.: Da: Organizacije izpostavljajo pomanjkljivosti v okoljskih ocenah.
Po uradnih ocenah bi HE Mokrice proizvedla približno 131 GWh elektrike oziroma okoli odstotek letne slovenske porabe.: Da: Podatek je naveden v članku.
Prejšnje odločitve o prevladi javne koristi za HE Mokrice je Upravno sodišče že večkrat odpravilo.: Da: Članek navaja, da je vladna odločitev na sodišču že večkrat padla.
Slovenska vlada namerava za HE Mokrice ponovno uveljaviti prevlado javne koristi proizvodnje električne energije nad javno koristjo ohranjanja narave.: Da: Članek navaja namero vlade za priznanje prevladujočega interesa.
Slovensko ministrstvo čezmejne vplive obravnava v postopkih presoje vplivov na okolje in čezmejnega posvetovanja po Konvenciji Espoo.: Delno: Omenjen je postopek presoje in čezmejno posvetovanje.
Čezmejno sodelovanje Hrvaški omogoča sodelovanje in podajanje pripomb, ne daje pa ji pravice veta na projekt.: Ni omenjeno

N1

Gradnja HE Mokrice bi lahko dodatno poslabšala ekološko stanje Save in ogrozila hrvaška območja Natura 2000.: Da: Hrvaška je opozorila na te specifične negativne vplive.
HE Mokrice bi bila zadnja hidroelektrarna v verigi na spodnji Savi in bi stala približno 450 metrov oziroma 7,6 kilometra od hrvaške meje.: Delno: Članek potrjuje 450 metrov, a ne omenja 7,6 kilometra.
HE Mokrice bi lahko ogrozila vire pitne vode za Zagreb in celotno zagrebško aglomeracijo.: Da: Članek navaja opozorila o ogroženosti virov pitne vode za Zagreb.
Hrvaška projekt ocenjuje kot nesprejemljiv zaradi tveganj za podtalnico in površinske vode dolvodno od načrtovanega jezu.: Da: Ministrstvo opozarja na tveganje za poslabšanje stanja voda.
Hrvaško ministrstvo trdi, da bi koristi projekta pripadle predvsem Sloveniji, medtem ko bi Hrvaška utrpela pomembne negativne vplive.: Da: Ministrstvo navaja, da so koristi le za Slovenijo, vplivi pa negativni.
Hrvaško ministrstvo za varstvo okolja in zeleni prehod nasprotuje gradnji hidroelektrarne Mokrice.: Da: Članek navaja, da ministrstvo s projektom ne soglaša.
Investitor HESS trdi, da je gradnja potrebna za optimalno delovanje verige hidroelektrarn in poplavno varnost naselij ob Savi.: Ni omenjeno
Jez bi oviral selitve rib, uničil del habitatov in drstišč ter povečal nevarnost pogina rib na turbinah.: Da: Članek navaja te točno naštete negativne vplive na ribe.
Obstoječe slovenske hidroelektrarne so zmanjšale pretok vode in prenos sedimentov proti Hrvaški ter prispevale k eroziji Save in znižanju podtalnice.: Da: Okoljske organizacije in ministrstvo potrjujejo te vplive.
Okoljske organizacije opozarjajo, da so okoljske presoje projekta pomanjkljive in da niso ustrezno ocenjeni vplivi na naravo in vode.: Delno: Organizacije opozarjajo na vplive, a ne navajajo eksplicitno pomanjkljivosti presoj.
Po uradnih ocenah bi HE Mokrice proizvedla približno 131 GWh elektrike oziroma okoli odstotek letne slovenske porabe.: Ni omenjeno
Prejšnje odločitve o prevladi javne koristi za HE Mokrice je Upravno sodišče že večkrat odpravilo.: Ni omenjeno
Slovenska vlada namerava za HE Mokrice ponovno uveljaviti prevlado javne koristi proizvodnje električne energije nad javno koristjo ohranjanja narave.: Da: Ministrica Rifelj je napovedala ponovno sprožitev tega postopka.
Slovensko ministrstvo čezmejne vplive obravnava v postopkih presoje vplivov na okolje in čezmejnega posvetovanja po Konvenciji Espoo.: Da: MOP potrjuje obravnavo v okviru Konvencije Espoo.
Čezmejno sodelovanje Hrvaški omogoča sodelovanje in podajanje pripomb, ne daje pa ji pravice veta na projekt.: Da: MOP pojasnjuje, da sodelovanje ne pomeni pravice veta.

STA

Gradnja HE Mokrice bi lahko dodatno poslabšala ekološko stanje Save in ogrozila hrvaška območja Natura 2000.: Ni omenjeno
HE Mokrice bi bila zadnja hidroelektrarna v verigi na spodnji Savi in bi stala približno 450 metrov oziroma 7,6 kilometra od hrvaške meje.: Ni omenjeno
HE Mokrice bi lahko ogrozila vire pitne vode za Zagreb in celotno zagrebško aglomeracijo.: Ni omenjeno
Hrvaška projekt ocenjuje kot nesprejemljiv zaradi tveganj za podtalnico in površinske vode dolvodno od načrtovanega jezu.: Ni omenjeno
Hrvaško ministrstvo trdi, da bi koristi projekta pripadle predvsem Sloveniji, medtem ko bi Hrvaška utrpela pomembne negativne vplive.: Ni omenjeno
Hrvaško ministrstvo za varstvo okolja in zeleni prehod nasprotuje gradnji hidroelektrarne Mokrice.: Da: Članek eksplicitno navaja, da ministrstvo ne soglaša z izgradnjo.
Investitor HESS trdi, da je gradnja potrebna za optimalno delovanje verige hidroelektrarn in poplavno varnost naselij ob Savi.: Ni omenjeno
Jez bi oviral selitve rib, uničil del habitatov in drstišč ter povečal nevarnost pogina rib na turbinah.: Ni omenjeno
Obstoječe slovenske hidroelektrarne so zmanjšale pretok vode in prenos sedimentov proti Hrvaški ter prispevale k eroziji Save in znižanju podtalnice.: Ni omenjeno
Okoljske organizacije opozarjajo, da so okoljske presoje projekta pomanjkljive in da niso ustrezno ocenjeni vplivi na naravo in vode.: Delno: Članek omenja skupno sporočilo hrvaških nevladnih naravovarstvenih organizacij.
Po uradnih ocenah bi HE Mokrice proizvedla približno 131 GWh elektrike oziroma okoli odstotek letne slovenske porabe.: Ni omenjeno
Prejšnje odločitve o prevladi javne koristi za HE Mokrice je Upravno sodišče že večkrat odpravilo.: Ni omenjeno
Slovenska vlada namerava za HE Mokrice ponovno uveljaviti prevlado javne koristi proizvodnje električne energije nad javno koristjo ohranjanja narave.: Ni omenjeno
Slovensko ministrstvo čezmejne vplive obravnava v postopkih presoje vplivov na okolje in čezmejnega posvetovanja po Konvenciji Espoo.: Ni omenjeno
Čezmejno sodelovanje Hrvaški omogoča sodelovanje in podajanje pripomb, ne daje pa ji pravice veta na projekt.: Ni omenjeno

SiOL

Gradnja HE Mokrice bi lahko dodatno poslabšala ekološko stanje Save in ogrozila hrvaška območja Natura 2000.: Da: Ministrstvo je opozorilo na poslabšanje stanja Save in ogrožanje območij Natura 2000.
HE Mokrice bi bila zadnja hidroelektrarna v verigi na spodnji Savi in bi stala približno 450 metrov oziroma 7,6 kilometra od hrvaške meje.: Delno: Omenjeno je, da je zadnja v verigi, razdalja do meje ni navedena.
HE Mokrice bi lahko ogrozila vire pitne vode za Zagreb in celotno zagrebško aglomeracijo.: Delno: Članek omenja negativne vplive na zajetja pitne vode na Hrvaškem.
Hrvaška projekt ocenjuje kot nesprejemljiv zaradi tveganj za podtalnico in površinske vode dolvodno od načrtovanega jezu.: Da: Ministrstvo je v pismu navedlo tveganja za podtalnico in površinske vode.
Hrvaško ministrstvo trdi, da bi koristi projekta pripadle predvsem Sloveniji, medtem ko bi Hrvaška utrpela pomembne negativne vplive.: Da: Ministrstvo je zapisalo, da so koristi izključno slovenske, negativni vplivi pa hrvaški.
Hrvaško ministrstvo za varstvo okolja in zeleni prehod nasprotuje gradnji hidroelektrarne Mokrice.: Da: Ministrstvo je projekt ocenilo kot nesprejemljiv in ne soglaša z njim.
Investitor HESS trdi, da je gradnja potrebna za optimalno delovanje verige hidroelektrarn in poplavno varnost naselij ob Savi.: Delno: Članek omenja poplavno varnost kot del sistema, a ne citira HESS-a.
Jez bi oviral selitve rib, uničil del habitatov in drstišč ter povečal nevarnost pogina rib na turbinah.: Da: Članek dobesedno navaja te negativne vplive na ribe in habitate.
Obstoječe slovenske hidroelektrarne so zmanjšale pretok vode in prenos sedimentov proti Hrvaški ter prispevale k eroziji Save in znižanju podtalnice.: Delno: Omenjena je erozija struge Save zaradi obstoječih HE in poškodbe utrditev.
Okoljske organizacije opozarjajo, da so okoljske presoje projekta pomanjkljive in da niso ustrezno ocenjeni vplivi na naravo in vode.: Delno: Omenjeno je sporočilo hrvaških nevladnih organizacij o nesprejemljivosti projekta.
Po uradnih ocenah bi HE Mokrice proizvedla približno 131 GWh elektrike oziroma okoli odstotek letne slovenske porabe.: Ni omenjeno
Prejšnje odločitve o prevladi javne koristi za HE Mokrice je Upravno sodišče že večkrat odpravilo.: Ni omenjeno
Slovenska vlada namerava za HE Mokrice ponovno uveljaviti prevlado javne koristi proizvodnje električne energije nad javno koristjo ohranjanja narave.: Delno: Članek navaja, da gre postopek ugotovitve prevlade javne koristi h koncu.
Slovensko ministrstvo čezmejne vplive obravnava v postopkih presoje vplivov na okolje in čezmejnega posvetovanja po Konvenciji Espoo.: Da: Ministrstvo potrjuje obravnavo v okviru teh postopkov.
Čezmejno sodelovanje Hrvaški omogoča sodelovanje in podajanje pripomb, ne daje pa ji pravice veta na projekt.: Da: Ministrstvo pojasnjuje, da sodelovanje ne pomeni pravice veta.

Svet24

Gradnja HE Mokrice bi lahko dodatno poslabšala ekološko stanje Save in ogrozila hrvaška območja Natura 2000.: Da: Hrvaško ministrstvo je opozorilo na točno to nevarnost.
HE Mokrice bi bila zadnja hidroelektrarna v verigi na spodnji Savi in bi stala približno 450 metrov oziroma 7,6 kilometra od hrvaške meje.: Delno: Omenjeno je, da je zadnja v verigi, razdalje niso navedene.
HE Mokrice bi lahko ogrozila vire pitne vode za Zagreb in celotno zagrebško aglomeracijo.: Delno: Omenjeni so negativni vplivi na zajetja pitne vode na Hrvaškem.
Hrvaška projekt ocenjuje kot nesprejemljiv zaradi tveganj za podtalnico in površinske vode dolvodno od načrtovanega jezu.: Da: Ministrstvo je navedlo tveganja za podtalnico in površinske vode.
Hrvaško ministrstvo trdi, da bi koristi projekta pripadle predvsem Sloveniji, medtem ko bi Hrvaška utrpela pomembne negativne vplive.: Da: Ministrstvo je zapisalo, da so koristi izključno za Slovenijo.
Hrvaško ministrstvo za varstvo okolja in zeleni prehod nasprotuje gradnji hidroelektrarne Mokrice.: Da: Ministrstvo je projekt ocenilo kot nesprejemljiv.
Investitor HESS trdi, da je gradnja potrebna za optimalno delovanje verige hidroelektrarn in poplavno varnost naselij ob Savi.: Ni omenjeno
Jez bi oviral selitve rib, uničil del habitatov in drstišč ter povečal nevarnost pogina rib na turbinah.: Da: Članek navaja te specifične okoljske vplive.
Obstoječe slovenske hidroelektrarne so zmanjšale pretok vode in prenos sedimentov proti Hrvaški ter prispevale k eroziji Save in znižanju podtalnice.: Delno: Omenjena je erozija struge Save zaradi obstoječih HE.
Okoljske organizacije opozarjajo, da so okoljske presoje projekta pomanjkljive in da niso ustrezno ocenjeni vplivi na naravo in vode.: Delno: Omenjeno je sporočilo hrvaških nevladnih organizacij.
Po uradnih ocenah bi HE Mokrice proizvedla približno 131 GWh elektrike oziroma okoli odstotek letne slovenske porabe.: Ni omenjeno
Prejšnje odločitve o prevladi javne koristi za HE Mokrice je Upravno sodišče že večkrat odpravilo.: Ni omenjeno
Slovenska vlada namerava za HE Mokrice ponovno uveljaviti prevlado javne koristi proizvodnje električne energije nad javno koristjo ohranjanja narave.: Delno: Članek omenja postopek ugotovitve prevlade javne koristi.
Slovensko ministrstvo čezmejne vplive obravnava v postopkih presoje vplivov na okolje in čezmejnega posvetovanja po Konvenciji Espoo.: Da: Ministrstvo je potrdilo obravnavo v okviru teh postopkov.
Čezmejno sodelovanje Hrvaški omogoča sodelovanje in podajanje pripomb, ne daje pa ji pravice veta na projekt.: Da: Ministrstvo je pojasnilo, da sodelovanje ne pomeni pravice veta.

Žurnal24

Gradnja HE Mokrice bi lahko dodatno poslabšala ekološko stanje Save in ogrozila hrvaška območja Natura 2000.: Da: Ministrstvo opozarja na poslabšanje stanja in ogrožanje Nature 2000.
HE Mokrice bi bila zadnja hidroelektrarna v verigi na spodnji Savi in bi stala približno 450 metrov oziroma 7,6 kilometra od hrvaške meje.: Delno: Omenjeno je, da je zadnja v verigi, razdalja ni navedena.
HE Mokrice bi lahko ogrozila vire pitne vode za Zagreb in celotno zagrebško aglomeracijo.: Delno: Omenjeni so negativni vplivi na zajetja pitne vode na Hrvaškem.
Hrvaška projekt ocenjuje kot nesprejemljiv zaradi tveganj za podtalnico in površinske vode dolvodno od načrtovanega jezu.: Da: Ministrstvo navaja tveganja za podtalnico in površinske vode.
Hrvaško ministrstvo trdi, da bi koristi projekta pripadle predvsem Sloveniji, medtem ko bi Hrvaška utrpela pomembne negativne vplive.: Da: Ministrstvo navaja, da so koristi le za Slovenijo, ne za Hrvaško.
Hrvaško ministrstvo za varstvo okolja in zeleni prehod nasprotuje gradnji hidroelektrarne Mokrice.: Da: Ministrstvo je projekt ocenilo kot nesprejemljiv.
Investitor HESS trdi, da je gradnja potrebna za optimalno delovanje verige hidroelektrarn in poplavno varnost naselij ob Savi.: Ni omenjeno
Jez bi oviral selitve rib, uničil del habitatov in drstišč ter povečal nevarnost pogina rib na turbinah.: Da: Članek navaja te specifične okoljske nevarnosti.
Obstoječe slovenske hidroelektrarne so zmanjšale pretok vode in prenos sedimentov proti Hrvaški ter prispevale k eroziji Save in znižanju podtalnice.: Delno: Omenjena je erozija struge Save zaradi obstoječih HE.
Okoljske organizacije opozarjajo, da so okoljske presoje projekta pomanjkljive in da niso ustrezno ocenjeni vplivi na naravo in vode.: Delno: Omenjeno je sporočilo hrvaških nevladnih organizacij.
Po uradnih ocenah bi HE Mokrice proizvedla približno 131 GWh elektrike oziroma okoli odstotek letne slovenske porabe.: Ni omenjeno
Prejšnje odločitve o prevladi javne koristi za HE Mokrice je Upravno sodišče že večkrat odpravilo.: Ni omenjeno
Slovenska vlada namerava za HE Mokrice ponovno uveljaviti prevlado javne koristi proizvodnje električne energije nad javno koristjo ohranjanja narave.: Da: Članek omenja postopek ugotovitve prevlade javne koristi.
Slovensko ministrstvo čezmejne vplive obravnava v postopkih presoje vplivov na okolje in čezmejnega posvetovanja po Konvenciji Espoo.: Da: Ministrstvo potrjuje obravnavo v okviru Konvencije Espoo.
Čezmejno sodelovanje Hrvaški omogoča sodelovanje in podajanje pripomb, ne daje pa ji pravice veta na projekt.: Delno: Članek opisuje postopek posvetovanja, veta izrecno ne omenja.

Analiza sentimenta

Entiteta	Ključne razlike	STA	Delo	Mladina	N1	Dnevnik	SiOL	Žurnal24	Svet24
Hidroelektrarna Mokrice	Večina virov poroča negativno, le Dnevnik nevtralno.	Negativno: hrvaško ministrstvo ne soglaša z njeno izgradnjo	Negativno: hrvaško ministrstvo jo ocenjuje kot nesprejemljivo zaradi tveganj za vode in okolje	Negativno: označena kot sporna, škodljiva za naravo, s slabimi vplivi	Negativno: hrvaške organizacije in ministrstvo opozarjajo na škodljive vplive na vode, ribe in habitate	Nevtralno: opisana kot zadnja v verigi, z navedbo moči in namena, brez vrednotenja.	Negativno: hrvaško ministrstvo projekt ocenjuje kot nesprejemljiv zaradi tveganj za vode in okolje.	Negativno: hrvaško ministrstvo jo označi za nesprejemljivo zaradi tveganj za vode in okolje.	Negativno: hrvaško ministrstvo projekt ocenjuje kot nesprejemljiv zaradi tveganj za vode in okolje
Slovenija	Večina nevtralnih; le Mladina izrazito negativna, drugi brez vrednotenja.	Nevtralno: omenjena kot naslovnik hrvaškega sporočila	Nevtralno: omenjena kot država, ki načrtuje projekt in se zavzema za pogovore	Negativno: očitano ji vztrajanje pri škodljivem projektu kljub nasprotovanju	Nevtralno: omenjena kot država, ki načrtuje projekt; MOP pojasnjuje postopke brez vrednotenja	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot država, ki zagovarja postopke in dvostranske pogovore.	Nevtralno: omenjena kot država, ki načrtuje projekt in se zavzema za dvostranske pogovore.	Nevtralno: omenjena kot država, ki bi imela koristi od projekta in vodi postopke
Hrvaško ministrstvo za varstvo okolja in zeleni prehod	Mladina edina pozitivno; ostali nevtralno, Dnevnik ne omenja.	Nevtralno: navedeno kot vir nasprotovanja, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: citirano kot nasprotnik projekta, brez meta-vrednotenja	Pozitivno: projekt ocenilo kot nesprejemljiv zaradi tveganj, deluje odgovorno	Nevtralno: citirani so njihovi strokovni pomisleki in opozorila glede vplivov projekta	Ni omenjeno	Nevtralno: citirano kot nasprotnik projekta, brez meta-vrednotenja s strani avtorja.	Nevtralno: citirano kot nasprotnik projekta, brez meta-vrednotenja s strani avtorja.	Nevtralno: citirano nasprotovanje projektu, brez meta-vrednotenja ministrstva
Polona Rifelj	Večina nevtralno citira; Mladina edina negativno interpretira.	Ni omenjeno	Nevtralno: citirana glede postopka in rokov, brez vrednotenja	Negativno: njena napoved kaže na vztrajanje pri škodljivem projektu	Nevtralno: omenjena kot ministrica, ki je napovedala postopek; brez vrednotenja	Nevtralno: ministrica, citirana glede pričakovanj in optimizma; brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: citirana glede postopka in gradbenega dovoljenja, brez vrednotenja.	Nevtralno: citirana glede časovnice projekta, brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: citirana glede časovnice sprejetja gradiva in dovoljenja
Hrvatsko društvo za zaštitu ptica i prirode	Le Mladina pozitivno izpostavlja opozorila, N1 le nevtralno citira; drugi molčijo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Pozitivno: opozarja na pomanjkljivosti v okoljskih ocenah	Nevtralno: citirano opozorilo o vplivih; brez meta-vrednotenja organizacije	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
CEE Bankwatch Network	Mladina pozitivno opozarja, N1 nevtralno citira; drugi molčijo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Pozitivno: opozarja na neverodostojne ocene in tveganja	Nevtralno: citirano opozorilo o vplivih; brez meta-vrednotenja organizacije	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Biom	Le Mladina pozitivno, N1 nevtralno; drugi ne omenjajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Pozitivno: sodeluje pri opozarjanju na pomanjkljivosti	Nevtralno: citirano opozorilo o vplivih; brez meta-vrednotenja organizacije	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Hrvaška	Ni bistvenih razlik; vsi viri poročajo nevtralno, brez vrednotenja.	Nevtralno: omenjena v kontekstu nasprotovanja, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot država, ki nasprotuje projektu in opozarja na vplive	Nevtralno: omenjena kot država, ki ji projekt škoduje, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot nasprotujoča stran; kritike so usmerjene na projekt, ne na državo	Nevtralno: omenjena kot nasprotnica projekta zaradi tveganj za podtalnico in vodni režim.	Nevtralno: omenjena kot država, ki nasprotuje projektu in opozarja na vplive.	Nevtralno: omenjena kot država, ki nasprotuje projektu in ima potencialne čezmejne vplive.	Nevtralno: omenjena kot država, ki nasprotuje projektu in opozarja na vplive
reka Sava	Večina nevtralna; N1 in Dnevnik izpostavita pitno vodo in tveganja.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena v kontekstu vplivov in erozije	Nevtralno: omenjena kot reka, na kateri je projekt, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot vir pitne vode in ogroženi ekosistem; brez vrednotenja reke same	Nevtralno: omenjena kot lokacija hidroelektrarn in vir tveganj po mnenju Hrvaške.	Nevtralno: omenjena v kontekstu erozije in vplivov, brez vrednotenja entitete.	Nevtralno: omenjena v kontekstu vplivov in erozije, brez vrednotenja.	Nevtralno: omenjena v kontekstu vplivov in erozije, brez vrednotenja
Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije	Večina virov nevtralno opisuje postopke; dva vira entitete sploh ne omenita.	Ni omenjeno	Nevtralno: pojasnjuje postopke in stališča, brez vrednotenja	Ni omenjeno	Nevtralno: pojasnjuje postopke in zavrača pravico veta; brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjeno v zvezi z izdajo gradbenega dovoljenja in odločanjem vlade.	Nevtralno: opisano kot pristojno za postopke, brez izrecne pohvale ali kritike.	Nevtralno: opisano kot pristojno za postopke presoje vplivov, brez vrednotenja.	Nevtralno: pojasnjuje postopke in pristojnosti, brez vrednotenja
Zagreb	Le trije viri omenjajo mesto, vsi nevtralno v kontekstu vode; drugi molčijo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen v zvezi s tveganjem za oskrbo z vodo	Nevtralno: omenjen kot ogroženi prejemnik pitne vode; brez vrednotenja mesta	Nevtralno: omenjen v zvezi z oskrbo z vodo, ki bi bila ogrožena.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
HESS oziroma Hidroelektrarne na spodnji Savi	Le Dnevnik in Mladina omenjata; Dnevnik poudarja investitorja in tožbi.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjeno kot podjetje pod Gen energijo, brez vrednotenja	Ni omenjeno	Nevtralno: investitor, ki vztraja pri nujnosti gradnje; omenjen tudi odškodninski tožbi.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Janez Janša	Le Mladina in Dnevnik kritična; ostali vira entitete ne omenjajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Negativno: njegova vlada je sprejela sporni sklep o izjemi	Ni omenjeno	Negativno: avtor implicitno kritizira njegovo vlado zaradi prenagljenega optimizma in vztrajanja pri spornem projektu.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Društvo za preučevanje rib Slovenije	Le Mladina in Dnevnik pozitivno; drugi ne omenjajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Pozitivno: deluje v javnem interesu ohranjanja narave, spodbija odločitve	Ni omenjeno	Pozitivno: prikazano kot uspešno pri izpodbijanju vladnih sklepov in zaščiti narave.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Agencija Republike Slovenije za okolje	Le Dnevnik omenja negativno; drugi virov ne omenjajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Negativno: omenjena, da ni pravočasno presodila vplivov in je izdala pomanjkljivo soglasje.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno

entities

Hidroelektrarna Mokrice
Slovenija
Hrvaško ministrstvo za varstvo okolja in zeleni prehod
Polona Rifelj
Hrvatsko društvo za zaštitu ptica i prirode
CEE Bankwatch Network
Biom
Hrvaška
reka Sava
Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije
Zagreb
HESS oziroma Hidroelektrarne na spodnji Savi
Janez Janša
Društvo za preučevanje rib Slovenije
Agencija Republike Slovenije za okolje

key differences

Agencija Republike Slovenije za okolje: Le Dnevnik omenja negativno; drugi virov ne omenjajo.
Biom: Le Mladina pozitivno, N1 nevtralno; drugi ne omenjajo.
CEE Bankwatch Network: Mladina pozitivno opozarja, N1 nevtralno citira; drugi molčijo.
Društvo za preučevanje rib Slovenije: Le Mladina in Dnevnik pozitivno; drugi ne omenjajo.
HESS oziroma Hidroelektrarne na spodnji Savi: Le Dnevnik in Mladina omenjata; Dnevnik poudarja investitorja in tožbi.
Hidroelektrarna Mokrice: Večina virov poroča negativno, le Dnevnik nevtralno.
Hrvatsko društvo za zaštitu ptica i prirode: Le Mladina pozitivno izpostavlja opozorila, N1 le nevtralno citira; drugi molčijo.
Hrvaška: Ni bistvenih razlik; vsi viri poročajo nevtralno, brez vrednotenja.
Hrvaško ministrstvo za varstvo okolja in zeleni prehod: Mladina edina pozitivno; ostali nevtralno, Dnevnik ne omenja.
Janez Janša: Le Mladina in Dnevnik kritična; ostali vira entitete ne omenjajo.
Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije: Večina virov nevtralno opisuje postopke; dva vira entitete sploh ne omenita.
Polona Rifelj: Večina nevtralno citira; Mladina edina negativno interpretira.
Slovenija: Večina nevtralnih; le Mladina izrazito negativna, drugi brez vrednotenja.
Zagreb: Le trije viri omenjajo mesto, vsi nevtralno v kontekstu vode; drugi molčijo.
reka Sava: Večina nevtralna; N1 in Dnevnik izpostavita pitno vodo in tveganja.

source analyses

Delo

Agencija Republike Slovenije za okolje: Ni omenjeno
Biom: Ni omenjeno
CEE Bankwatch Network: Ni omenjeno
Društvo za preučevanje rib Slovenije: Ni omenjeno
HESS oziroma Hidroelektrarne na spodnji Savi: Ni omenjeno
Hidroelektrarna Mokrice: Negativno: hrvaško ministrstvo jo ocenjuje kot nesprejemljivo zaradi tveganj za vode in okolje
Hrvatsko društvo za zaštitu ptica i prirode: Ni omenjeno
Hrvaška: Nevtralno: omenjena kot država, ki nasprotuje projektu in opozarja na vplive
Hrvaško ministrstvo za varstvo okolja in zeleni prehod: Nevtralno: citirano kot nasprotnik projekta, brez meta-vrednotenja
Janez Janša: Ni omenjeno
Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije: Nevtralno: pojasnjuje postopke in stališča, brez vrednotenja
Polona Rifelj: Nevtralno: citirana glede postopka in rokov, brez vrednotenja
Slovenija: Nevtralno: omenjena kot država, ki načrtuje projekt in se zavzema za pogovore
Zagreb: Ni omenjeno
reka Sava: Nevtralno: omenjena v kontekstu vplivov in erozije

Dnevnik

Agencija Republike Slovenije za okolje: Negativno: omenjena, da ni pravočasno presodila vplivov in je izdala pomanjkljivo soglasje.
Biom: Ni omenjeno
CEE Bankwatch Network: Ni omenjeno
Društvo za preučevanje rib Slovenije: Pozitivno: prikazano kot uspešno pri izpodbijanju vladnih sklepov in zaščiti narave.
HESS oziroma Hidroelektrarne na spodnji Savi: Nevtralno: investitor, ki vztraja pri nujnosti gradnje; omenjen tudi odškodninski tožbi.
Hidroelektrarna Mokrice: Nevtralno: opisana kot zadnja v verigi, z navedbo moči in namena, brez vrednotenja.
Hrvatsko društvo za zaštitu ptica i prirode: Ni omenjeno
Hrvaška: Nevtralno: omenjena kot nasprotnica projekta zaradi tveganj za podtalnico in vodni režim.
Hrvaško ministrstvo za varstvo okolja in zeleni prehod: Ni omenjeno
Janez Janša: Negativno: avtor implicitno kritizira njegovo vlado zaradi prenagljenega optimizma in vztrajanja pri spornem projektu.
Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije: Nevtralno: omenjeno v zvezi z izdajo gradbenega dovoljenja in odločanjem vlade.
Polona Rifelj: Nevtralno: ministrica, citirana glede pričakovanj in optimizma; brez meta-vrednotenja.
Slovenija: Ni omenjeno
Zagreb: Nevtralno: omenjen v zvezi z oskrbo z vodo, ki bi bila ogrožena.
reka Sava: Nevtralno: omenjena kot lokacija hidroelektrarn in vir tveganj po mnenju Hrvaške.

Mladina

Agencija Republike Slovenije za okolje: Ni omenjeno
Biom: Pozitivno: sodeluje pri opozarjanju na pomanjkljivosti
CEE Bankwatch Network: Pozitivno: opozarja na neverodostojne ocene in tveganja
Društvo za preučevanje rib Slovenije: Pozitivno: deluje v javnem interesu ohranjanja narave, spodbija odločitve
HESS oziroma Hidroelektrarne na spodnji Savi: Nevtralno: omenjeno kot podjetje pod Gen energijo, brez vrednotenja
Hidroelektrarna Mokrice: Negativno: označena kot sporna, škodljiva za naravo, s slabimi vplivi
Hrvatsko društvo za zaštitu ptica i prirode: Pozitivno: opozarja na pomanjkljivosti v okoljskih ocenah
Hrvaška: Nevtralno: omenjena kot država, ki ji projekt škoduje, brez vrednotenja
Hrvaško ministrstvo za varstvo okolja in zeleni prehod: Pozitivno: projekt ocenilo kot nesprejemljiv zaradi tveganj, deluje odgovorno
Janez Janša: Negativno: njegova vlada je sprejela sporni sklep o izjemi
Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije: Ni omenjeno
Polona Rifelj: Negativno: njena napoved kaže na vztrajanje pri škodljivem projektu
Slovenija: Negativno: očitano ji vztrajanje pri škodljivem projektu kljub nasprotovanju
Zagreb: Nevtralno: omenjen v zvezi s tveganjem za oskrbo z vodo
reka Sava: Nevtralno: omenjena kot reka, na kateri je projekt, brez vrednotenja

N1

Agencija Republike Slovenije za okolje: Ni omenjeno
Biom: Nevtralno: citirano opozorilo o vplivih; brez meta-vrednotenja organizacije
CEE Bankwatch Network: Nevtralno: citirano opozorilo o vplivih; brez meta-vrednotenja organizacije
Društvo za preučevanje rib Slovenije: Ni omenjeno
HESS oziroma Hidroelektrarne na spodnji Savi: Ni omenjeno
Hidroelektrarna Mokrice: Negativno: hrvaške organizacije in ministrstvo opozarjajo na škodljive vplive na vode, ribe in habitate
Hrvatsko društvo za zaštitu ptica i prirode: Nevtralno: citirano opozorilo o vplivih; brez meta-vrednotenja organizacije
Hrvaška: Nevtralno: omenjena kot nasprotujoča stran; kritike so usmerjene na projekt, ne na državo
Hrvaško ministrstvo za varstvo okolja in zeleni prehod: Nevtralno: citirani so njihovi strokovni pomisleki in opozorila glede vplivov projekta
Janez Janša: Ni omenjeno
Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije: Nevtralno: pojasnjuje postopke in zavrača pravico veta; brez meta-vrednotenja
Polona Rifelj: Nevtralno: omenjena kot ministrica, ki je napovedala postopek; brez vrednotenja
Slovenija: Nevtralno: omenjena kot država, ki načrtuje projekt; MOP pojasnjuje postopke brez vrednotenja
Zagreb: Nevtralno: omenjen kot ogroženi prejemnik pitne vode; brez vrednotenja mesta
reka Sava: Nevtralno: omenjena kot vir pitne vode in ogroženi ekosistem; brez vrednotenja reke same

STA

Agencija Republike Slovenije za okolje: Ni omenjeno
Biom: Ni omenjeno
CEE Bankwatch Network: Ni omenjeno
Društvo za preučevanje rib Slovenije: Ni omenjeno
HESS oziroma Hidroelektrarne na spodnji Savi: Ni omenjeno
Hidroelektrarna Mokrice: Negativno: hrvaško ministrstvo ne soglaša z njeno izgradnjo
Hrvatsko društvo za zaštitu ptica i prirode: Ni omenjeno
Hrvaška: Nevtralno: omenjena v kontekstu nasprotovanja, brez vrednotenja
Hrvaško ministrstvo za varstvo okolja in zeleni prehod: Nevtralno: navedeno kot vir nasprotovanja, brez meta-vrednotenja
Janez Janša: Ni omenjeno
Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije: Ni omenjeno
Polona Rifelj: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: omenjena kot naslovnik hrvaškega sporočila
Zagreb: Ni omenjeno
reka Sava: Ni omenjeno

SiOL

Agencija Republike Slovenije za okolje: Ni omenjeno
Biom: Ni omenjeno
CEE Bankwatch Network: Ni omenjeno
Društvo za preučevanje rib Slovenije: Ni omenjeno
HESS oziroma Hidroelektrarne na spodnji Savi: Ni omenjeno
Hidroelektrarna Mokrice: Negativno: hrvaško ministrstvo projekt ocenjuje kot nesprejemljiv zaradi tveganj za vode in okolje.
Hrvatsko društvo za zaštitu ptica i prirode: Ni omenjeno
Hrvaška: Nevtralno: omenjena kot država, ki nasprotuje projektu in opozarja na vplive.
Hrvaško ministrstvo za varstvo okolja in zeleni prehod: Nevtralno: citirano kot nasprotnik projekta, brez meta-vrednotenja s strani avtorja.
Janez Janša: Ni omenjeno
Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije: Nevtralno: opisano kot pristojno za postopke, brez izrecne pohvale ali kritike.
Polona Rifelj: Nevtralno: citirana glede postopka in gradbenega dovoljenja, brez vrednotenja.
Slovenija: Nevtralno: omenjena kot država, ki zagovarja postopke in dvostranske pogovore.
Zagreb: Ni omenjeno
reka Sava: Nevtralno: omenjena v kontekstu erozije in vplivov, brez vrednotenja entitete.

Svet24

Agencija Republike Slovenije za okolje: Ni omenjeno
Biom: Ni omenjeno
CEE Bankwatch Network: Ni omenjeno
Društvo za preučevanje rib Slovenije: Ni omenjeno
HESS oziroma Hidroelektrarne na spodnji Savi: Ni omenjeno
Hidroelektrarna Mokrice: Negativno: hrvaško ministrstvo projekt ocenjuje kot nesprejemljiv zaradi tveganj za vode in okolje
Hrvatsko društvo za zaštitu ptica i prirode: Ni omenjeno
Hrvaška: Nevtralno: omenjena kot država, ki nasprotuje projektu in opozarja na vplive
Hrvaško ministrstvo za varstvo okolja in zeleni prehod: Nevtralno: citirano nasprotovanje projektu, brez meta-vrednotenja ministrstva
Janez Janša: Ni omenjeno
Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije: Nevtralno: pojasnjuje postopke in pristojnosti, brez vrednotenja
Polona Rifelj: Nevtralno: citirana glede časovnice sprejetja gradiva in dovoljenja
Slovenija: Nevtralno: omenjena kot država, ki bi imela koristi od projekta in vodi postopke
Zagreb: Ni omenjeno
reka Sava: Nevtralno: omenjena v kontekstu vplivov in erozije, brez vrednotenja

Žurnal24

Agencija Republike Slovenije za okolje: Ni omenjeno
Biom: Ni omenjeno
CEE Bankwatch Network: Ni omenjeno
Društvo za preučevanje rib Slovenije: Ni omenjeno
HESS oziroma Hidroelektrarne na spodnji Savi: Ni omenjeno
Hidroelektrarna Mokrice: Negativno: hrvaško ministrstvo jo označi za nesprejemljivo zaradi tveganj za vode in okolje.
Hrvatsko društvo za zaštitu ptica i prirode: Ni omenjeno
Hrvaška: Nevtralno: omenjena kot država, ki nasprotuje projektu in ima potencialne čezmejne vplive.
Hrvaško ministrstvo za varstvo okolja in zeleni prehod: Nevtralno: citirano kot nasprotnik projekta, brez meta-vrednotenja s strani avtorja.
Janez Janša: Ni omenjeno
Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije: Nevtralno: opisano kot pristojno za postopke presoje vplivov, brez vrednotenja.
Polona Rifelj: Nevtralno: citirana glede časovnice projekta, brez meta-vrednotenja.
Slovenija: Nevtralno: omenjena kot država, ki načrtuje projekt in se zavzema za dvostranske pogovore.
Zagreb: Ni omenjeno
reka Sava: Nevtralno: omenjena v kontekstu vplivov in erozije, brez vrednotenja.

Scenariji

scenarios

description
Ministrstvi za okolje obeh držav po intenzivnih pogajanjih uskladita tehnične rešitve za zaščito podtalnice in ribjih poti, kar omogoči nadaljevanje projekta HE Mokrice z zmanjšanim čezmejnim vplivom. HESS se zaveže k dodatnim investicijam v sanacijo rečnih bregov na hrvaški strani.
plausibility
realistic
time horizon
mid
title
Slovenija in Hrvaška dosežeta dogovor o mitigacijskih ukrepih
valence
positive
description
Slovenska vlada potrdi status prevladujočega javnega interesa za HE Mokrice, kar sproži takojšnje pritožbe Društva za preučevanje rib Slovenije (DPRS) in hrvaških nevladnih organizacij na upravno sodišče. Projekt ponovno obtiči v dolgotrajnem pravnem postopku, ki zamrzne vsa gradbena dela.
plausibility
realistic
time horizon
short
title
Vlada sprejme sklep o javnem interesu, sledijo nove tožbe
valence
neutral
description
Zaradi pritiska hrvaških organizacij in mednarodne mreže CEE Bankwatch, Evropska komisija začne preiskavo o skladnosti projekta z Okvirno direktivo o vodah. Slovenija se sooči z grožnjo zadržanja evropskih sredstev za energetske projekte, če ne dokaže ustrezne čezmejne presoje.
plausibility
realistic
time horizon
long
title
Evropska komisija sproži postopek zaradi kršitve okoljske zakonodaje
valence
negative
description
Investitor HESS se odloči za bistveno spremembo zasnove elektrarne, ki vključuje napredne sisteme za prehod rib in izboljšano upravljanje sedimentov. Ta poteza pomiri hrvaško ministrstvo in okoljevarstvenike, kar zmanjša nasprotovanje projektu.
plausibility
plausible
time horizon
long
title
HESS preoblikuje projekt v hibridno energetsko-ekološko rešitev
valence
positive
description
Slovenija in Hrvaška se dogovorita za ustanovitev posebne strokovne komisije pod okriljem Mednarodne komisije za savski bazen, ki bo neodvisno ocenila vplive HE Mokrice. Odločitev komisije bo zavezujoča za obe vladi, kar začasno ustavi vse enostranske poteze.
plausibility
plausible
time horizon
mid
title
Meddržavna komisija za Savo prevzame vlogo arbitra
valence
neutral
description
Hrvaška vlada zaradi pritiska javnosti in skrbi za oskrbo Zagreba z vodo zaostri retoriko in zagrozi z blokado drugih dvostranskih projektov. Politična napetost med državama se poveča, kar vpliva na sodelovanje na drugih področjih, kot sta promet in gospodarstvo.
plausibility
plausible
time horizon
mid
title
Zaostritev političnih odnosov zaradi vprašanja pitne vode v Zagrebu
valence
negative
description
Slovenska vlada zaradi nepremostljivih pravnih in mednarodnih ovir odstopi od gradnje HE Mokrice. Namesto tega se sredstva preusmerijo v izgradnjo velikega sončnega parka na degradiranih območjih, kar dokončno reši spor s Hrvaško in naravovarstveniki.
plausibility
speculative
time horizon
long
title
Popolna opustitev projekta HE Mokrice v korist sončnih elektrarn
valence
positive
description
Hrvaška vlada vloži uradno zahtevo za finančno nadomestilo za škodo, ki jo obstoječe slovenske hidroelektrarne povzročajo na njihovih protipoplavnih utrdbah. Slovenija se strinja s plačilom, da bi si zagotovila hrvaško soglasje za dokončanje projekta Mokrice.
plausibility
speculative
time horizon
mid
title
Hrvaška zahteva odškodnino za sanacijo bregov Save
valence
neutral
description
Med gradbenimi deli pride do nepredvidenega padca nivoja podtalnice na hrvaški strani, kar povzroči izpad črpanja vode iz vodnjakov za Zagreb. To sproži mednarodni incident, nujno intervencijo inšpekcij in takojšnjo ustavitev vseh del s strani slovenskih oblasti.
plausibility
speculative
time horizon
short
title
Incident na meji zaradi nenadnega znižanja vodostaja Save
valence
negative

Viri

articles

article order
6
body
Mokrice, 28. oktobra (STA) Hrvaško ministrstvo za varstvo okolja in zeleni prehod ne soglaša z izgradnjo hidroelektrarne Mokrice. Kot je včeraj na spletni strani poročala Mladina, ki povzema skupno sporočilo hrvaških nevladnih naravovarstvenih organizacij, je hrvaško ministrstvo Sloveniji ...
language
slv
published at
2026-10-28T13:50:36
source
STA
title
Hrvaška nasprotuje gradnji hidroelektrarne Mokrice
url
https://www.sta.si/3615869/
article order
2
body
Hrvati izgradnji nasprotujejo, ker naj bi predstavljala tveganje za poslabšanje stanja voda na Hrvaškem. Hrvaško ministrstvo za varstvo okolja in zeleni prehod ne soglaša z izgradnjo hidroelektrarne (HE) Mokrice, ker naj bi ta predstavljala tveganje za poslabšanje stanja voda na Hrvaškem. Na ministrstvu za okolje in prostor so za portal N1 pojasnili, da se morebitni čezmejni vplivi načrtovane HE Mokrice obravnavajo v okviru predpisanih postopkov. Kot je v torek na spletni strani poročala Mladina, ki povzema skupno sporočilo hrvaških nevladnih naravovarstvenih organizacij, je hrvaško ministrstvo za varstvo okolja in zeleni prehod slovenski vladi julija poslalo pismo, v katerem je projekt HE Mokrice ocenilo kot nesprejemljiv. Hrvaško ministrstvo je v pismu poudarilo, da s projektom ne soglaša zaradi tveganj za podtalnico in površinske vode na Hrvaškem, ki ležijo nižje po toku Save od načrtovanega jezu. Korist le za slovensko stran? "Koristi za zdravje in varnost ljudi oziroma trajnostni razvoj se nanašajo izključno na slovensko ozemlje, medtem ko na dolvodnem delu (na hrvaškem ozemlju) takšnih koristi ni, nedvomno pa se pričakujejo pomembni negativni vplivi na stanje vodnih teles," je po poročanju portala N1 v dopisu slovenskemu ministrstvu zapisalo hrvaško ministrstvo. Poleg negativnih vplivov na zajetja pitne vode je hrvaška stran opozorila tudi na erozijo struge Save, ki jo povzročajo že obstoječe slovenske hidroelektrarne. Zaradi spodjedanja rečnih bregov so bile poškodovane zaščitne utrditve, ki so skupaj z nasipi del sistema protipoplavne zaščite. Hrvaška je morala zato obnoviti 2,4 kilometra teh utrditev, navedbe hrvaškega ministrstva povzema N1. Kot poroča portal, je hrvaško ministrstvo opozorilo tudi, da bi lahko HE Mokrice dodatno poslabšala ekološko stanje Save in ogrozila zaščitena območja Natura 2000 na Hrvaškem. Jez bi oviral selitve rib, uničil del njihovih naravnih habitatov in drstišč ter povečal nevarnost pogina rib na turbinah ter pospešil širjenje invazivnih vrst. Sodelovanje ne prinaša pravice veta Na ministrstvu za okolje in prostor so za N1 pojasnili, da se morebitni čezmejni vplivi načrtovane HE Mokrice obravnavajo v okviru predpisanih postopkov presoje vplivov na okolje in čezmejnega posvetovanja, zlasti po Konvenciji o presoji čezmejnih vplivov na okolje (Konvencija Espoo). Kot so navedli, je namen čezmejnega posvetovanja zagotoviti, da je država, na katere območju bi lahko nastali pomembni vplivi načrtovanega posega, ustrezno obveščena in ima možnost sodelovati v postopku ter predstaviti svoja stališča, pripombe in strokovne ugotovitve. "V okviru tega sodelovanja se obravnavajo tudi vprašanja morebitnih vplivov na površinske in podzemne vode, vodne organizme ter ustreznosti predvidenih ukrepov za preprečevanje, zmanjševanje oziroma izravnavo vplivov, skladno z njihovo naravo in namenom," so zapisali na ministrstvu. Ministrstvo je hrvaške pripombe preučilo z vidika razpoložljive strokovne dokumentacije in veljavnih predpisov. Do relevantnih vprašanj pa se bodo pristojni organi ustrezno opredelili v okviru nadaljnjih postopkov in obrazložitev sprejetih odločitev. Ob tem so pojasnili, da sodelovanje druge države v postopku čezmejnega posvetovanja samo po sebi ne pomeni pravice veta na načrtovani poseg. "Odločanje o dovoljenju za poseg na območju Slovenije je v pristojnosti slovenskih organov, ki pa morajo pri tem spoštovati vse relevantne obveznosti po nacionalnem, evropskem in mednarodnem pravu ter ustrezno upoštevati rezultate čezmejnega posvetovanja," so za N1 zapisali na ministrstvu. Ob tem so še dodali, da se je Slovenija zavzela za nadaljevanje dvostranskih pogovorov s Hrvaško, v okviru katerih bi lahko dodatno pojasnili posamezna strokovna vprašanja in stališča obeh strani. Vlada o HE Mokrice naslednji četrtek Kot so zagotovili, bo ministrstvo tudi v nadaljevanju zagotavljalo, da bodo čezmejni vidiki načrtovanega posega obravnavani strokovno, pregledno in skladno s predpisanimi postopki, ob spoštovanju pravic sodelujočih držav in vseh drugih upravičenih udeležencev. Postopek ugotovitve prevlade javne koristi za gradnjo HE Mokrice gre h koncu. Gradivo je pripravljeno, vlada ga bo sprejela naslednji četrtek, je medtem ob odprtju novih sončnih elektrarn v Brežicah prejšnji teden povedala ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj. Gradbeno dovoljenje naj bi ministrstvo nato izdalo v prvi polovici leta 2027, je dejala. HE Mokrice je predvidena kot zadnja v verigi petih spodnjesavskih hidroelektrarn, poleg nje so to še HE Boštanj, Blanca, Krško in Brežice.
language
slv
published at
2026-10-28T13:59:53
source
Delo
title
Hrvaška proti gradnji hidroelektrarne Mokrice
url
https://www.delo.si/novice/slovenija/hrvaska-proti-gradnji-hidroelektrarne-mokrice
article order
8
body
"Slovenska vlada namerava zgraditi sporno hidroelektrarno Mokrice na reki Savi kljub resnim vplivom na Hrvaško v spodnjem toku reke," so danes opozorile okoljske organizacije iz sosednje Hrvaške. Sklicujejo se na teden dni staro napoved ministrica za okolje Polone Rifelj iz stranke SDS, da bo vlada ta četrtek, 29. oktobra, "preučila in sprejela" sklep, s katerim bo hidroelektrarni Mokrice priznala status "prevladujočega javnega interesa". Hidroelektrarna Mokrice zaradi škodljivih vplivov na naravo ne more dobiti gradbenega dovoljenja po običajni poti, zato je Janševa vlada že v prejšnjem mandatu sprejela sklep, da bo zanjo uveljavljala izjemo, ki jo v skladu s pravili EU dopušča zakon o ohranjanju narave. Gre za postopek prevlade ene javne koristi nad drugo, povedano enostavno: v primeru hidroelektrarne Mokrice vlada trdi, da bo tam proizvedena elektrika nujna in tako pomembna, da lahko "povozi" drugo javno korist, to je javno korist ohranjanja narave. Ta vladna odločitev je na sodišču že večkrat padla, spodbijalo jo je Društvo za preučevanje rib, ki deluje v javnem interesu ohranjanja narave. Eno od pomembnih dejstev je, da bi Mokrice po uradnih ocenah proizvedle le približno odstotek elektrike, ki se letno porabi v Sloveniji (povprečna letna proizvodnja je ocenjena na 131 GWh), za tako proizvodnjo pa seveda obstajajo manj škodljive alternative. "Najnovejša napoved ministrice Rifelj sledi tretjemu postopku presoje vplivov na okolje, v okviru katerega je v začetku tega leta na Hrvaškem potekalo čezmejno posvetovanje. Julija je hrvaško ministrstvo za varstvo okolja in zeleni prehod poslalo pismo slovenski vladi, v katerem je projekt ocenilo kot nesprejemljiv. Ministrstvo je poudarilo, da s projektom ne soglaša zaradi tveganj za podtalnico in površinske vode na Hrvaškem, ki ležijo nižje po toku od načrtovanega jezu," opozarjajo v današnjem sporočilu naravovarstvene organizacije. Mokrice bi bil zadnji v nizu jezov na reki Savi, le 7,6 km od hrvaške meje. Obstoječi jezovi so že zmanjšali pretok vode proti Hrvaški, s čimer so med drugim znižali raven podtalnice v bližini Zagreba." To je doslej nekoliko ublažila reka Krka, ki se v Savo izliva pod najnižjim jezom, Brežice. A Mokrice bi dodal jez pod sotočjem Krke s Savo, s čimer bi preprečil prost pretok vode iz Krke proti Hrvaški in še dodatno poglobil rečno strugo Save," opozarjajo in dodajajo: "Izjava ministrice Rifelj kaže, da se Slovenija kljub škodljivim vplivom in nasprotovanju Hrvaške namerava vseeno lotiti projekta." Tibor Mikuška iz Hrvaškega društva za varstvo ptic in narave je dodal, da je društvo s še dvema okoljskima organizacijama, Bankwatch in Biom v začetku tega leta slovenski strani predložili pripombe, v katerih so izpostavili velike pomanjkljivosti v okoljskih ocenah projekta hidroelektrarne Mokrice. "Med drugim so manjkale ocene vplivov na naravo in vodo, ki jih zahtevata Direktiva o habitatih in Okvirna direktiva o vodah." Branka Španiček iz CEE Bankwatch, to je mednarodna mreža nevladnih organizacij iz srednje in vzhodne Evrope, pa opozarja, da izvedena ocena vplivov na okolje trdi, da Mokrice ne bi imele negativnih vplivov na Hrvaško, da bi pomagale ublažiti nihanja vodostaja: "To ni verodostojno, saj bi novi jez preprečil sedanji pozitivni vpliv reke Krke pod Brežicami. Glede na to, kako nizka je bila raven reke Save to poletje, pričakujemo nadaljnja tveganja za reko in oskrbo Zagreba z vodo, če bo izgrajen projekt Mokrice." Dodala je še, da se mora hrvaška vlada "odločno zavzeti za zaščito reke Save in preprečiti izvedbo tega projekta." Za projekt hidroelektrarne Mokrice si je na vrsto načinov - tudi z uzakonitvijo omejitev za nevladne organizacije - prizadeval Andrej Vizjak, okoljski minister v prejšnji Janševi vladi. Vizjak od 31. avgusta vodi državno energetsko družbo Gen energija, pod katero projekt prek podjetja HESS - Hidroelektrarne na Spodnji Savi sodi.
language
slv
published at
2026-10-27T11:54:14
source
Mladina
title
Hrvaški "ne" hidroelektrarni Mokrice
url
https://www.mladina.si/252137/hrvaski-ne-hidroelektrarni-mokrice/
article order
5
body
Hrvaška ne soglaša s projektom hidroelektrarne Mokrice, ki jo Slovenija načrtuje na reki Savi manj kot 500 metrov od meje. Ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj je prejšnji teden napovedala, da bo vlada za gradnjo hidroelektrarne Mokrice ponovno sprožila postopek, v katerem bo odločila o prevladi javne koristi proizvodnje električne energije nad javno koristjo ohranjanja narave. Postavitev hidroelektrarne Mokrice, zadnje v nizu šestih hidroelektrarn na spodnji Savi, je načrtovana približno 450 metrov od meje s Hrvaško. Hrvaško ministrstvo za varstvo okolja in zeleni prehod s projektom ne soglaša. Izgradnja Mokric bi namreč pomenila tveganje za poslabšanje stanja površinskih in podzemnih voda na Hrvaškem dolvodno od načrtovanega jezu, so med drugim napisali v dopisu slovenskemu ministrstvu za okolje in prostor (MOP). Vpliv na podzemno vodo, ki napaja Zagreb Znano je, da zajezitev reke znižuje nivo podtalnice oziroma podzemne vode pod jezom. "Obstoječe hidroelektrarne na Savi v Sloveniji so že zmanjšale pretok vode in prenos sedimentov proti Hrvaški, kar je povzročilo poglabljanje struge Save in zniževanje gladine podzemne vode na območju Zagreba," so v sporočilu za javnost opozorile hrvaške okoljevarstvene organizacije Hrvatsko društvo za zaštitu ptica i prirode, CEE Bankwatch Network in Biom. Kot so pojasnili, je ta vpliv doslej deloma blažila reka Krka, ki se v Savo izliva dolvodno od najnižje obstoječe pregrade, hidroelektrarne Brežice. "Vendar bi hidroelektrarno Mokrice zgradili dolvodno od izliva Krke v Savo, s čimer bi preprečili prost pretok vode iz Krke proti Hrvaški, dodatno znižali gladino Save in ogrozili vire pitne vode za celotno zagrebško aglomeracijo," so zapisale organizacije "Letošnji izjemno nizek vodostaj Save še dodatno poudarja potrebo po previdnosti pri obravnavi posegov, ki bi lahko vplivali na vodni režim Save in oskrbo Zagreba z vodo," je dejala Branka Španiček iz organizacije Bankwatch ter poudarila, da si mora hrvaška vlada "dejavno prizadevati za zaščito reke Save in preprečitev tega projekta". Za Slovenijo koristi, za Hrvaško negativni vplivi "Koristi za zdravje in varnost ljudi oziroma trajnostni razvoj se nanašajo izključno na slovensko ozemlje, medtem ko na dolvodnem delu (na hrvaškem ozemlju) takšnih koristi ni, nedvomno pa se pričakujejo pomembni negativni vplivi na stanje vodnih teles," je hrvaško ministrstvo zapisalo v dopisu, ki ga je poleti poslalo slovenskemu ministrstvu. Poleg negativnih vplivov na zajetja pitne vode so opozorili tudi na erozijo struge Save, ki jo povzročajo že obstoječe slovenske hidroelektrarne. Zaradi spodjedanja rečnih bregov so bile poškodovane zaščitne utrditve, ki so skupaj z nasipi del sistema protipoplavne zaščite. Hrvaška je morala zato obnoviti 2,4 kilometra teh utrditev, je izpostavilo hrvaško ministrstvo. Hrvaška je opozorila tudi, da bi lahko HE Mokrice dodatno poslabšala ekološko stanje Save in ogrozila zaščitena območja Natura 2000 na Hrvaškem. Jez bi oviral selitve rib, uničil del njihovih naravnih habitatov in drstišč ter povečal nevarnost pogina rib na turbinah ter pospešil širjenje invazivnih vrst. Predvideni omilitveni ukrepi po mnenju Hrvaške niso dovolj natančno določeni, njihova učinkovitost pa ni dokazana. Zajezitev bi dodatno zmanjšala dotok proda in peska po reki navzdol, kar bi povzročalo nadaljnje poglabljanje struge, izginjanje prodišč in izsuševanje rečnih rokavov. Negativni vplivi bi lahko segali tudi na bolj oddaljena mokrišča in poplavne gozdove ob Savi, je še opozorilo hrvaško ministrstvo. Ministrstvo za okolje: Hrvaška nima pravice veta Na MOP pojasnjujejo, da se morebitni čezmejni vplivi načrtovane HE Mokrice obravnavajo v okviru predpisanih postopkov presoje vplivov na okolje in čezmejnega posvetovanja, zlasti po Konvenciji o presoji čezmejnih vplivov na okolje (Konvencija Espoo). "Namen čezmejnega posvetovanja je zagotoviti, da je država, na katere območju bi lahko nastali pomembni vplivi načrtovanega posega, ustrezno obveščena in ima možnost sodelovati v postopku ter predstaviti svoja stališča, pripombe in strokovne ugotovitve. V okviru tega sodelovanja se obravnavajo tudi vprašanja morebitnih vplivov na površinske in podzemne vode, vodne organizme ter ustreznosti predvidenih ukrepov za preprečevanje, zmanjševanje oziroma izravnavo vplivov, skladno z njihovo naravo in namenom," so pojasnili na slovenskem okoljskem ministrstvu. Ministrstvo je prejete pripombe Republike Hrvaške preučilo z vidika razpoložljive strokovne dokumentacije in veljavnih predpisov. "Do relevantnih vprašanj se bodo pristojni organi ustrezno opredelili v okviru nadaljnjih postopkov in obrazložitev sprejetih odločitev," so sporočili. "Ob tem pojasnjujemo, da sodelovanje druge države v postopku čezmejnega posvetovanja samo po sebi ne pomeni pravice veta na načrtovani poseg. Odločanje o dovoljenju za poseg na območju Republike Slovenije je v pristojnosti slovenskih organov, ki pa morajo pri tem spoštovati vse relevantne obveznosti po nacionalnem, evropskem in mednarodnem pravu ter ustrezno upoštevati rezultate čezmejnega posvetovanja," so pojasnili na MOP in dodali, da se je Slovenija zavzela za nadaljevanje bilateralnih pogovorov z Republiko Hrvaško, v okviru katerih bi lahko dodatno pojasnili posamezna strokovna vprašanja in stališča obeh strani. "Ministrstvo bo tudi v nadaljevanju zagotavljalo, da bodo čezmejni vidiki načrtovanega posega obravnavani strokovno, pregledno in skladno s predpisanimi postopki, ob spoštovanju pravic sodelujočih držav in vseh drugih upravičenih udeležencev," so zagotovili.
language
slv
published at
2026-10-28T11:46:02
source
N1
title
Hrvaška nasprotuje gradnji hidroelektrarne Mokrice tik ob meji. Lahko bi ogrozila vire pitne vode za Zagreb
url
https://n1info.si/novice/slovenija/hrvaska-nasprotuje-gradnji-hidroelektrarne-mokrice-tik-ob-meji-lahko-bi-ogrozila-vire-pitne-vode-za-zagreb/
article order
7
body
Vlada Janeza Janše namerava danes odločati o prevladi javne koristi za gradnjo hidroelektrarne Mokrice nad javno koristjo ohranjanja narave. Vsi dosedanji poskusi, da bi gradnjo spodnjesavske elektrarne omogočili po tej proceduri, so doslej spodleteli na upravnem sodišču. Priložnost za napoved dogajanja na današnji seji vlade je bilo odprtje novih sončnih elektrarn prejšnji teden ob hidroelektrarni Brežice. Gradivo, ki naj bi družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS) omogočilo gradnjo hidroelektrarne (HE) Mokrice, je pripravljeno in podpisano, je tam sporočila ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj. Vlada naj bi na četrtkovi seji odločila o prevladi javne koristi za gradnjo, nato pa bi ministrstvo sprožilo postopek za izdajo gradbenega dovoljenja. "Računam, da bo izdano v prvi polovici prihodnjega leta," je bila optimistična ministrica. Že dve vladi pod vodstvom Janeza Janše sta bili v preteklosti podobno optimistični glede možnosti za začetek tega postopka v korist gradnje hidroelektrarne na Savi. Obakrat se je izkazalo, da je bil optimizem prenagljen. Zagon elektrarne so načrtovali že leta 2018 HE Mokrice je predvidena kot zadnja v verigi spodnjesavskih hidroelektrarn. Investitor, družba HESS, vztraja, da je gradnja pete elektrarne nujna tudi za optimalno delovanje celotne verige elektrarn in zagotavljanje poplavne varnosti naselij ob reki. Po prvotnih načrtih bi morale Mokrice obratovati že leta 2018, vendar se je izvedba projekta vedno znova premaknila zaradi zapletov pri umeščanju v prostor. Leta 2018 je vendarle kazalo, da je investitorju uspelo premagati vse postopkovne ovire. Pridobil je tudi dolgo pričakovano okoljevarstveno soglasje. Družba je zato izvedla 27,2 milijona evrov vredno javno naročilo za izdelavo turbin in generatorjev. Posel je oddala konzorciju družb Litostroj Power, Končar in Riko. Projekt je imel tudi politično podporo. Jeseni 2018 je vodenje države prevzela vlada Marjana Šarca, ki se je v koalicijskem dogovoru zavezala k dokončanju gradnje hidroelektrarn na spodnji Savi. Gradnji HE Mokrice nasprotujejo okoljevarstvene organizacije, ki opozarjajo na pomanjkljivo presojo vplivov na območje Natura 2000. Projektu nasprotuje tudi Hrvaška, ki izpostavlja tveganja za podtalnico, vodni režim Save in zagrebško oskrbo z vodo. Investitor je tedaj vrednost naložbe ocenil na 181 milijonov evrov in dokončanje načrtoval v letu 2022. Temeljni kamen za gradnjo hidroelektrarne so nameravali slovesno položiti aprila 2019, vendar so dogodek tik pred zdajci odpovedali. Upravno sodišče je namreč ugodilo pritožbi Društva za preučevanje rib Slovenije (DPRS) in odpravilo okoljevarstveno soglasje, ki ga je izdala Agencija RS za okolje (Arso). Obsežen in dolgotrajen postopek izdaje soglasja, v okviru katerega je potrebna tudi čezmejna presoja vplivov na okolje, se je moral začeti znova. Projekt z več podpisi Andreja Vizjaka Po Šarčevem odstopu s položaja predsednika vlade je premier postal Janez Janša, Andrej Vizjak pa minister za okolje in prostor. Vizjak je s projektom Mokrice tesno povezan. Za gradnjo nove elektrarne je bil odgovoren že pred nastopom ministrske funkcije, ko je deloval v skupini HESS. Kot minister je želel projekt pospešiti z uporabo dotlej nepreizkušene pravne poti. Vlada je prvič v zgodovini uporabila postopek prevlade javne koristi. Decembra 2020 je odločila, da v primeru hidroelektrarne Mokrice proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov prevlada nad varstvom narave. S to odločbo je vlada omogočila nadaljevanje projekta, investitor je moral pridobiti še integralno gradbeno dovoljenje. Društvo za preučevanje rib Slovenije je najprej februarja 2021 doseglo izdajo začasne odredbe, ki je preprečila izdajo gradbenega dovoljenja, dokler sodišče ne bi odločilo o zakonitosti sklepa o prevladi javne koristi. Nekaj mesecev kasneje je sledila še sodba upravnega sodišča, ki je ugotovilo, da je vlada napačno uporabila določbe zakona o ohranjanju narave in gradbenega zakona. Pristojne službe, med njimi Arso, niso pravočasno presodile vseh vplivov gradnje na območje Natura 2000, niti niso ocenile vseh potrebnih izravnalnih ukrepov. Zato je sodišče vladni sklep o prevladi javne koristi razveljavilo. To Janše in Vizjaka ni ustavilo. Maja 2022, tik pred koncem mandata, je vlada na dopisni seji znova sprejela sklep, da javna korist energetike pri projektu HE Mokrice prevlada nad koristjo ohranjanja narave. Društvo se je ponovno pritožilo in znova uspelo doseči razveljavitev vladne odločitve. Sodišče je v tem pritožbenem postopku ugotovilo več postopkovnih kršitev. Vladni sklep je bil pripravljen površno, saj niso bili upoštevani ključni dokumenti. Vlada je prezrla tudi več relevantnih ugovorov pritožnice, presoja vplivov na okolje pa je bila pomanjkljiva. Po moči bi bile Mokrice šele na 17. mestu Načrtovana hidroelektrarna Mokrice ima nazivno moč 28,05 megavata. Med slovenskimi pretočnimi hidroelektrarnami bi se po tem merilu uvrstila šele na 17. mesto, med hidroelektrarno Doblar I na Soči in HE Dravograd na Dravi. Največjo nazivno moč med slovenskimi pretočnimi hidroelektrarnami ima HE Zlatoličje na Dravi, in sicer 136 megavatov. Tudi zaradi razmeroma majhne moči elektrarne okoljevarstvene organizacije poudarjajo, da prevlada javne koristi za njeno gradnjo ni ustrezno utemeljena. Kar ni uspelo Janši, je hotel dokončati Golob Projektu je bila naklonjena tudi vlada Roberta Goloba. "Podpiram hidroelektrarno Mokrice! Ni mi nerodno tega glasno povedati. Sodišča naj odločijo neobremenjeno, odločitev bomo spoštovali," je v intervjuju za Dnevnik dejal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer. "Gotovo pa je to vir, ki ga potrebujemo. Mokrice so peta, zadnja v verigi spodnjesavskih hidroelektrarn in tista ključna, ki uravnava tok reke in jo vrača nazaj v naravno stanje." Golobova vlada je imenovala delovno skupino, ki je preučila sodbo upravnega sodišča. Skupina je sklenila, da bo vlada še tretjič poskusila s postopkom prevlade javne koristi, ki ga ureja zakon o ohranjanju narave. Ustrezno naznanilo je objavila februarja, vendar ji postopka, v katerega je vključila tudi tuje izvedence, zaradi menjave vlade ni uspelo dokončati. Izpeljati ga namerava Janševa vlada. Državni energetski družbi HSE Invest in HESS sta sočasno zaostrili pritisk na Andrejo Slameršek, predsednico Društva za preučevanje rib Slovenije in lansko prejemnico državne nagrade Rada Smerduja za izjemne zasluge na področju ohranjanja narave. Zoper njo sta vložili odškodninsko tožbo in kazensko ovadbo zaradi žaljive obdolžitve. Več nevladnih organizacij je ocenilo, da gre za neutemeljena postopka, tako imenovani SLAPP-tožbi, katerih namen naj bi bil izvajanje pritiska, finančno izčrpavanje in posledično utišanje nasprotnice projekta. "Postopek tokrat vodijo še bolj površno" Ustna obravnava v pravdnem postopku je razpisana za 8. december, je za Dnevnik povedala Andreja Slameršek. O nadaljnjem razvoju kazenske ovadbe nima novih informacij. Vse očitke zavrača in napoveduje, da bo društvo vsekakor vložilo tožbo zoper novi vladni sklep. "Vztrajali bomo pri dosedanjih navedbah in pripombah ter opozorili na vse postopkovne nepravilnosti," poudarja. Ali je mogoče pričakovati, da bo tokratni sklep vlade pripravljen ustrezneje, saj se je lahko poučila iz prejšnjih sodb? "Ne," je prepričana okoljevarstvenica. "Postopek so tokrat vodili še slabše in bolj površno kot v preteklosti, ker hočejo projekt na vsak način izpeljati, če ne gre drugače, pač na silo." Ministrica Rifelj je v zvezi z napovedano tožbo sporočila, da pričakuje hitro odločanje sodišča. Na dogodku v Brežicah je bil tudi Vizjak, tokrat kot generalni direktor družbe Gen energija. Ocenil je, da vsebinskih dilem glede projekta ni več, "odprta ostajajo predvsem formalnopravna vprašanja, povezana z upravnimi akti". Če bi sodišče tokrat zavrnilo pritožbo, bi se gradnja lahko začela v začetku leta 2028.
language
slv
published at
2026-10-28T23:05:25
source
Dnevnik
title
Projekt, ki bi ga še tretjič premaknili po sporni poti
url
https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/projekt-ki-bi-ga-se-tretjic-premaknili-po-sporni-poti-2837163/
article order
0
body
Hrvaško ministrstvo za varstvo okolja in zeleni prehod ne soglaša z izgradnjo hidroelektrarne (HE) Mokrice, ker naj bi ta predstavljala tveganje za poslabšanje stanja voda na Hrvaškem. Na ministrstvu za okolje in prostor so za portal N1 pojasnili, da se morebitni čezmejni vplivi načrtovane HE Mokrice obravnavajo v okviru predpisanih postopkov. Kot je v torek na spletni strani poročala Mladina, ki povzema skupno sporočilo hrvaških nevladnih naravovarstvenih organizacij, je hrvaško ministrstvo za varstvo okolja in zeleni prehod slovenski vladi julija poslalo pismo, v katerem je projekt HE Mokrice ocenilo kot nesprejemljiv. Hrvaško ministrstvo je v pismu poudarilo, da s projektom ne soglaša zaradi tveganj za podtalnico in površinske vode na Hrvaškem, ki ležijo nižje po toku Save od načrtovanega jezu. "Koristi za zdravje in varnost ljudi oziroma trajnostni razvoj se nanašajo izključno na slovensko ozemlje, medtem ko na dolvodnem delu (na hrvaškem ozemlju) takšnih koristi ni, nedvomno pa se pričakujejo pomembni negativni vplivi na stanje vodnih teles," je po poročanju portala N1 v dopisu slovenskemu ministrstvu zapisalo hrvaško ministrstvo. Hrvati opozorili na erozijo struge Save Poleg negativnih vplivov na zajetja pitne vode je hrvaška stran opozorila tudi na erozijo struge Save, ki jo povzročajo že obstoječe slovenske hidroelektrarne. Zaradi spodjedanja rečnih bregov so bile poškodovane zaščitne utrditve, ki so skupaj z nasipi del sistema protipoplavne zaščite. Hrvaška je morala zato obnoviti 2,4 kilometra teh utrditev, navedbe hrvaškega ministrstva povzema N1. Kot poroča portal, je hrvaško ministrstvo opozorilo tudi, da bi lahko HE Mokrice dodatno poslabšala ekološko stanje Save in ogrozila zaščitena območja Natura 2000 na Hrvaškem. Jez bi oviral selitve rib, uničil del njihovih naravnih habitatov in drstišč ter povečal nevarnost pogina rib na turbinah ter pospešil širjenje invazivnih vrst. Na ministrstvu za okolje in prostor so za N1 pojasnili, da se morebitni čezmejni vplivi načrtovane HE Mokrice obravnavajo v okviru predpisanih postopkov presoje vplivov na okolje in čezmejnega posvetovanja, zlasti po Konvenciji o presoji čezmejnih vplivov na okolje (Konvencija Espoo). Slovenija se je zavzela za nadaljevanje dvostranskih pogovorov s Hrvaško Kot so navedli, je namen čezmejnega posvetovanja zagotoviti, da je država, na katere območju bi lahko nastali pomembni vplivi načrtovanega posega, ustrezno obveščena in ima možnost sodelovati v postopku ter predstaviti svoja stališča, pripombe in strokovne ugotovitve. "V okviru tega sodelovanja se obravnavajo tudi vprašanja morebitnih vplivov na površinske in podzemne vode, vodne organizme ter ustreznosti predvidenih ukrepov za preprečevanje, zmanjševanje oziroma izravnavo vplivov, skladno z njihovo naravo in namenom," so zapisali na ministrstvu. Ministrstvo je hrvaške pripombe preučilo z vidika razpoložljive strokovne dokumentacije in veljavnih predpisov. Do relevantnih vprašanj pa se bodo pristojni organi ustrezno opredelili v okviru nadaljnjih postopkov in obrazložitev sprejetih odločitev. Ob tem so pojasnili, da sodelovanje druge države v postopku čezmejnega posvetovanja samo po sebi ne pomeni pravice veta na načrtovani poseg. "Odločanje o dovoljenju za poseg na območju Slovenije je v pristojnosti slovenskih organov, ki pa morajo pri tem spoštovati vse relevantne obveznosti po nacionalnem, evropskem in mednarodnem pravu ter ustrezno upoštevati rezultate čezmejnega posvetovanja," so za N1 zapisali na ministrstvu. Ob tem so še dodali, da se je Slovenija zavzela za nadaljevanje dvostranskih pogovorov s Hrvaško, v okviru katerih bi lahko dodatno pojasnili posamezna strokovna vprašanja in stališča obeh strani. Gradbeno dovoljenje naj bi ministrstvo izdalo v prvi polovici leta 2027 Kot so zagotovili, bo ministrstvo tudi v nadaljevanju zagotavljalo, da bodo čezmejni vidiki načrtovanega posega obravnavani strokovno, pregledno in skladno s predpisanimi postopki, ob spoštovanju pravic sodelujočih držav in vseh drugih upravičenih udeležencev. Postopek ugotovitve prevlade javne koristi za gradnjo hidroelektrarne (HE) Mokrice gre h koncu. Gradivo je pripravljeno, vlada ga bo sprejela naslednji četrtek, je medtem ob odprtju novih sončnih elektrarn v Brežicah prejšnji teden povedala ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj. Gradbeno dovoljenje naj bi ministrstvo nato izdalo v prvi polovici leta 2027, je dejala. HE Mokrice je predvidena kot zadnja v verigi petih spodnjesavskih hidroelektrarn, poleg nje so to še HE Boštanj, Blanca, Krško in Brežice.
language
slv
published at
2026-10-28T18:40:05
source
SiOL
title
Hrvaška nasprotuje gradnji hidroelektrarne Mokrice
url
https://siol.net/novice/slovenija/hrvaska-nasprotuje-gradnji-hidroelektrarne-mokrice-705033
article order
4
body
Hrvaško ministrstvo za varstvo okolja in zeleni prehod ne soglaša z izgradnjo hidroelektrarne (HE) Mokrice, ker naj bi ta predstavljala tveganje za poslabšanje stanja voda na Hrvaškem. Na ministrstvu za okolje in prostor so za portal N1 pojasnili, da se morebitni čezmejni vplivi načrtovane HE Mokrice obravnavajo v okviru predpisanih postopkov. HE Mokrice so označili za nesprejemljivo Kot je v torek na spletni strani poročala Mladina, ki povzema skupno sporočilo hrvaških nevladnih naravovarstvenih organizacij, je hrvaško ministrstvo za varstvo okolja in zeleni prehod slovenski vladi julija poslalo pismo, v katerem je projekt HE Mokrice ocenilo kot nesprejemljiv. Hrvaško ministrstvo je v pismu poudarilo, da s projektom ne soglaša zaradi tveganj za podtalnico in površinske vode na Hrvaškem, ki ležijo nižje po toku Save od načrtovanega jezu. "Koristi za zdravje in varnost ljudi oziroma trajnostni razvoj se nanašajo izključno na slovensko ozemlje, medtem ko na dolvodnem delu (na hrvaškem ozemlju) takšnih koristi ni, nedvomno pa se pričakujejo pomembni negativni vplivi na stanje vodnih teles," je po poročanju portala N1 v dopisu slovenskemu ministrstvu zapisalo hrvaško ministrstvo. Poleg negativnih vplivov na zajetja pitne vode je hrvaška stran opozorila tudi na erozijo struge Save, ki jo povzročajo že obstoječe slovenske hidroelektrarne. Zaradi spodjedanja rečnih bregov so bile poškodovane zaščitne utrditve, ki so skupaj z nasipi del sistema protipoplavne zaščite. Hrvaška je morala zato obnoviti 2,4 kilometra teh utrditev, navedbe hrvaškega ministrstva povzema N1. Kot poroča portal, je hrvaško ministrstvo opozorilo tudi, da bi lahko HE Mokrice dodatno poslabšala ekološko stanje Save in ogrozila zaščitena območja Natura 2000 na Hrvaškem. Jez bi oviral selitve rib, uničil del njihovih naravnih habitatov in drstišč ter povečal nevarnost pogina rib na turbinah ter pospešil širjenje invazivnih vrst. Ministrstvo za okolje in prostor se še ni opredelilo do hrvaškega stališča Na ministrstvu za okolje in prostor so za N1 pojasnili, da se morebitni čezmejni vplivi načrtovane HE Mokrice obravnavajo v okviru predpisanih postopkov presoje vplivov na okolje in čezmejnega posvetovanja, zlasti po Konvenciji o presoji čezmejnih vplivov na okolje (Konvencija Espoo). Kot so navedli, je namen čezmejnega posvetovanja zagotoviti, da je država, na katere območju bi lahko nastali pomembni vplivi načrtovanega posega, ustrezno obveščena in ima možnost sodelovati v postopku ter predstaviti svoja stališča, pripombe in strokovne ugotovitve. "V okviru tega sodelovanja se obravnavajo tudi vprašanja morebitnih vplivov na površinske in podzemne vode, vodne organizme ter ustreznosti predvidenih ukrepov za preprečevanje, zmanjševanje oziroma izravnavo vplivov, skladno z njihovo naravo in namenom," so zapisali na ministrstvu. Ministrstvo je hrvaške pripombe preučilo z vidika razpoložljive strokovne dokumentacije in veljavnih predpisov. Ob tem so še dodali, da se je Slovenija zavzela za nadaljevanje dvostranskih pogovorov s Hrvaško, v okviru katerih bi lahko dodatno pojasnili posamezna strokovna vprašanja in stališča obeh strani. Kot so zagotovili, bo ministrstvo tudi v nadaljevanju zagotavljalo, da bodo čezmejni vidiki načrtovanega posega obravnavani strokovno, pregledno in skladno s predpisanimi postopki, ob spoštovanju pravic sodelujočih držav in vseh drugih upravičenih udeležencev. Gradivo je že pripravljeno Postopek ugotovitve prevlade javne koristi za gradnjo hidroelektrarne (HE) Mokrice gre h koncu. Gradivo je pripravljeno, vlada ga bo sprejela naslednji četrtek, je medtem ob odprtju novih sončnih elektrarn v Brežicah prejšnji teden povedala ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj. Gradbeno dovoljenje naj bi ministrstvo nato izdalo v prvi polovici leta 2027, je dejala. HE Mokrice je predvidena kot zadnja v verigi petih spodnjesavskih hidroelektrarn, poleg nje so to še HE Boštanj, Blanca, Krško in Brežice.
language
slv
published at
2026-10-28T14:35:29
source
Žurnal24
title
Hrvati nočejo, da zgradimo novo hidroelektrarno
url
https://www.zurnal24.si/slovenija/hrvati-nocejo-da-zgradimo-novo-hidroelektrarno-467416
article order
3
body
Na ministrstvu za okolje in prostor so za portal N1 pojasnili, da se morebitni čezmejni vplivi načrtovane HE Mokrice obravnavajo v okviru predpisanih postopkov. Kot je v torek na spletni strani poročala Mladina, ki povzema skupno sporočilo hrvaških nevladnih naravovarstvenih organizacij, je hrvaško ministrstvo za varstvo okolja in zeleni prehod slovenski vladi julija poslalo pismo, v katerem je projekt HE Mokrice ocenilo kot nesprejemljiv. Hrvaško ministrstvo je v pismu poudarilo, da s projektom ne soglaša zaradi tveganj za podtalnico in površinske vode na Hrvaškem, ki ležijo nižje po toku Save od načrtovanega jezu. "Koristi za zdravje in varnost ljudi oziroma trajnostni razvoj se nanašajo izključno na slovensko ozemlje, medtem ko na dolvodnem delu (na hrvaškem ozemlju) takšnih koristi ni, nedvomno pa se pričakujejo pomembni negativni vplivi na stanje vodnih teles," je po poročanju portala N1 v dopisu slovenskemu ministrstvu zapisalo hrvaško ministrstvo. HE Mokrice bi ogrozila zaščitena območja Poleg negativnih vplivov na zajetja pitne vode je hrvaška stran opozorila tudi na erozijo struge Save, ki jo povzročajo že obstoječe slovenske hidroelektrarne. Zaradi spodjedanja rečnih bregov so bile poškodovane zaščitne utrditve, ki so skupaj z nasipi del sistema protipoplavne zaščite. Hrvaška je morala zato obnoviti 2,4 kilometra teh utrditev, navedbe hrvaškega ministrstva povzema N1. Kot poroča portal, je hrvaško ministrstvo opozorilo tudi, da bi lahko HE Mokrice dodatno poslabšala ekološko stanje Save in ogrozila zaščitena območja Natura 2000 na Hrvaškem. Jez bi oviral selitve rib, uničil del njihovih naravnih habitatov in drstišč ter povečal nevarnost pogina rib na turbinah ter pospešil širjenje invazivnih vrst. Predpisani postopki presoje vplivov na okolje Na ministrstvu za okolje in prostor so za N1 pojasnili, da se morebitni čezmejni vplivi načrtovane HE Mokrice obravnavajo v okviru predpisanih postopkov presoje vplivov na okolje in čezmejnega posvetovanja, zlasti po Konvenciji o presoji čezmejnih vplivov na okolje (Konvencija Espoo). Kot so navedli, je namen čezmejnega posvetovanja zagotoviti, da je država, na katere območju bi lahko nastali pomembni vplivi načrtovanega posega, ustrezno obveščena in ima možnost sodelovati v postopku ter predstaviti svoja stališča, pripombe in strokovne ugotovitve. "V okviru tega sodelovanja se obravnavajo tudi vprašanja morebitnih vplivov na površinske in podzemne vode, vodne organizme ter ustreznosti predvidenih ukrepov za preprečevanje, zmanjševanje oziroma izravnavo vplivov, skladno z njihovo naravo in namenom," so zapisali na ministrstvu. Ministrstvo je hrvaške pripombe preučilo z vidika razpoložljive strokovne dokumentacije in veljavnih predpisov. Do relevantnih vprašanj pa se bodo pristojni organi ustrezno opredelili v okviru nadaljnjih postopkov in obrazložitev sprejetih odločitev. Hrvati nimajo pravice veta Ob tem so pojasnili, da sodelovanje druge države v postopku čezmejnega posvetovanja samo po sebi ne pomeni pravice veta na načrtovani poseg. "Odločanje o dovoljenju za poseg na območju Slovenije je v pristojnosti slovenskih organov, ki pa morajo pri tem spoštovati vse relevantne obveznosti po nacionalnem, evropskem in mednarodnem pravu ter ustrezno upoštevati rezultate čezmejnega posvetovanja," so za N1 zapisali na ministrstvu. Ob tem so še dodali, da se je Slovenija zavzela za nadaljevanje dvostranskih pogovorov s Hrvaško, v okviru katerih bi lahko dodatno pojasnili posamezna strokovna vprašanja in stališča obeh strani. Kot so zagotovili, bo ministrstvo tudi v nadaljevanju zagotavljalo, da bodo čezmejni vidiki načrtovanega posega obravnavani strokovno, pregledno in skladno s predpisanimi postopki, ob spoštovanju pravic sodelujočih držav in vseh drugih upravičenih udeležencev. Vlada naj bi drug teden sprejela gradivo Postopek ugotovitve prevlade javne koristi za gradnjo hidroelektrarne (HE) Mokrice gre h koncu. Gradivo je pripravljeno, vlada ga bo sprejela naslednji četrtek, je medtem ob odprtju novih sončnih elektrarn v Brežicah prejšnji teden povedala ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj. Gradbeno dovoljenje naj bi ministrstvo nato izdalo v prvi polovici leta 2027, je dejala. HE Mokrice je predvidena kot zadnja v verigi petih spodnjesavskih hidroelektrarn, poleg nje so to še HE Boštanj, Blanca, Krško in Brežice.
language
slv
published at
2026-10-28T15:18:04
source
Svet24
title
Hrvati nočejo hidroelektrarne Mokrice: korist samo za Slovenijo
url
https://svet24.si/novice/slovenija/hidroelektrarna-mokrice-hrvaska-ne-soglasa-1936783

source scope

analyzed source count

omitted articles

omitted source count

total source count