MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• NIJZ svetuje mokro čiščenje in prezračevanje prostorov za preprečevanje okužbe.
• Javnozdravstveno tveganje za Slovenijo zaradi hantavirusa je zanemarljivo.
• Tveganje za širšo javnost ostaja nizko, saj virus nima učinkovitega prenosa kot covid-19.
• Hantavirusi v Evropi in Aziji pogosteje povzročajo hemoragično mrzlico z renalnim sindromom (HMRS).
• Smrtnost pri hantavirusnem pljučnem sindromu (HPS) je približno 38- do 40-odstotna.
• Za hantavirusne okužbe trenutno ni na voljo učinkovitega zdravila ali cepiva.
• Evakuirane potnike z ladje Hondius so poslali v karanteno in samoizolacijo v njihove domovine.
• V Sloveniji so v letu 2026 zabeležili pet laboratorijsko potrjenih primerov mišje mrzlice.
• Na ladji Hondius, kjer je izbruhnil hantavirus, ni bilo slovenskih potnikov.
• Andski sev hantavirusa se lahko prenaša s človeka na človeka.
• V Sloveniji sta prisotna virusa Puumala in Dobrava, ki povzročata mišjo mrzlico.
• Hantavirusi se primarno prenašajo z vdihavanjem izločkov okuženih glodavcev.
• V januarju je bil v Sloveniji zabeležen prvi smrtni primer zaradi malarije po letu 1996.
• Svetovna zdravstvena organizacija pričakuje povečanje števila okužb zaradi dolge inkubacijske dobe.
• V Sloveniji so v letu 2026 zabeležili pet laboratoribsko potrjenih primerov mišje mrzlice.

key differences

Andski sev hantavirusa se lahko prenaša s človeka na človeka.

Večina potrjuje prenos; Domovina izpostavi tesen stik, STA molči.

Evakuirane potnike z ladje Hondius so poslali v karanteno in samoizolacijo v njihove domovine.

Domovina in Svet24 potrjujeta karanteno, ostali molčijo.

Hantavirusi se primarno prenašajo z vdihavanjem izločkov okuženih glodavcev.

Večina potrjuje prenos z vdihavanjem, STA pa tega ne omenja.

Hantavirusi v Evropi in Aziji pogosteje povzročajo hemoragično mrzlico z renalnim sindromom (HMRS).

Večer potrjuje širši kontekst, ostali le lokalno v Sloveniji.

Javnozdravstveno tveganje za Slovenijo zaradi hantavirusa je zanemarljivo.

Vsi podpirajo, Nova24TV pa uporablja previdnejši ton.

NIJZ svetuje mokro čiščenje in prezračevanje prostorov za preprečevanje okužbe.

Nova24TV in Večer potrjujeta, Domovina in Svet24 sta manj specifična.

Na ladji Hondius, kjer je izbruhnil hantavirus, ni bilo slovenskih potnikov.

Večina potrjuje prek NIJZ, Nova24TV pa o tem sploh ne poroča.

Smrtnost pri hantavirusnem pljučnem sindromu (HPS) je približno 38- do 40-odstotna.

Viri se razlikujejo v navajanju stopenj in uporabljenih podatkov.

Svetovna zdravstvena organizacija pričakuje povečanje števila okužb zaradi dolge inkubacijske dobe.

Le Večer poroča o napovedi WHO, ostali viri trditev prezrejo.

Tveganje za širšo javnost ostaja nizko, saj virus nima učinkovitega prenosa kot covid-19.

Večina potrjuje nizko tveganje, STA molči, Svet24 izpušča Covid.

V Sloveniji so v letu 2026 zabeležili pet laboratoribsko potrjenih primerov mišje mrzlice.

Le Nova24TV potrjuje podatek, ostali viri ga ne omenjajo.

V Sloveniji so v letu 2026 zabeležili pet laboratorijsko potrjenih primerov mišje mrzlice.

Domovina zanika s številom 6, Svet24 potrdi 5 brez letnice.

V Sloveniji sta prisotna virusa Puumala in Dobrava, ki povzročata mišjo mrzlico.

Večina potrjuje, STA ne omenja, Večer s tiskarsko napako.

V januarju je bil v Sloveniji zabeležen prvi smrtni primer zaradi malarije po letu 1996.

Poroča le Domovina, ostali viri dogodka sploh ne omenjajo.

Za hantavirusne okužbe trenutno ni na voljo učinkovitega zdravila ali cepiva.

Večer potrjuje oboje, ostali le delno ali sploh ne.

source analyses

Domovina

Andski sev hantavirusa se lahko prenaša s človeka na človeka.

Da: Potreben je tesen in dolgotrajen stik z bolnikom.

Evakuirane potnike z ladje Hondius so poslali v karanteno in samoizolacijo v njihove domovine.

Da: Potniki so bili napoteni v izolacijo in karanteno v domovini.

Hantavirusi se primarno prenašajo z vdihavanjem izločkov okuženih glodavcev.

Da: Virus se prenaša z vdihavanjem izločkov glodavcev.

Hantavirusi v Evropi in Aziji pogosteje povzročajo hemoragično mrzlico z renalnim sindromom (HMRS).

Delno: Omenjena je prizadetost ledvic pri virusih v Sloveniji.

Javnozdravstveno tveganje za Slovenijo zaradi hantavirusa je zanemarljivo.

Da: Epidemiologinja Eva Grilc je tveganje ocenila kot zanemarljivo.

NIJZ svetuje mokro čiščenje in prezračevanje prostorov za preprečevanje okužbe.

Delno: Svetujejo prezračevanje in izogibanje prašenju (maska).

Na ladji Hondius, kjer je izbruhnil hantavirus, ni bilo slovenskih potnikov.

Da: Predstavnica NIJZ je potrdila, da slovenskih potnikov ni bilo.

Smrtnost pri hantavirusnem pljučnem sindromu (HPS) je približno 38- do 40-odstotna.

Delno: NIJZ navaja visoko smrtnost med 30 in 60 odstotkov.

Svetovna zdravstvena organizacija pričakuje povečanje števila okužb zaradi dolge inkubacijske dobe.

Ni omenjeno

Tveganje za širšo javnost ostaja nizko, saj virus nima učinkovitega prenosa kot covid-19.

Da: Tedros Adhanom Ghebreyesus je poudaril nizko tveganje.

V Sloveniji so v letu 2026 zabeležili pet laboratorijsko potrjenih primerov mišje mrzlice.

Ne: Po podatkih NIJZ je bilo v letu 2026 prijavljenih šest primerov.

V Sloveniji sta prisotna virusa Puumala in Dobrava, ki povzročata mišjo mrzlico.

Da: Eva Grilc je potrdila prisotnost obeh virusov v Sloveniji.

V januarju je bil v Sloveniji zabeležen prvi smrtni primer zaradi malarije po letu 1996.

Da: Eva Grilc je potrdila prvi smrtni primer po letu 1996.

Za hantavirusne okužbe trenutno ni na voljo učinkovitega zdravila ali cepiva.

Delno: Članek izrecno navaja le, da za bolezen ni zdravila.

Nova24TV

Andski sev hantavirusa se lahko prenaša s človeka na človeka.

Da: Članek navaja, da se andski virus prenaša s človeka na človeka.

Evakuirane potnike z ladje Hondius so poslali v karanteno in samoizolacijo v njihove domovine.

Ni omenjeno

Hantavirusi se primarno prenašajo z vdihavanjem izločkov okuženih glodavcev.

Da: Navedeno je, da se virus prenaša z vdihavanjem izločkov glodavcev.

Hantavirusi v Evropi in Aziji pogosteje povzročajo hemoragično mrzlico z renalnim sindromom (HMRS).

Delno: Omenjeno, da Puumala in Dobrava v Sloveniji povzročata HMRS.

Javnozdravstveno tveganje za Slovenijo zaradi hantavirusa je zanemarljivo.

Delno: NIJZ miri, da ne gre za pomembno težavo in da je tveganje majhno.

NIJZ svetuje mokro čiščenje in prezračevanje prostorov za preprečevanje okužbe.

Da: NIJZ svetuje prezračevanje in uporabo mokre tehnike čiščenja.

Na ladji Hondius, kjer je izbruhnil hantavirus, ni bilo slovenskih potnikov.

Ni omenjeno

Smrtnost pri hantavirusnem pljučnem sindromu (HPS) je približno 38- do 40-odstotna.

Ni omenjeno

Svetovna zdravstvena organizacija pričakuje povečanje števila okužb zaradi dolge inkubacijske dobe.

Ni omenjeno

Tveganje za širšo javnost ostaja nizko, saj virus nima učinkovitega prenosa kot covid-19.

Da: NIJZ ocenjuje tveganje kot majhno, ker ni primerljivo s covidom.

V Sloveniji so v letu 2026 zabeležili pet laboratoribsko potrjenih primerov mišje mrzlice.

Da: Članek eksplicitno navaja pet potrjenih primerov v letu 2026.

V Sloveniji sta prisotna virusa Puumala in Dobrava, ki povzročata mišjo mrzlico.

Da: Besedilo potrjuje prisotnost obeh virusov v Sloveniji.

V januarju je bil v Sloveniji zabeležen prvi smrtni primer zaradi malarije po letu 1996.

Ni omenjeno

Za hantavirusne okužbe trenutno ni na voljo učinkovitega zdravila ali cepiva.

Ni omenjeno

STA

Andski sev hantavirusa se lahko prenaša s človeka na človeka.

Ni omenjeno

Evakuirane potnike z ladje Hondius so poslali v karanteno in samoizolacijo v njihove domovine.

Ni omenjeno

Hantavirusi se primarno prenašajo z vdihavanjem izločkov okuženih glodavcev.

Ni omenjeno

Hantavirusi v Evropi in Aziji pogosteje povzročajo hemoragično mrzlico z renalnim sindromom (HMRS).

Ni omenjeno

Javnozdravstveno tveganje za Slovenijo zaradi hantavirusa je zanemarljivo.

Da: Eva Grilc z NIJZ je poudarila, da je tveganje zanemarljivo.

NIJZ svetuje mokro čiščenje in prezračevanje prostorov za preprečevanje okužbe.

Ni omenjeno

Na ladji Hondius, kjer je izbruhnil hantavirus, ni bilo slovenskih potnikov.

Da: Članek navaja, da slovenskih potnikov na ladji ni bilo.

Smrtnost pri hantavirusnem pljučnem sindromu (HPS) je približno 38- do 40-odstotna.

Ni omenjeno

Svetovna zdravstvena organizacija pričakuje povečanje števila okužb zaradi dolge inkubacijske dobe.

Ni omenjeno

Tveganje za širšo javnost ostaja nizko, saj virus nima učinkovitega prenosa kot covid-19.

Ni omenjeno

V Sloveniji so v letu 2026 zabeležili pet laboratorijsko potrjenih primerov mišje mrzlice.

Ni omenjeno

V Sloveniji sta prisotna virusa Puumala in Dobrava, ki povzročata mišjo mrzlico.

Ni omenjeno

V januarju je bil v Sloveniji zabeležen prvi smrtni primer zaradi malarije po letu 1996.

Ni omenjeno

Za hantavirusne okužbe trenutno ni na voljo učinkovitega zdravila ali cepiva.

Ni omenjeno

Svet24

Andski sev hantavirusa se lahko prenaša s človeka na človeka.

Da: Besedilo potrjuje, da se andski sev širi s človeka na človeka.

Evakuirane potnike z ladje Hondius so poslali v karanteno in samoizolacijo v njihove domovine.

Da: Potnike razvažajo domov in jih namestijo v karanteno.

Hantavirusi se primarno prenašajo z vdihavanjem izločkov okuženih glodavcev.

Da: Ljudje se okužijo z vdihavanjem delcev izločkov glodavcev.

Hantavirusi v Evropi in Aziji pogosteje povzročajo hemoragično mrzlico z renalnim sindromom (HMRS).

Delno: Navedeno je, da je v Sloveniji najbolj prisotna HMRS.

Javnozdravstveno tveganje za Slovenijo zaradi hantavirusa je zanemarljivo.

Da: NIJZ ocenjuje tveganje kot zelo majhno oziroma zanemarljivo.

NIJZ svetuje mokro čiščenje in prezračevanje prostorov za preprečevanje okužbe.

Delno: Omenjena je higiena okolja in prostorov, ne pa specifično mokro.

Na ladji Hondius, kjer je izbruhnil hantavirus, ni bilo slovenskih potnikov.

Da: Članek izrecno navaja, da na ladji Hondius ni bilo Slovencev.

Smrtnost pri hantavirusnem pljučnem sindromu (HPS) je približno 38- do 40-odstotna.

Delno: Omenjena je 38-odstotna stopnja umrljivosti po podatkih CDC.

Svetovna zdravstvena organizacija pričakuje povečanje števila okužb zaradi dolge inkubacijske dobe.

Ni omenjeno

Tveganje za širšo javnost ostaja nizko, saj virus nima učinkovitega prenosa kot covid-19.

Delno: Tveganje je ocenjeno kot majhno, covid-19 pa ni omenjen.

V Sloveniji so v letu 2026 zabeležili pet laboratorijsko potrjenih primerov mišje mrzlice.

Delno: Omenjenih je 5 primerov v letošnjem letu, a leto 2026 ni navedeno.

V Sloveniji sta prisotna virusa Puumala in Dobrava, ki povzročata mišjo mrzlico.

Da: Navedeno je, da bolezen v Sloveniji povzročata ta dva virusa.

V januarju je bil v Sloveniji zabeležen prvi smrtni primer zaradi malarije po letu 1996.

Ni omenjeno

Za hantavirusne okužbe trenutno ni na voljo učinkovitega zdravila ali cepiva.

Delno: Članek navaja, da cepiva za zdaj še ni na voljo.

Večer

Andski sev hantavirusa se lahko prenaša s človeka na človeka.

Da: V Južni Ameriki so pri virusu andes potrdili prenos med ljudmi.

Evakuirane potnike z ladje Hondius so poslali v karanteno in samoizolacijo v njihove domovine.

Delno: Omenjena je evakuacija potnikov, ne pa izrecno karantena doma.

Hantavirusi se primarno prenašajo z vdihavanjem izločkov okuženih glodavcev.

Da: Ljudje se okužijo ob stiku z izločki ali vdihavanju prašnih delcev.

Hantavirusi v Evropi in Aziji pogosteje povzročajo hemoragično mrzlico z renalnim sindromom (HMRS).

Da: V Evropi in Aziji bolniki pogosteje obolevajo za HFRS.

Javnozdravstveno tveganje za Slovenijo zaradi hantavirusa je zanemarljivo.

Da: NIJZ ocenjuje tveganje kot zelo majhno oziroma zanemarljivo.

NIJZ svetuje mokro čiščenje in prezračevanje prostorov za preprečevanje okužbe.

Da: Strokovnjaki svetujejo vlaženje površin namesto suhega čiščenja.

Na ladji Hondius, kjer je izbruhnil hantavirus, ni bilo slovenskih potnikov.

Da: Eva Grilc z NIJZ je potrdila, da slovenskih potnikov ni bilo.

Smrtnost pri hantavirusnem pljučnem sindromu (HPS) je približno 38- do 40-odstotna.

Da: Članek navaja 40-odstotno smrtnost za ta sindrom.

Svetovna zdravstvena organizacija pričakuje povečanje števila okužb zaradi dolge inkubacijske dobe.

Da: WHO predvideva več okužb zaradi dolge inkubacijske dobe.

Tveganje za širšo javnost ostaja nizko, saj virus nima učinkovitega prenosa kot covid-19.

Da: Članek navaja, da ni učinkovitega prenosa kot pri covid-19.

V Sloveniji so v letu 2026 zabeležili pet laboratorijsko potrjenih primerov mišje mrzlice.

Ni omenjeno

V Sloveniji sta prisotna virusa Puumala in Dobrava, ki povzročata mišjo mrzlico.

Da: Članek omenja prisotnost sorodnih virusov pomala in dobrava.

V januarju je bil v Sloveniji zabeležen prvi smrtni primer zaradi malarije po letu 1996.

Ni omenjeno

Za hantavirusne okužbe trenutno ni na voljo učinkovitega zdravila ali cepiva.

Da: Navedeno je, da specifičnega zdravila ali cepiva še niso razvili.

Analiza sentimenta

entities

• Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)
• Ladja Hondius
• Slovenija
• Eva Grilc
• Hantavirus andes
• Virus Puumala
• Virus Dobrava
• Svetovna zdravstvena organizacija (WHO)
• Tenerife
• Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani
• Združene države Amerike
• Južna Afrika
• Tedros Adhanom Ghebreyesus
• Center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC)
• Argentina

key differences

Argentina

Le Svet24 jo nevtralno omenja kot izhodišče plovbe.

Center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC)

Le Svet24 ga nevtralno navaja kot vir statističnih podatkov.

Eva Grilc

Vsi viri jo enotno in nevtralno navajajo kot strokovni vir.

Hantavirus andes

Poudarek na prenosu med ljudmi nasproti smrtnosti virusa.

Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani

Viri so enotno nevtralni, razlika je le v (ne)omenjanju.

Južna Afrika

Le dva vira nevtralno omenjata lokacijo smrti potnika.

Ladja Hondius

Vsi viri enotno in nevtralno poročajo le o lokaciji izbruha.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Večina poroča nevtralno, Nova24TV pa ostro kritizira delo.

Slovenija

Vsi viri so nevtralni; razlika je le v poudarku na tveganju.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO)

Viri so nevtralni; poudarjajo le vlogo vira in koordinatorja.

Tedros Adhanom Ghebreyesus

Le Domovina ga nevtralno navaja kot pomirjujočega govorca.

Tenerife

Viri le nevtralno navajajo geografsko lokacijo dogajanja.

Virus Dobrava

Vsi viri so nevtralni; STA entitete sploh ne omenja.

Virus Puumala

Vsi viri so nevtralni; STA entitete sploh ne omenja.

Združene države Amerike

Viri so nevtralni, poudarek je le na evakuaciji državljanov.

source analyses

Domovina

Argentina

Ni omenjeno

Center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC)

Ni omenjeno

Eva Grilc

Nevtralno: Nastopa kot strokovna govorka in podaja pojasnila o virusu.

Hantavirus andes

Nevtralno: Omenjen kot povzročitelj bolezni in predmet strokovne razlage.

Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani

Ni omenjeno

Južna Afrika

Ni omenjeno

Ladja Hondius

Nevtralno: Omenjena zgolj kot lokacija izbruha okužb brez vrednotenja.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Nevtralno: Omenjen kot vir informacij, nasvetov in statističnih podatkov.

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu odsotnosti andskega virusa in nizkega tveganja.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO)

Nevtralno: Omenjena v kontekstu usklajevanja evakuacije in pisma prebivalcem.

Tedros Adhanom Ghebreyesus

Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki zagotavlja nizko tveganje in razumevanje.

Tenerife

Nevtralno: Omenjen kot geografska lokacija, kjer je zasidrana ladja.

Virus Dobrava

Nevtralno: Informativno omenjen kot virus, ki je prisoten v Sloveniji.

Virus Puumala

Nevtralno: Informativno omenjen kot virus, ki je prisoten v Sloveniji.

Združene države Amerike

Nevtralno: Omenjene v kontekstu evakuacije njihovih državljanov.

Nova24TV

Argentina

Ni omenjeno

Center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC)

Ni omenjeno

Eva Grilc

Ni omenjeno

Hantavirus andes

Nevtralno: Omenjen kot različica virusa, ki se prenaša med ljudmi.

Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani

Nevtralno: Naveden kot vir podatkov o številu potrjenih primerov.

Južna Afrika

Ni omenjeno

Ladja Hondius

Nevtralno: Omenjena le kot lokacija izbruha hantavirusa.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Negativno: Avtor očita ležernost, podcenjevanje grožnje in skope objave.

Slovenija

Nevtralno: Omenjena kot lokacija, kjer je bolezen že prisotna.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO)

Ni omenjeno

Tedros Adhanom Ghebreyesus

Ni omenjeno

Tenerife

Ni omenjeno

Virus Dobrava

Nevtralno: Informativna omemba virusa, ki je prisoten v Sloveniji.

Virus Puumala

Nevtralno: Informativna omemba virusa, ki je prisoten v Sloveniji.

Združene države Amerike

Ni omenjeno

STA

Argentina

Ni omenjeno

Center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC)

Ni omenjeno

Eva Grilc

Nevtralno: Navedena kot govorka in strokovni vir informacij.

Hantavirus andes

Ni omenjeno

Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani

Ni omenjeno

Južna Afrika

Ni omenjeno

Ladja Hondius

Nevtralno: Informativna omemba lokacije izbruha virusa.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Nevtralno: Omenjen kot institucija, ki spremlja razmere.

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu ocene tveganja in odsotnosti potnikov.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO)

Ni omenjeno

Tedros Adhanom Ghebreyesus

Ni omenjeno

Tenerife

Ni omenjeno

Virus Dobrava

Ni omenjeno

Virus Puumala

Ni omenjeno

Združene države Amerike

Ni omenjeno

Svet24

Argentina

Nevtralno: Omenjena kot izhodiščna točka plovbe ladje.

Center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC)

Nevtralno: Naveden kot vir statističnih podatkov o umrljivosti.

Eva Grilc

Nevtralno: Citirana kot strokovni vir NIJZ brez meta-vrednotenja.

Hantavirus andes

Nevtralno: Opisan kot sev na ladji, ki se prenaša med ljudmi.

Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani

Nevtralno: Omenjen kot vir laboratorijskih podatkov o primerih okužb.

Južna Afrika

Nevtralno: Omenjena le kot lokacija smrti enega od potnikov.

Ladja Hondius

Nevtralno: Omenjena kot prizorišče izbruha virusa brez vrednotenja.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Nevtralno: Naveden kot vir informacij in institucija, ki spremlja stanje.

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu nizkega tveganja in prisotnosti virusov.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO)

Ni omenjeno

Tedros Adhanom Ghebreyesus

Ni omenjeno

Tenerife

Ni omenjeno

Virus Dobrava

Nevtralno: Informativno omenjen kot povzročitelj bolezni v Sloveniji.

Virus Puumala

Nevtralno: Informativno omenjen kot povzročitelj bolezni v Sloveniji.

Združene države Amerike

Ni omenjeno

Večer

Argentina

Ni omenjeno

Center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC)

Ni omenjeno

Eva Grilc

Nevtralno: Navedena kot vir informacij in strokovna govorka.

Hantavirus andes

Nevtralno: Opisan kot povzročitelj bolezni z visoko smrtnostjo.

Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani

Ni omenjeno

Južna Afrika

Nevtralno: Omenjena kot lokacija smrti enega od potnikov.

Ladja Hondius

Nevtralno: Omenjena kot lokacija izbruha virusa brez vrednotenja.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Nevtralno: Podaja strokovno oceno tveganja in spremlja situacijo.

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu nizkega tveganja in preteklih pojavov.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO)

Nevtralno: Navedena kot vir podatkov o virusu in razmerah na ladji.

Tedros Adhanom Ghebreyesus

Ni omenjeno

Tenerife

Nevtralno: Omenjeni kot lokacija evakuacije (Kanarski otoki).

Virus Dobrava

Nevtralno: Omenjen kot soroden virus, prisoten v Sloveniji.

Virus Puumala

Nevtralno: Omenjen kot soroden virus, prisoten v Sloveniji.

Združene države Amerike

Nevtralno: Omenjeni državljani ZDA v kontekstu okužb in evakuacije.

Viri

articles

• article order

  0

  body

  Ljubljana, 11. maja (STA) - Ocena tveganja za javno zdravje v Sloveniji zaradi hantavirusa je zanemarljiva, je danes poudarila Eva Grilc z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Slovenskih potnikov ni bilo na ladji za križarjenje, na kateri je izbruhnil hantavirus, na NIJZ pa kljub temu ...

  language

  slv

  published at

  2026-05-11T12:43:18

  source

  STA

  title

  Javnozdravstveno tveganje v Sloveniji zaradi hantavirusa zanemarljivo

  url

  https://www.sta.si/3553893/

• article order

  3

  body

  V zadnjih dneh je svetovna javnost znova vznemirjena zaradi poročil o izbruhu hantavirusa na potniški ladji, kjer je umrlo več ljudi. A kljub dramatičnim naslovom strokovnjaki opozarjajo: ne gre za "novo korono", temveč za že dolgo znano bolezen, ki jo v Sloveniji poznamo kot mišjo mrzlico. Iz NIJZ zaenkrat prihajajo pomirjujoča sporočila, da pri hantavirusu ne gre za bolezen, ki bi bila primerljiva s covidom. Strokovnjaki zaenkrat ocenjujejo, da je tveganje za širšo javnost majhno, a spomnimo, da so bile podobne ocene tudi decembra 2019 in januarja 2020, ko so vsi govorili o t. i. "kitajski gripi", ki je pozneje postala globalna pandemija koronavirusne bolezni. NIJZ je takrat ljudem, ki so pripotovali iz rizičnih azijskih okolij, svetoval, da lahko gredo mirno med splošno populacijo, če ne čutijo simptomov. Bolezen je sicer v Sloveniji že prisotna, poznamo pa jo pod imenom "mišja mrzlica". Samo v letu 2026 so na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani prejeli pet laboratorijsko potrjenih primerov mišje mrzlice. Zboleli so trije moški in dve ženski, stari med 27 in 60 let. V letu 2025 pa so poročali o sedmih potrjenih primerih mišje mrzlice. Vsi oboleli so bili moškega spola, stari med 25 in 57 let. Znova podcenjevanje odgovornih NIJZ je sicer na svoji spletni strani objavil le skop članek o hantavirusu, ki ljudi predvsem miri, da ne gre za pomembno zdravstveno težavo. NIJZ zagotavlja, da t. i. andskega virusa (različica, ki se prenaša s človeka na človeka) v Sloveniji ni in da se pri nas pojavljata predvsem virusa Puumala in Dobrava, ki povzročata hemoragično mrzlico z renalnim sindromom (HMRS), znano tudi kot mišja mrzlica. Potek bolezni je pri teh okužbah drugačen, gre predvsem za prizadetost ledvic, in praviloma blažji kot pri hantavirusnem pljučnem sindromu. Tudi smrtnost je pri mišji mrzlici bistveno nižja, okoli enoodstotna. Kot razlagajo, se okužbe z omenjenima virusoma v Sloveniji najpogosteje zgodijo pri opravilih na vrtu, čiščenju zaprtih prostorov, kot so kleti ali lope, pri zadrževanju v naravi ter opravilih na kmetiji. Poudarjajo, da večjih izbruhov niso zabeležili. Kaj svetujejo? Pomembni so predvsem splošna in osebna higiena ter higiena okolja in prostorov. Ker se hantavirus, ki povzroča HMRS, prenaša z vdihavanjem izločkov glodavcev, je ključni ukrep preprečevanja bolezni zatiranje glodavcev oziroma deratizacija. Poudarjajo tudi, da je zelo pomembno umivanje rok po vsakem opravilu, pri katerem pridemo v stik z zemljo ali prahom, predvsem v naravi. Pred čiščenjem prostorov, ki so bili dlje časa zaprti, še posebej če smo opazili sledi glodavcev, naj se prostor dobro prezrači. Pomembno je izogibati se intenzivnemu prašenju, na primer raje uporabimo mokro tehniko čiščenja kot pometanje. Ob intenzivnem prašenju se lahko zaščitimo tudi z masko, svetujejo. Govorijo torej predvsem o sevu virusa, ki se ne prenaša s človeka na človeka, ampak z živali (predvsem glodavcev) na človeka, čeprav nekateri strokovnjaki opozarjajo, da je globalna pandemija andskega seva hantavirusa dokaj verjetna - prenos je pri tej različici veliko učinkovitejši, prav tako je višja smrtnost. Ponavlja se torej zgodba pandemije koronavirusa, ko "SD-jev" NIJZ ni dovolj resno vzel grožnje, ki je bila vendarle bolj resna kot "sezonska" gripa. Gre namreč za prenos redkega seva bolezni, ki se prenaša s človeka na človeka: do zdaj se je virus prenašal le z živali na človeka ob neposrednem stiku, zato je bilo širjenje dokaj redko.

  language

  slv

  published at

  2026-05-08T10:39:10

  source

  Nova24TV

  title

  Nova virusna grožnja, NIJZ pa ležerno kot leta 2020 - kljub znatni rasti zaposlenih

  url

  https://nova24tv.si/nova-virusna-groznja-nijz-pa-lezerno-kot-leta-2020-kljub-znatni-rasti-zaposlenih/

• article order

  5

  body

  Pri nacionalnem inštitutu za javno zdravje ocenjujejo, da je javnozdravstveno tveganje za Slovenijo zelo majhno oziroma zanemarljivo. Kot je povedala Eva Grilc z NIJZ na današnji izjavi za javnost, slovenskih potnikov na ladji Hondius ni bilo: "Seveda pa pozorno spremljamo situacijo, ker vemo, da gre za resno bolezen, za katero ni zdravila." Pri nas sta sorodna virusa pomala in dobrava, a "povzročata drugačno klinično sliko, ki spominja na gripi podobno bolezen, v nekaterih primerih pride pa tudi do začasne prizadetosti ledvic," je pojasnila Grilc. Poznamo jih pod imenom mišja mrzlica, ki je v preteklosti že povzročala preplahe tudi v Sloveniji, omenjeni vrsti virusa pa lahko povzročita akutno odpoved ledvic. Virus z ladje je Hondius je Hantavirus andes, ki povzroča hantavirusni pljučni sindrom in povzroča tudi 40- odstotno smrtnost. Pri Svetovni zdravstveni organizaciji sicer predvidevajo, da bo okužb na ladji z okoli 150 potniki in člani posadke zaradi dolge inkubacijsko dobe še več. Po izbruhu virusa sta dva človeka umrla že na ladji, eden pa v Južni Afriki. Po nedeljskem prihodu na Kanarske otoke so začeli evakuacijo potnikov in posadke. Danes je bil eden od 17 ameriških državljanov, ki so jih evakuirali, pozitiven na testu za virus. Še en ameriški potnik medtem kaže simptome. Kljub temu o razsežnostih v velikosti epidemije ne gre govoriti, saj ni učinkovitega prenosa s človeka na človeka, kot pri covid-19, ošpicah ali gripi. Te skrbi, ki jih žal širijo tudi nekateri politiki, so torej odveč. Hantavirusi globalno predstavljajo resno grožnjo javnemu zdravju, saj vsako leto po svetu okužijo med deset tisoč in sto tisoč ljudi. A se slike med kontinenti precej razlikujejo. Glodalci prenašajo te nevarne viruse, ljudje pa se najpogosteje okužijo ob stiku z njihovim urinom, iztrebki ali slino. Bolezen se začne z neznačilnimi simptomi, ki hitro napredujejo v hude zaplete. V nekaterih delih sveta virus povzroča visoko smrtnost. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) poroča, da se bolezni, ki jih povzročajo hantavirusi, močno razlikujejo glede na vrsto virusa in geografsko območje. V Severni in Južni Ameriki virusi povzročajo hantavirusni kardiopulmonalni sindrom (HCPS), ki hitro prizadene pljuča in srce. V Evropi in Aziji pa bolniki pogosteje obolevajo za hemoragično mrzlico z renalnim sindromom (HFRS), ki napade predvsem ledvice in krvne žile. Znanstveniki opozarjajo, da se ljudje z virusom okužijo predvsem med čiščenjem zaprtih prostorov, pri delu v kmetijstvu in gozdarstvu ali med spanjem v prostorih, kjer se zadržujejo glodalci. Izjemoma se virus prenese tudi ob ugrizu glodalca. Medtem ko v Evropi in Aziji zdravniki vsako leto obravnavajo več tisoč primerov okužb, kjer umre do 15 odstotkov bolnikov, je slika v Ameriki precej drugačna. Tamkajšnji sevi povzročajo manjše število okužb, a so te bistveno bolj smrtonosne. Pri sindromu HCPS umre med 20 in 50 odstotkov obolelih. Znanstveniki so v Južni Ameriki odkrili tudi vrsto virusa andes, ki predstavlja posebno grožnjo, saj so pri njem potrdili prenos s človeka na človeka. Ta prenos se običajno zgodi le ob zelo tesnem in dolgotrajnem stiku med družinskimi člani ali intimnimi partnerji v zgodnji fazi bolezni, poroča Svetovna zdrasvtvena organizacija. Simptomi okužbe se pri ljudeh običajno pojavijo od enega do osmih tednov po izpostavljenosti. Bolniki najprej opazijo vročino, glavobol, bolečine v mišicah in prebavne težave, kot sta slabost in bruhanje. Ker ti znaki močno spominjajo na gripo, covid-19 ali druge virusne okužbe, zdravniki pogosto težko takoj postavijo pravilno diagnozo. Pri ameriški različici bolezni bolniki hitro razvijejo kašelj, težko dihajo in doživijo šok zaradi nabiranja tekočine v pljučih. Pri evropsko-azijski različici pa bolezen v kasnejših fazah prinese nizek krvni tlak, motnje strjevanja krvi in odpoved ledvic. Farmacevtska podjetja do danes še niso razvila specifičnega protivirusnega zdravila ali cepiva proti hantavirusom. Zdravniki bolnikom nudijo predvsem podporno zdravljenje, ki vključuje skrbno spremljanje in obvladovanje zapletov na dihalih, srcu in ledvicah. Zgodnji sprejem na oddelek za intenzivno nego močno izboljša možnosti za preživetje, še posebej pri bolnikih s kardiopulmonalnim sindromom. Ker specifičnega zdravljenja ni, strokovnjaki poudarjajo pomen preventive. Ljudje lahko tveganje za okužbo močno zmanjšajo, če preprečijo stik z glodalci. Priporočajo temeljito čiščenje domov in delovnih mest, varno shranjevanje hrane ter zapiranje odprtin, skozi katere bi živali lahko vstopile v zgradbe. Posebno previdnost svetujejo pri čiščenju prostorov, kjer posamezniki opazijo iztrebke glodalcev. Zdravstveni delavci jasno opozarjajo: "Ljudje takšnih površin ne smejo pometati ali sesati na suho, saj s tem dvignejo nevarne prašne delce v zrak." Namesto tega morajo onesnažena območja najprej navlažiti in šele nato varno očistiti. Redno in temeljito umivanje rok prav tako ostaja eden najučinkovitejših ukrepov za preprečevanje okužbe.

  language

  slv

  published at

  2026-05-11T12:59:53

  source

  Večer

  title

  Nevarnost hantavirusov: Simptomi, prenos in preventiva

  url

  https://vecer.com/slovenija/nevarnost-hantavirusov-simptomi-prenos-in-preventiva-10414381

• article order

  2

  body

  Ocena tveganja za javno zdravje zaradi pojava hantavirusne okužbe je v Sloveniji zanemarljiva, je v izjavi za medije povedala epidemiologinja Eva Grilc z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Kljub temu pa na inštitutu spremljajo dogajanje v zvezi s tem virusom. "Vemo, da gre za resno bolezen, za katero ni zdravila," je povedala. Slovenskih potnikov po besedah predstavnice NIJZ ni bilo na ladji Hondius, kjer je v minulih dneh prišlo do okužb, zaradi katerih so umrli trije potniki. Andskega virusa, ki je povzročil smrtne primere, v Sloveniji ni, imamo pa po besedah Eve Grilc podobne viruse. "Virusa Puumala in Dobrava, ki povzročata drugačno klinično sliko, ki poenostavljeno spominja na gripi podobno bolezen, v nekaterih primerih pa pride tudi do začasne prizadetosti ledvic," je pojasnila. Ko gre za pripravljenost na morebitno novo pandemijo je Eva Grilc dejala, da "smo se ob zadnji pandemiji marsičesa naučili. Je pa res, da je vsak pojav nalezljive bolezni, ki je nenavaden ali množičen, lahko malce zgodba zase," je povedala Grilčeva. Pojasnila je tudi, da gre za povsem drugačen virus od koronavirusa, ki je povzročil covid. So pa v januarju po njenih besedah prvič po letu 1996 zabeležili smrtni primer zaradi malarije. Šlo je za potnika, ki je bil na potovanju v Afriki. Pozvala je, naj se tisti, ki potujejo na tvegana območja, oskrbijo z antimalariki. S križarke, na kateri je izbruhnil hantavirus in je trenutno zasidrana na otoku Tenefife, so sicer že evakuirali 94 potnikov od skupno 147 potnikov in članov posadke. Na kopno so jih prepeljali z manjšimi čolni, nato pa z avtobusi na letališče. Poleg sedmih okuženih, od katerih so umrli trije, so se simptomi okužbe med potjo v domovino dodatno pokazali še pri državljanu Francije. Še petim rojakom, s katerimi je potoval, so zato po poročanju BBC odredili strogo izolacijo. V karanteni bodo ostali 72 ur, nato jih čaka še 45 dni samoizolacije na domu. Pozitiven na testu je bil še eden od 17 ameriških državljanov, ki so jih evakuirali s križarke. Vse bodo po prihodu v ZDA odpeljali v specializirani center v Nevraski. Obvezno karanteno so odredili še 14 državljanom Španije in 20 državljanom Velike Britanije, ki so s Tenerifov potovali v Madrid oziroma Liverpool. Na Tenerife je, da bi pomagal pri usklajevanju evakuacije, dopotoval tudi generalni sekretar Svetovne zdravstvene organizacije Tedros Adhanom Ghebreyesus. Na prebivalce Kanarskih otokov je naslovil pismo, v katerem je zagotovil, da razume njihovo zaskrbljenost. Poudaril pa je, da tveganje za javno zdravje trenutno ostaja nizko in da ne gre za covidu podobno bolezen. Pri obolelih na križarki so potrdili hantavirusni pljučni sindrom (HPS), ki ga povzročajo določene vrste hantavirusov, med njimi tudi andski virus (ANDV). Ta oblika bolezni se začne z gripi podobnimi simptomi, kot so vročina, mrzlica, glavobol in slabo počutje, pojavijo pa se lahko tudi prebavne težave. Bolezen lahko nato napreduje v hudo prizadetost pljuč in srca, z nabiranjem tekočine v pljučih, dihalno stisko, srčnim popuščanjem in kardiogenim šokom. Smrtnost pri tej obliki okužbe je visoka in lahko dosega med 30 in 60 odstotkov, navajajo na NIJZ. Dosedanje epidemiološke raziskave so sicer pokazale, da je bil za prenos hantavirusa ANDV potreben tesen in dolgotrajen stik z bolnikom v zgodnji fazi bolezni, predvsem znotraj gospodinjstev oziroma družin. Običajni, kratkotrajni stiki v dosedanjih primerih niso predstavljali tveganja. Prav tako ni dokazov, da bi se andski virus prenašal po zraku. Pri nas se od vrst hantavirusa, kot rečeno, pojavljata se zlasti virusa Puumala in Dobrava, ki povzročata mišjo mrzlico, pri kateri pa je smrtnost pri mišji mrzlici bistveno nižja - okoli enoodstotna. Po podatkih NIJZ je bilo v letih 2025 in 2026 v Sloveniji prijavljenih po šest primerov mišje mrzlice, večjih izbruhov pa niso zabeležili. Je pa lahko v letih, ko pride do namnožitve glodavcev, število primerov tudi bistveno višje. Hantavirus se sicer prenaša z vdihavanjem izločkov glodavcev, zato je za samozaščito pomembno zatiranje glodavcev oziroma deratizacija, poudarjajo na NIJZ. Po vsakem opravilu, pri katerem pridemo v stik z zemljo ali prahom, zlasti v naravi, je pomembno tudi umivanje rok. Pred čiščenjem prostorov, ki so bili dlje časa zaprti, zlasti če v njih opazimo sledi glodavcev, pa prostor najprej dobro prezračimo. Izogibati se je treba intenzivnemu prašenju, v nasprotnem primeru se lahko zaščitimo tudi z masko, še svetujejo na NIJZ.

  language

  slv

  published at

  2026-05-11T12:23:33

  source

  Domovina

  title

  Eva Grilc z NIJZ: Gre za resno bolezen, za katero ni zdravila, a tveganje je za zdaj nizko - Domovina

  url

  https://www.domovina.je/eva-grilc-z-nijz-gre-za-resno-bolezen-za-katero-ni-zdravila-a-tveganje-je-za-zdaj-nizko

• article order

  4

  body

  Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo. Te dni spremljamo dogajanje na ladji Hondius, na kateri je izbruhnil hantavirus. Ladje je z okoli 150 potniki in člani posadke na krovu pred tedni odplula iz Argentine proti Zelenortskim otokom. Po izbruhu virusa sta dva človeka umrla na krovu, eden pa v Južni Afriki. Po nedeljskem prihodu na Kanarske otoke so začeli evakuacijo potnikov in posadke. Potnike razvažajo v domače države, jih preventivno namestijo v karanteno in podrobno spremljajo njihovo zdravstveno stanje. Kljub temu da na ladji Hondius ni bilo Slovencev, na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) podrobno spremljajo pojav hantavirusne okužbe. "Na podlagi dosedanjih informacij ocenjujemo, da je javnozdravstveno tveganje za Slovenijo zelo majhno oziroma zanemarljivo," so sporočili na NIJZ. Eva Grilc z NIJZ je poudarila, da vseeno spremljajo situacijo in vsa navodila, saj gre za resno bolezen. Kaj sploh je hantavirus. Gre za virus, ki ga širijo okuženi glodavci. Ljudje se lahko okužijo, ko vdihavajo delce iz njihovih izločkov, kot so iztrebki, urin ali slina. Čeprav redko, se lahko širi tudi z ugrizi ali praskami glodavcev. Takoj na začetku velja omeniti, da so na ladji Hondius potrdili andski (južnoameriški) sev. Le ta se širi tudi s človeka na človeka. Povzroči lahko hantavirusni kardiopulmonalni sindrom, ki prizadene srce in pljuča, kar povzroča težave z dihanjem in srcem. Pogosto se začne z utrujenostjo, vročino in bolečinami v mišicah, sledijo pa glavobol, omotica, mrzlica in težave s trebuhom. Če se razvijejo dihalni simptomi, je stopnja umrljivosti po podatkih ameriškega Centra za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) približno 38-odstotna. V Sloveniji je najbolj prisotna hemoragična mrzlica z renalnim sindromom (HMRS), znana kot mišja mrzlica. V Sloveniji bolezen po podatkih NIJZ povzročata predvsem virusa Puumala in Dobrava. Čas od okužbe do nastanka znakov bolezni je običajno dva do štiri tedne, lahko pa vse od nekaj dni do dveh mesecev. Bolezen se običajno pojavlja v pomladansko - poletnih in jesenskih mesecih, ko se ljudje več zadržujejo v naravi oziroma opravljajo delo na polju in v gozdu. Cepiva proti tej bolezni za zdaj še ni na voljo. Splošni ukrepi so usmerjeni k uničevanju podgan, miši in drugih glodavcev. Pomembna je predvsem splošna in osebna higiena ter higiena okolja in prostorov. Bolezen se ne prenaša s človeka na človeka, so glede mišje mrzlice oziroma HMRS še navedli pri NIJZ. Na NIJZ so v letošnjem letu do vključno 18. tedna z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani prejeli pet laboratorijsko potrjenih primerov HMRS. Zboleli so trije moški in dve ženski, stari med 27 in 60 let. V lanskem letu je NIJZ z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo prejel sedem laboratorijsko potrjenih primerov HMRS. Vsi oboleli so bili moškega spola, stari med 25 in 57 let.

  language

  slv

  published at

  2026-05-11T11:22:36

  source

  Svet24

  title

  NIJZ: Andskega seva hantavirusa v Sloveniji ni

  url

  https://svet24.si/novice/slovenija/hantavirus-misja-mrzlica-okuzba-spremljanje-nijz-1898387

source scope

analyzed source count

5

omitted articles

omitted source count

0

total source count

5