MedVrsticami

Slovenija obeležuje svetovni dan čebel z opozorili o ponarejenem medu 20.5.2026

Analiziranih 10 virov Slovenščina

V Sloveniji in po svetu 20. maja obeležujemo svetovni dan čebel, ki je bil leta 2017 razglašen na pobudo Slovenije. Letošnje geslo 'Skupaj s čebelami za ljudi in planet' poudarja ključno vlogo opraševalcev pri zagotavljanju prehranske varnosti, saj je vsaka tretja žlica hrane odvisna od njihovega dela. Osrednje slovesnosti v Sloveniji vključujejo podelitev nagrade zlata čebela v Mariboru in številne lokalne dogodke, od okraševanja panjev v Žirovnici do izobraževalnih programov v Ljubljani. Kljub praznovanju čebelarji opozarjajo na kritične izzive, predvsem na problematiko ponarejenega medu, ki po podatkih Evropske komisije predstavlja kar 47 odstotkov trga. Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč izpostavlja, da trgovski lobiji trenutno prevladujejo nad interesi čebelarjev, zato potrošnike poziva k nakupu lokalnih pridelkov. Poleg ponaredkov obstoj čebel resno ogrožajo še podnebne spremembe, intenzivno kmetijstvo in uporaba pesticidov, zaradi česar so v pripravi novi ukrepi za finančno podporo čebelarjem.

Infografika

image url: /static/img/infographics/ita-906873_sl_afa8619fb794e21a.webp

Analiza trditev

Trditev	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	24ur	Delo	Slovenske Novice	SiOL	Lokalec.si	dolenjskilist	Dostop.si	dominvrt.si
Vsaka tretja žlica svetovne hrane je neposredno odvisna od opraševanja.	Viri se razlikujejo po natančnosti navedbe ali molku.	Delno: Članek poudarja pomen opraševalcev za prehranski sistem.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Delno: Članek navaja, da je več kot tretjina hrane odvisna od opraševanja.	Da: Hlade navaja, da je vsaka tretja žlica hrane odvisna od čebel.	Delno: Omenjena je nepogrešljiva vloga čebel pri pridelavi hrane.	Da: Besedilo navaja, da je od opraševanja odvisna tretjina pridelave hrane.	Da: Besedilo navaja, da je vsaka tretja žlica hrane odvisna od opraševanja.	Delno: Omenjena ključna vloga čebel pri pridelavi hrane in preživetju.
Podnebne spremembe, pesticidi in intenzivno kmetijstvo so glavne grožnje obstoju čebel.	Večina potrjuje; nekateri molčijo ali izpostavijo le pesticide.	Ni omenjeno	Da: Navedeni so kot dejavniki, ki močno ogrožajo obstoj čebel.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Navedeni so kot ključni dejavniki, ki ogrožajo obstoj čebel.	Da: Navedeni so kot glavni izzivi in težave, ki ogrožajo čebele.	Delno: Poziv k zmanjšanju pesticidov za zaščito opraševalcev.	Da: Članek te dejavnike izpostavlja kot vzroke za ogroženost čebel.	Delno: Omenja podnebne spremembe, bolezni, škodljivce in pesticide.	Delno: Članek sprašuje, zakaj opraševalci izginjajo in poudarja zaščito.
Svetovni dan čebel je postal eden najprepoznavnejših mednarodnih dni.	Viri nihajo med neposredno potrditvijo in le delno omembo.	Delno: Omenjeno je, da številne organizacije obeležujejo ta dan.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Besedilo navaja, da je postal eden najprepoznavnejših dni.	Da: Boštjan Noč trdi, da je postal eden najbolj prepoznavnih dni.	Delno: Navedeno, da je dan za Slovenijo posebej pomemben.	Ni omenjeno	Delno: Članek navaja, da je svet s tem priznal pomen čebel.	Delno: Omenjen je kot uradni dan OZN z izjemnim pomenom.	Delno: Omenjeno, da ga obeležujemo po vsem svetu pod okriljem ZN.
Lokalno pridelan med je najzanesljivejše zagotovilo kakovosti za potrošnike.	Lokalni viri trditev podpirajo, splošni jo večinoma prezrejo.	Ni omenjeno	Delno: Noč poziva k izbiri potrošnikov proti ponaredkom.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek svetuje nakup lokalnega medu kot največje zagotovilo.	Da: Noč svetuje nakup pri lokalnem čebelarju kot edino varno pot.	Da: Potrošniki lokalnim čebelarjem lahko zaupajo glede izvora.	Delno: Članek spodbuja podporo lokalnim čebelarjem za ohranitev čebel.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Čebele v sodobnem svetu brez pomoči čebelarjev ne morejo več preživeti.	Viri nihajo med potrditvijo Noča in molkom o nujnosti pomoči.	Ni omenjeno	Da: Boštjan Noč poudarja, da čebele brez pomoči ne morejo preživeti.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Boštjan Noč je to izrecno izjavil v članku.	Delno: Omenjeno, da danes ni preprosto biti čebelar in so potrebna znanja.	Ni omenjeno	Delno: Članek omenja skrb čebelarjev za ohranitev čebel in njihovo ogroženost.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Kar 47 odstotkov medu na evropskem trgu je po podatkih Evropske komisije ponarejenega.	Nekateri citirajo EK, drugi Noča, večina pa molči.	Ni omenjeno	Da: Noč navaja podatek EK o 47 % ponarejenega medu na trgu EU.	Delno: Boštjan Noč navaja 47 % ponarejenega medu na evropskem trgu.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja točno to statistiko Evropske komisije.	Delno: Noč navaja podatke EK, da je vsak drugi kozarec (50 %) ponarejen.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Evropa od začetka leta 2027 dopušča neposredna plačila po panju kot nadomestilo za opraševalni servis.	Razlika v letnici (2024 vs. 2027) in stopnji implementacije.	Ni omenjeno	Delno: Evropa plačila že dopušča, Slovenija pa jih načrtuje za leto 2027.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Delno: Evropa to dopušča od začetka leta, leto 2027 pa je napoved za Slovenijo.	Ne: Članek navaja, da je to mogoče že od letošnjega leta (2024).	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Trgovski lobiji ponarejenega medu so trenutno močnejši od glasu čebelarjev.	Glavni mediji citirajo Noča, manjši in splošni molčijo.	Ni omenjeno	Da: Boštjan Noč je to izrecno izpostavil v svoji izjavi.	Da: Boštjan Noč je to neposredno izjavil v članku.	Ni omenjeno	Da: Citirana izjava Boštjana Noča v zadnjem odstavku.	Delno: Omenjena je mafija, ki med ponareja in potreba po spremembi zakona.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Ponarejen med predstavlja resno tveganje za zdravje ljudi in gospodarsko škodo za čebelarje.	Tabloidi poudarjajo zdravje, drugi le gospodarski vidik.	Ni omenjeno	Delno: Omenjene so težave s ponarejenim medom in moč trgovskih lobijev.	Delno: Noč opozarja na težave s ponaredki, ki ogrožajo čebelarje.	Ni omenjeno	Da: Članek izpostavlja tveganje za zdravje in uničevanje čebelarjev.	Delno: Izpostavljen kot velik problem, ki ga potrošniki ne prepoznajo.	Delno: Izpostavljeno zaupanje v lokalni med za zdravje in gospodarstvo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Slovenija je bila glavna pobudnica za razglasitev svetovnega dneva čebel pri OZN.	Večina potrjuje pobudo; STA in 24ur je sploh ne omenjata.	Ni omenjeno	Da: Razglasitev se je zgodila na pobudo in zaradi prizadevanj Slovenije.	Ni omenjeno	Da: Pobuda ČZS ob podpori RS in soglasju OZN je bila ključna.	Da: Navedeno je, da je odločitev prišla na pobudo ČZS in Slovenije.	Da: ČZS je bila ob podpori države pobudnica dneva, ki ga je OZN podprla.	Da: OZN je dan razglasila na pobudo Slovenije.	Da: Besedilo potrjuje, da je Slovenija dala pobudo v okviru OZN.	Da: Slovenija je leta 2017 dosegla razglasitev dneva pri OZN.	Da: Razglasitev leta 2017 zaradi prizadevanj Slovenije.
Slovenija bo v letu 2025 začela s sistematičnim spremljanjem stanja opraševalcev.	Le RTV potrjuje napoved, ostali viri o tem sploh ne poročajo.	Ni omenjeno	Da: Ministrstvo napoveduje začetek spremljanja v naslednjem letu (2025).	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Države članice EU morajo do leta 2030 ustaviti upad števila populacij opraševalcev.	Le RTV potrjuje uredbo, ostali viri trditve ne omenjajo.	Ni omenjeno	Da: To določa uredba o obnovi narave, sprejeta leta 2024.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno

claims

Vsaka tretja žlica svetovne hrane je neposredno odvisna od opraševanja.
Podnebne spremembe, pesticidi in intenzivno kmetijstvo so glavne grožnje obstoju čebel.
Svetovni dan čebel je postal eden najprepoznavnejših mednarodnih dni.
Lokalno pridelan med je najzanesljivejše zagotovilo kakovosti za potrošnike.
Čebele v sodobnem svetu brez pomoči čebelarjev ne morejo več preživeti.
Kar 47 odstotkov medu na evropskem trgu je po podatkih Evropske komisije ponarejenega.
Evropa od začetka leta 2027 dopušča neposredna plačila po panju kot nadomestilo za opraševalni servis.
Trgovski lobiji ponarejenega medu so trenutno močnejši od glasu čebelarjev.
Ponarejen med predstavlja resno tveganje za zdravje ljudi in gospodarsko škodo za čebelarje.
Slovenija je bila glavna pobudnica za razglasitev svetovnega dneva čebel pri OZN.
Slovenija bo v letu 2025 začela s sistematičnim spremljanjem stanja opraševalcev.
Države članice EU morajo do leta 2030 ustaviti upad števila populacij opraševalcev.

key differences

Države članice EU morajo do leta 2030 ustaviti upad števila populacij opraševalcev.: Le RTV potrjuje uredbo, ostali viri trditve ne omenjajo.
Evropa od začetka leta 2027 dopušča neposredna plačila po panju kot nadomestilo za opraševalni servis.: Razlika v letnici (2024 vs. 2027) in stopnji implementacije.
Kar 47 odstotkov medu na evropskem trgu je po podatkih Evropske komisije ponarejenega.: Nekateri citirajo EK, drugi Noča, večina pa molči.
Lokalno pridelan med je najzanesljivejše zagotovilo kakovosti za potrošnike.: Lokalni viri trditev podpirajo, splošni jo večinoma prezrejo.
Podnebne spremembe, pesticidi in intenzivno kmetijstvo so glavne grožnje obstoju čebel.: Večina potrjuje; nekateri molčijo ali izpostavijo le pesticide.
Ponarejen med predstavlja resno tveganje za zdravje ljudi in gospodarsko škodo za čebelarje.: Tabloidi poudarjajo zdravje, drugi le gospodarski vidik.
Slovenija bo v letu 2025 začela s sistematičnim spremljanjem stanja opraševalcev.: Le RTV potrjuje napoved, ostali viri o tem sploh ne poročajo.
Slovenija je bila glavna pobudnica za razglasitev svetovnega dneva čebel pri OZN.: Večina potrjuje pobudo; STA in 24ur je sploh ne omenjata.
Svetovni dan čebel je postal eden najprepoznavnejših mednarodnih dni.: Viri nihajo med neposredno potrditvijo in le delno omembo.
Trgovski lobiji ponarejenega medu so trenutno močnejši od glasu čebelarjev.: Glavni mediji citirajo Noča, manjši in splošni molčijo.
Vsaka tretja žlica svetovne hrane je neposredno odvisna od opraševanja.: Viri se razlikujejo po natančnosti navedbe ali molku.
Čebele v sodobnem svetu brez pomoči čebelarjev ne morejo več preživeti.: Viri nihajo med potrditvijo Noča in molkom o nujnosti pomoči.

source analyses

24ur

Države članice EU morajo do leta 2030 ustaviti upad števila populacij opraševalcev.: Ni omenjeno
Evropa od začetka leta 2027 dopušča neposredna plačila po panju kot nadomestilo za opraševalni servis.: Ni omenjeno
Kar 47 odstotkov medu na evropskem trgu je po podatkih Evropske komisije ponarejenega.: Delno: Boštjan Noč navaja 47 % ponarejenega medu na evropskem trgu.
Lokalno pridelan med je najzanesljivejše zagotovilo kakovosti za potrošnike.: Ni omenjeno
Podnebne spremembe, pesticidi in intenzivno kmetijstvo so glavne grožnje obstoju čebel.: Ni omenjeno
Ponarejen med predstavlja resno tveganje za zdravje ljudi in gospodarsko škodo za čebelarje.: Delno: Noč opozarja na težave s ponaredki, ki ogrožajo čebelarje.
Slovenija bo v letu 2025 začela s sistematičnim spremljanjem stanja opraševalcev.: Ni omenjeno
Slovenija je bila glavna pobudnica za razglasitev svetovnega dneva čebel pri OZN.: Ni omenjeno
Svetovni dan čebel je postal eden najprepoznavnejših mednarodnih dni.: Ni omenjeno
Trgovski lobiji ponarejenega medu so trenutno močnejši od glasu čebelarjev.: Da: Boštjan Noč je to neposredno izjavil v članku.
Vsaka tretja žlica svetovne hrane je neposredno odvisna od opraševanja.: Ni omenjeno
Čebele v sodobnem svetu brez pomoči čebelarjev ne morejo več preživeti.: Ni omenjeno

Delo

Države članice EU morajo do leta 2030 ustaviti upad števila populacij opraševalcev.: Ni omenjeno
Evropa od začetka leta 2027 dopušča neposredna plačila po panju kot nadomestilo za opraševalni servis.: Ni omenjeno
Kar 47 odstotkov medu na evropskem trgu je po podatkih Evropske komisije ponarejenega.: Ni omenjeno
Lokalno pridelan med je najzanesljivejše zagotovilo kakovosti za potrošnike.: Ni omenjeno
Podnebne spremembe, pesticidi in intenzivno kmetijstvo so glavne grožnje obstoju čebel.: Ni omenjeno
Ponarejen med predstavlja resno tveganje za zdravje ljudi in gospodarsko škodo za čebelarje.: Ni omenjeno
Slovenija bo v letu 2025 začela s sistematičnim spremljanjem stanja opraševalcev.: Ni omenjeno
Slovenija je bila glavna pobudnica za razglasitev svetovnega dneva čebel pri OZN.: Da: Pobuda ČZS ob podpori RS in soglasju OZN je bila ključna.
Svetovni dan čebel je postal eden najprepoznavnejših mednarodnih dni.: Da: Besedilo navaja, da je postal eden najprepoznavnejših dni.
Trgovski lobiji ponarejenega medu so trenutno močnejši od glasu čebelarjev.: Ni omenjeno
Vsaka tretja žlica svetovne hrane je neposredno odvisna od opraševanja.: Ni omenjeno
Čebele v sodobnem svetu brez pomoči čebelarjev ne morejo več preživeti.: Ni omenjeno

Dostop.si

Države članice EU morajo do leta 2030 ustaviti upad števila populacij opraševalcev.: Ni omenjeno
Evropa od začetka leta 2027 dopušča neposredna plačila po panju kot nadomestilo za opraševalni servis.: Ni omenjeno
Kar 47 odstotkov medu na evropskem trgu je po podatkih Evropske komisije ponarejenega.: Ni omenjeno
Lokalno pridelan med je najzanesljivejše zagotovilo kakovosti za potrošnike.: Ni omenjeno
Podnebne spremembe, pesticidi in intenzivno kmetijstvo so glavne grožnje obstoju čebel.: Delno: Omenja podnebne spremembe, bolezni, škodljivce in pesticide.
Ponarejen med predstavlja resno tveganje za zdravje ljudi in gospodarsko škodo za čebelarje.: Ni omenjeno
Slovenija bo v letu 2025 začela s sistematičnim spremljanjem stanja opraševalcev.: Ni omenjeno
Slovenija je bila glavna pobudnica za razglasitev svetovnega dneva čebel pri OZN.: Da: Slovenija je leta 2017 dosegla razglasitev dneva pri OZN.
Svetovni dan čebel je postal eden najprepoznavnejših mednarodnih dni.: Delno: Omenjen je kot uradni dan OZN z izjemnim pomenom.
Trgovski lobiji ponarejenega medu so trenutno močnejši od glasu čebelarjev.: Ni omenjeno
Vsaka tretja žlica svetovne hrane je neposredno odvisna od opraševanja.: Da: Besedilo navaja, da je vsaka tretja žlica hrane odvisna od opraševanja.
Čebele v sodobnem svetu brez pomoči čebelarjev ne morejo več preživeti.: Ni omenjeno

Lokalec.si

Države članice EU morajo do leta 2030 ustaviti upad števila populacij opraševalcev.: Ni omenjeno
Evropa od začetka leta 2027 dopušča neposredna plačila po panju kot nadomestilo za opraševalni servis.: Ni omenjeno
Kar 47 odstotkov medu na evropskem trgu je po podatkih Evropske komisije ponarejenega.: Ni omenjeno
Lokalno pridelan med je najzanesljivejše zagotovilo kakovosti za potrošnike.: Da: Potrošniki lokalnim čebelarjem lahko zaupajo glede izvora.
Podnebne spremembe, pesticidi in intenzivno kmetijstvo so glavne grožnje obstoju čebel.: Delno: Poziv k zmanjšanju pesticidov za zaščito opraševalcev.
Ponarejen med predstavlja resno tveganje za zdravje ljudi in gospodarsko škodo za čebelarje.: Delno: Izpostavljeno zaupanje v lokalni med za zdravje in gospodarstvo.
Slovenija bo v letu 2025 začela s sistematičnim spremljanjem stanja opraševalcev.: Ni omenjeno
Slovenija je bila glavna pobudnica za razglasitev svetovnega dneva čebel pri OZN.: Da: OZN je dan razglasila na pobudo Slovenije.
Svetovni dan čebel je postal eden najprepoznavnejših mednarodnih dni.: Ni omenjeno
Trgovski lobiji ponarejenega medu so trenutno močnejši od glasu čebelarjev.: Ni omenjeno
Vsaka tretja žlica svetovne hrane je neposredno odvisna od opraševanja.: Delno: Omenjena je nepogrešljiva vloga čebel pri pridelavi hrane.
Čebele v sodobnem svetu brez pomoči čebelarjev ne morejo več preživeti.: Ni omenjeno

RTV Slovenija

Države članice EU morajo do leta 2030 ustaviti upad števila populacij opraševalcev.: Da: To določa uredba o obnovi narave, sprejeta leta 2024.
Evropa od začetka leta 2027 dopušča neposredna plačila po panju kot nadomestilo za opraševalni servis.: Delno: Evropa plačila že dopušča, Slovenija pa jih načrtuje za leto 2027.
Kar 47 odstotkov medu na evropskem trgu je po podatkih Evropske komisije ponarejenega.: Da: Noč navaja podatek EK o 47 % ponarejenega medu na trgu EU.
Lokalno pridelan med je najzanesljivejše zagotovilo kakovosti za potrošnike.: Delno: Noč poziva k izbiri potrošnikov proti ponaredkom.
Podnebne spremembe, pesticidi in intenzivno kmetijstvo so glavne grožnje obstoju čebel.: Da: Navedeni so kot dejavniki, ki močno ogrožajo obstoj čebel.
Ponarejen med predstavlja resno tveganje za zdravje ljudi in gospodarsko škodo za čebelarje.: Delno: Omenjene so težave s ponarejenim medom in moč trgovskih lobijev.
Slovenija bo v letu 2025 začela s sistematičnim spremljanjem stanja opraševalcev.: Da: Ministrstvo napoveduje začetek spremljanja v naslednjem letu (2025).
Slovenija je bila glavna pobudnica za razglasitev svetovnega dneva čebel pri OZN.: Da: Razglasitev se je zgodila na pobudo in zaradi prizadevanj Slovenije.
Svetovni dan čebel je postal eden najprepoznavnejših mednarodnih dni.: Ni omenjeno
Trgovski lobiji ponarejenega medu so trenutno močnejši od glasu čebelarjev.: Da: Boštjan Noč je to izrecno izpostavil v svoji izjavi.
Vsaka tretja žlica svetovne hrane je neposredno odvisna od opraševanja.: Ni omenjeno
Čebele v sodobnem svetu brez pomoči čebelarjev ne morejo več preživeti.: Da: Boštjan Noč poudarja, da čebele brez pomoči ne morejo preživeti.

STA

Države članice EU morajo do leta 2030 ustaviti upad števila populacij opraševalcev.: Ni omenjeno
Evropa od začetka leta 2027 dopušča neposredna plačila po panju kot nadomestilo za opraševalni servis.: Ni omenjeno
Kar 47 odstotkov medu na evropskem trgu je po podatkih Evropske komisije ponarejenega.: Ni omenjeno
Lokalno pridelan med je najzanesljivejše zagotovilo kakovosti za potrošnike.: Ni omenjeno
Podnebne spremembe, pesticidi in intenzivno kmetijstvo so glavne grožnje obstoju čebel.: Ni omenjeno
Ponarejen med predstavlja resno tveganje za zdravje ljudi in gospodarsko škodo za čebelarje.: Ni omenjeno
Slovenija bo v letu 2025 začela s sistematičnim spremljanjem stanja opraševalcev.: Ni omenjeno
Slovenija je bila glavna pobudnica za razglasitev svetovnega dneva čebel pri OZN.: Ni omenjeno
Svetovni dan čebel je postal eden najprepoznavnejših mednarodnih dni.: Delno: Omenjeno je, da številne organizacije obeležujejo ta dan.
Trgovski lobiji ponarejenega medu so trenutno močnejši od glasu čebelarjev.: Ni omenjeno
Vsaka tretja žlica svetovne hrane je neposredno odvisna od opraševanja.: Delno: Članek poudarja pomen opraševalcev za prehranski sistem.
Čebele v sodobnem svetu brez pomoči čebelarjev ne morejo več preživeti.: Ni omenjeno

SiOL

Države članice EU morajo do leta 2030 ustaviti upad števila populacij opraševalcev.: Ni omenjeno
Evropa od začetka leta 2027 dopušča neposredna plačila po panju kot nadomestilo za opraševalni servis.: Ne: Članek navaja, da je to mogoče že od letošnjega leta (2024).
Kar 47 odstotkov medu na evropskem trgu je po podatkih Evropske komisije ponarejenega.: Delno: Noč navaja podatke EK, da je vsak drugi kozarec (50 %) ponarejen.
Lokalno pridelan med je najzanesljivejše zagotovilo kakovosti za potrošnike.: Da: Noč svetuje nakup pri lokalnem čebelarju kot edino varno pot.
Podnebne spremembe, pesticidi in intenzivno kmetijstvo so glavne grožnje obstoju čebel.: Da: Navedeni so kot glavni izzivi in težave, ki ogrožajo čebele.
Ponarejen med predstavlja resno tveganje za zdravje ljudi in gospodarsko škodo za čebelarje.: Delno: Izpostavljen kot velik problem, ki ga potrošniki ne prepoznajo.
Slovenija bo v letu 2025 začela s sistematičnim spremljanjem stanja opraševalcev.: Ni omenjeno
Slovenija je bila glavna pobudnica za razglasitev svetovnega dneva čebel pri OZN.: Da: ČZS je bila ob podpori države pobudnica dneva, ki ga je OZN podprla.
Svetovni dan čebel je postal eden najprepoznavnejših mednarodnih dni.: Delno: Navedeno, da je dan za Slovenijo posebej pomemben.
Trgovski lobiji ponarejenega medu so trenutno močnejši od glasu čebelarjev.: Delno: Omenjena je mafija, ki med ponareja in potreba po spremembi zakona.
Vsaka tretja žlica svetovne hrane je neposredno odvisna od opraševanja.: Da: Hlade navaja, da je vsaka tretja žlica hrane odvisna od čebel.
Čebele v sodobnem svetu brez pomoči čebelarjev ne morejo več preživeti.: Delno: Omenjeno, da danes ni preprosto biti čebelar in so potrebna znanja.

Slovenske Novice

Države članice EU morajo do leta 2030 ustaviti upad števila populacij opraševalcev.: Ni omenjeno
Evropa od začetka leta 2027 dopušča neposredna plačila po panju kot nadomestilo za opraševalni servis.: Delno: Evropa to dopušča od začetka leta, leto 2027 pa je napoved za Slovenijo.
Kar 47 odstotkov medu na evropskem trgu je po podatkih Evropske komisije ponarejenega.: Da: Članek navaja točno to statistiko Evropske komisije.
Lokalno pridelan med je najzanesljivejše zagotovilo kakovosti za potrošnike.: Da: Članek svetuje nakup lokalnega medu kot največje zagotovilo.
Podnebne spremembe, pesticidi in intenzivno kmetijstvo so glavne grožnje obstoju čebel.: Da: Navedeni so kot ključni dejavniki, ki ogrožajo obstoj čebel.
Ponarejen med predstavlja resno tveganje za zdravje ljudi in gospodarsko škodo za čebelarje.: Da: Članek izpostavlja tveganje za zdravje in uničevanje čebelarjev.
Slovenija bo v letu 2025 začela s sistematičnim spremljanjem stanja opraševalcev.: Ni omenjeno
Slovenija je bila glavna pobudnica za razglasitev svetovnega dneva čebel pri OZN.: Da: Navedeno je, da je odločitev prišla na pobudo ČZS in Slovenije.
Svetovni dan čebel je postal eden najprepoznavnejših mednarodnih dni.: Da: Boštjan Noč trdi, da je postal eden najbolj prepoznavnih dni.
Trgovski lobiji ponarejenega medu so trenutno močnejši od glasu čebelarjev.: Da: Citirana izjava Boštjana Noča v zadnjem odstavku.
Vsaka tretja žlica svetovne hrane je neposredno odvisna od opraševanja.: Delno: Članek navaja, da je več kot tretjina hrane odvisna od opraševanja.
Čebele v sodobnem svetu brez pomoči čebelarjev ne morejo več preživeti.: Da: Boštjan Noč je to izrecno izjavil v članku.

dolenjskilist

Države članice EU morajo do leta 2030 ustaviti upad števila populacij opraševalcev.: Ni omenjeno
Evropa od začetka leta 2027 dopušča neposredna plačila po panju kot nadomestilo za opraševalni servis.: Ni omenjeno
Kar 47 odstotkov medu na evropskem trgu je po podatkih Evropske komisije ponarejenega.: Ni omenjeno
Lokalno pridelan med je najzanesljivejše zagotovilo kakovosti za potrošnike.: Delno: Članek spodbuja podporo lokalnim čebelarjem za ohranitev čebel.
Podnebne spremembe, pesticidi in intenzivno kmetijstvo so glavne grožnje obstoju čebel.: Da: Članek te dejavnike izpostavlja kot vzroke za ogroženost čebel.
Ponarejen med predstavlja resno tveganje za zdravje ljudi in gospodarsko škodo za čebelarje.: Ni omenjeno
Slovenija bo v letu 2025 začela s sistematičnim spremljanjem stanja opraševalcev.: Ni omenjeno
Slovenija je bila glavna pobudnica za razglasitev svetovnega dneva čebel pri OZN.: Da: Besedilo potrjuje, da je Slovenija dala pobudo v okviru OZN.
Svetovni dan čebel je postal eden najprepoznavnejših mednarodnih dni.: Delno: Članek navaja, da je svet s tem priznal pomen čebel.
Trgovski lobiji ponarejenega medu so trenutno močnejši od glasu čebelarjev.: Ni omenjeno
Vsaka tretja žlica svetovne hrane je neposredno odvisna od opraševanja.: Da: Besedilo navaja, da je od opraševanja odvisna tretjina pridelave hrane.
Čebele v sodobnem svetu brez pomoči čebelarjev ne morejo več preživeti.: Delno: Članek omenja skrb čebelarjev za ohranitev čebel in njihovo ogroženost.

dominvrt.si

Države članice EU morajo do leta 2030 ustaviti upad števila populacij opraševalcev.: Ni omenjeno
Evropa od začetka leta 2027 dopušča neposredna plačila po panju kot nadomestilo za opraševalni servis.: Ni omenjeno
Kar 47 odstotkov medu na evropskem trgu je po podatkih Evropske komisije ponarejenega.: Ni omenjeno
Lokalno pridelan med je najzanesljivejše zagotovilo kakovosti za potrošnike.: Ni omenjeno
Podnebne spremembe, pesticidi in intenzivno kmetijstvo so glavne grožnje obstoju čebel.: Delno: Članek sprašuje, zakaj opraševalci izginjajo in poudarja zaščito.
Ponarejen med predstavlja resno tveganje za zdravje ljudi in gospodarsko škodo za čebelarje.: Ni omenjeno
Slovenija bo v letu 2025 začela s sistematičnim spremljanjem stanja opraševalcev.: Ni omenjeno
Slovenija je bila glavna pobudnica za razglasitev svetovnega dneva čebel pri OZN.: Da: Razglasitev leta 2017 zaradi prizadevanj Slovenije.
Svetovni dan čebel je postal eden najprepoznavnejših mednarodnih dni.: Delno: Omenjeno, da ga obeležujemo po vsem svetu pod okriljem ZN.
Trgovski lobiji ponarejenega medu so trenutno močnejši od glasu čebelarjev.: Ni omenjeno
Vsaka tretja žlica svetovne hrane je neposredno odvisna od opraševanja.: Delno: Omenjena ključna vloga čebel pri pridelavi hrane in preživetju.
Čebele v sodobnem svetu brez pomoči čebelarjev ne morejo več preživeti.: Ni omenjeno

Analiza sentimenta

Entiteta	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	24ur	Delo	Slovenske Novice	SiOL	Lokalec.si	dolenjskilist	Dostop.si	dominvrt.si
Čebelarska zveza Slovenije	Viri nihajo med nevtralno omembo funkcije in hvalo pobud.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena le v okviru funkcije predsednika Boštjana Noča.	Nevtralno: Omenjena le v okviru funkcije Boštjana Noča.	Pozitivno: Izpostavljena kot pobudnica zgodovinskega priznanja.	Pozitivno: Izpostavljena kot pobudnica zgodovinskega priznanja.	Pozitivno: Izpostavljena kot pobudnica svetovnega dne in izobraževalec.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena le kot organizacija, ki jo vodi Boštjan Noč.	Ni omenjeno
Slovenija	Prevladuje hvaljenje pobude, le redki ostajajo nevtralni.	Nevtralno: omenjena kot pobudnica svetovnega dneva čebel	Pozitivno: Izpostavljena njena pobuda in prizadevanja za svetovni dan.	Ni omenjeno	Pozitivno: Poudarjena njena ključna podpora pri svetovni pobudi.	Pozitivno: Izpostavljena njena ključna vloga pri pobudi v OZN.	Pozitivno: Izpostavljena po odlični organiziranosti in tradiciji.	Nevtralno: Omenjena kot pobudnica razglasitve svetovnega dneva čebel.	Pozitivno: izpostavljena kot zgled svetu in pobudnica svetovnega dne.	Pozitivno: Izpostavljena kot pobudnica dneva in napredna pri zaščiti.	Pozitivno: Pripisane zasluge za razglasitev svetovnega dneva čebel.
Anton Janša	Razpon od nevtralne zgodovine do vira ponosa in navdiha.	Nevtralno: omenjen kot začetnik modernega čebelarstva	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Pozitivno: Opisan kot vir ponosa in navdiha za tradicijo.	Nevtralno: Omenjen kot pionir čebelarstva in povod za izbiro datuma.	Pozitivno: opisan kot pionir, eden največjih poznavalcev in inovator.	Pozitivno: Opisan kot pionir sodobnega čebelarstva.	Ni omenjeno
Evropska unija	Razpon od kritike neučinkovitosti do pohvale za posluh.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena v kontekstu uredbe in trga brez vrednotenja.	Nevtralno: Omenjena le v kontekstu evropskega trga medu.	Ni omenjeno	Negativno: Kritika pomanjkanja zakonodaje in učinkovitih analiz.	Pozitivno: Pohvaljena, ker je prisluhnila čebelarjem glede plačil.	Nevtralno: Omenjena le v kontekstu evropskega projekta Biodiversity.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena kot geografsko-politični okvir prepovedi pesticidov.	Ni omenjeno
Občina Žirovnica	SiOL izpostavlja svetovni unikum, Dolenjski list le lokacijo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Pozitivno: Izpostavljena kot prva na svetu z okrašenimi čebelnjaki.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena le kot geografska lokacija Janševega čebelnjaka.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Generalna skupščina ZN	Večina poroča nevtralno, Slovenske novice pa poudarjajo uspeh.	Nevtralno: omenjena kot organ, ki je razglasil svetovni dan	Nevtralno: Informativno omenjena kot organ, ki je razglasil svetovni dan.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena kot OZN, ki je podala soglasno podporo.	Pozitivno: Omenjena v kontekstu soglasne podpore zgodovinskemu dnevu.	Nevtralno: Omenjena kot organ, ki je podprl svetovni dan čebel.	Nevtralno: Omenjena kot organ, ki je razglasil svetovni dan čebel.	Nevtralno: omenjena le kot okvir (OZN), ki je sprejel pobudo.	Nevtralno: Omenjena kot organ, ki je soglasno podprl predlog.	Nevtralno: Omenjena kot organ, ki je razglasil svetovni dan.
Boštjan Noč	Vsi viri so nevtralni; razlika je le v citiranju funkcij.	Ni omenjeno	Nevtralno: Naveden kot govorec in predsednik zvez brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: Naveden kot govorec in predsednik zvez brez vrednotenja.	Nevtralno: Citiran kot predsednik zveze in pobudnik dneva.	Nevtralno: Citiran kot govorec in pobudnik brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: Citiran kot strokovni govorec in predsednik zvez.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen kot pobudnik in citiran brez meta-vrednotenja.	Ni omenjeno
Organizacija ZN za hrano in kmetijstvo (FAO)	Enotno nevtralna kot vir podatkov; večina je ne omenja.	Nevtralno: omenjena kot organizatorka dogodkov ob svetovnem dnevu	Nevtralno: Navedena kot vir informacij o pomenu čebel in opraševalcev.	Nevtralno: Navedena kot vir informacij o pomenu čebel.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Navedena kot vir informacij o pomenu čebel.
Evropska komisija	Viri so enotno nevtralni, razlika je le v (ne)navedbi vira.	Ni omenjeno	Nevtralno: Navedena kot vir podatkov o deležu ponarejenega medu.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Navedena le kot vir podatkov o ponarejenem medu.	Nevtralno: Omenjena le kot vir podatkov o ponarejenem medu.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Evropska čebelarska zveza	Viri so enotno nevtralni, omejeni le na funkcijo predsednika.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena le v okviru funkcije predsednika Boštjana Noča.	Nevtralno: Omenjena le v okviru funkcije Boštjana Noča.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena le v sklopu funkcije Boštjana Noča.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Nataša Pirc Musar	Le RTV poroča nevtralno o protokolu, ostali molčijo.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena zgolj kot podeljevalka državne nagrade.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Ministrstvo za naravne vire in prostor	Le RTV poroča nevtralno, ostali viri je sploh ne omenjajo.	Ni omenjeno	Nevtralno: Navedeno kot vir informacij o vrstah in načrtovanih ukrepih.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Čebelarsko društvo Antona Janše Breznica	Le SiOL poroča nevtralno, ostali viri entitete ne omenjajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjeno v okviru izjav predsednika društva.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Petra Vrhovnik	Le Lokalec.si jo nevtralno navaja kot govorko občine.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Nastopa kot govorka, ki pojasnjuje aktivnosti občine.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno

entities

Čebelarska zveza Slovenije
Slovenija
Anton Janša
Evropska unija
Občina Žirovnica
Generalna skupščina ZN
Boštjan Noč
Organizacija ZN za hrano in kmetijstvo (FAO)
Evropska komisija
Evropska čebelarska zveza
Nataša Pirc Musar
Ministrstvo za naravne vire in prostor
Čebelarsko društvo Antona Janše Breznica
Petra Vrhovnik

key differences

Anton Janša: Razpon od nevtralne zgodovine do vira ponosa in navdiha.
Boštjan Noč: Vsi viri so nevtralni; razlika je le v citiranju funkcij.
Evropska komisija: Viri so enotno nevtralni, razlika je le v (ne)navedbi vira.
Evropska unija: Razpon od kritike neučinkovitosti do pohvale za posluh.
Evropska čebelarska zveza: Viri so enotno nevtralni, omejeni le na funkcijo predsednika.
Generalna skupščina ZN: Večina poroča nevtralno, Slovenske novice pa poudarjajo uspeh.
Ministrstvo za naravne vire in prostor: Le RTV poroča nevtralno, ostali viri je sploh ne omenjajo.
Nataša Pirc Musar: Le RTV poroča nevtralno o protokolu, ostali molčijo.
Občina Žirovnica: SiOL izpostavlja svetovni unikum, Dolenjski list le lokacijo.
Organizacija ZN za hrano in kmetijstvo (FAO): Enotno nevtralna kot vir podatkov; večina je ne omenja.
Petra Vrhovnik: Le Lokalec.si jo nevtralno navaja kot govorko občine.
Slovenija: Prevladuje hvaljenje pobude, le redki ostajajo nevtralni.
Čebelarska zveza Slovenije: Viri nihajo med nevtralno omembo funkcije in hvalo pobud.
Čebelarsko društvo Antona Janše Breznica: Le SiOL poroča nevtralno, ostali viri entitete ne omenjajo.

source analyses

24ur

Anton Janša: Ni omenjeno
Boštjan Noč: Nevtralno: Naveden kot govorec in predsednik zvez brez vrednotenja.
Evropska komisija: Ni omenjeno
Evropska unija: Nevtralno: Omenjena le v kontekstu evropskega trga medu.
Evropska čebelarska zveza: Nevtralno: Omenjena le v okviru funkcije Boštjana Noča.
Generalna skupščina ZN: Ni omenjeno
Ministrstvo za naravne vire in prostor: Ni omenjeno
Nataša Pirc Musar: Ni omenjeno
Občina Žirovnica: Ni omenjeno
Organizacija ZN za hrano in kmetijstvo (FAO): Nevtralno: Navedena kot vir informacij o pomenu čebel.
Petra Vrhovnik: Ni omenjeno
Slovenija: Ni omenjeno
Čebelarska zveza Slovenije: Nevtralno: Omenjena le v okviru funkcije Boštjana Noča.
Čebelarsko društvo Antona Janše Breznica: Ni omenjeno

Delo

Anton Janša: Ni omenjeno
Boštjan Noč: Nevtralno: Citiran kot predsednik zveze in pobudnik dneva.
Evropska komisija: Ni omenjeno
Evropska unija: Ni omenjeno
Evropska čebelarska zveza: Ni omenjeno
Generalna skupščina ZN: Nevtralno: Omenjena kot OZN, ki je podala soglasno podporo.
Ministrstvo za naravne vire in prostor: Ni omenjeno
Nataša Pirc Musar: Ni omenjeno
Občina Žirovnica: Ni omenjeno
Organizacija ZN za hrano in kmetijstvo (FAO): Ni omenjeno
Petra Vrhovnik: Ni omenjeno
Slovenija: Pozitivno: Poudarjena njena ključna podpora pri svetovni pobudi.
Čebelarska zveza Slovenije: Pozitivno: Izpostavljena kot pobudnica zgodovinskega priznanja.
Čebelarsko društvo Antona Janše Breznica: Ni omenjeno

Dostop.si

Anton Janša: Pozitivno: Opisan kot pionir sodobnega čebelarstva.
Boštjan Noč: Nevtralno: Omenjen kot pobudnik in citiran brez meta-vrednotenja.
Evropska komisija: Ni omenjeno
Evropska unija: Nevtralno: Omenjena kot geografsko-politični okvir prepovedi pesticidov.
Evropska čebelarska zveza: Ni omenjeno
Generalna skupščina ZN: Nevtralno: Omenjena kot organ, ki je soglasno podprl predlog.
Ministrstvo za naravne vire in prostor: Ni omenjeno
Nataša Pirc Musar: Ni omenjeno
Občina Žirovnica: Ni omenjeno
Organizacija ZN za hrano in kmetijstvo (FAO): Ni omenjeno
Petra Vrhovnik: Ni omenjeno
Slovenija: Pozitivno: Izpostavljena kot pobudnica dneva in napredna pri zaščiti.
Čebelarska zveza Slovenije: Nevtralno: Omenjena le kot organizacija, ki jo vodi Boštjan Noč.
Čebelarsko društvo Antona Janše Breznica: Ni omenjeno

Lokalec.si

Anton Janša: Nevtralno: Omenjen kot pionir čebelarstva in povod za izbiro datuma.
Boštjan Noč: Ni omenjeno
Evropska komisija: Ni omenjeno
Evropska unija: Nevtralno: Omenjena le v kontekstu evropskega projekta Biodiversity.
Evropska čebelarska zveza: Ni omenjeno
Generalna skupščina ZN: Nevtralno: Omenjena kot organ, ki je razglasil svetovni dan čebel.
Ministrstvo za naravne vire in prostor: Ni omenjeno
Nataša Pirc Musar: Ni omenjeno
Občina Žirovnica: Ni omenjeno
Organizacija ZN za hrano in kmetijstvo (FAO): Ni omenjeno
Petra Vrhovnik: Nevtralno: Nastopa kot govorka, ki pojasnjuje aktivnosti občine.
Slovenija: Nevtralno: Omenjena kot pobudnica razglasitve svetovnega dneva čebel.
Čebelarska zveza Slovenije: Ni omenjeno
Čebelarsko društvo Antona Janše Breznica: Ni omenjeno

RTV Slovenija

Anton Janša: Ni omenjeno
Boštjan Noč: Nevtralno: Naveden kot govorec in predsednik zvez brez meta-vrednotenja.
Evropska komisija: Nevtralno: Navedena kot vir podatkov o deležu ponarejenega medu.
Evropska unija: Nevtralno: Omenjena v kontekstu uredbe in trga brez vrednotenja.
Evropska čebelarska zveza: Nevtralno: Omenjena le v okviru funkcije predsednika Boštjana Noča.
Generalna skupščina ZN: Nevtralno: Informativno omenjena kot organ, ki je razglasil svetovni dan.
Ministrstvo za naravne vire in prostor: Nevtralno: Navedeno kot vir informacij o vrstah in načrtovanih ukrepih.
Nataša Pirc Musar: Nevtralno: Omenjena zgolj kot podeljevalka državne nagrade.
Občina Žirovnica: Ni omenjeno
Organizacija ZN za hrano in kmetijstvo (FAO): Nevtralno: Navedena kot vir informacij o pomenu čebel in opraševalcev.
Petra Vrhovnik: Ni omenjeno
Slovenija: Pozitivno: Izpostavljena njena pobuda in prizadevanja za svetovni dan.
Čebelarska zveza Slovenije: Nevtralno: Omenjena le v okviru funkcije predsednika Boštjana Noča.
Čebelarsko društvo Antona Janše Breznica: Ni omenjeno

STA

Anton Janša: Nevtralno: omenjen kot začetnik modernega čebelarstva
Boštjan Noč: Ni omenjeno
Evropska komisija: Ni omenjeno
Evropska unija: Ni omenjeno
Evropska čebelarska zveza: Ni omenjeno
Generalna skupščina ZN: Nevtralno: omenjena kot organ, ki je razglasil svetovni dan
Ministrstvo za naravne vire in prostor: Ni omenjeno
Nataša Pirc Musar: Ni omenjeno
Občina Žirovnica: Ni omenjeno
Organizacija ZN za hrano in kmetijstvo (FAO): Nevtralno: omenjena kot organizatorka dogodkov ob svetovnem dnevu
Petra Vrhovnik: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: omenjena kot pobudnica svetovnega dneva čebel
Čebelarska zveza Slovenije: Ni omenjeno
Čebelarsko društvo Antona Janše Breznica: Ni omenjeno

SiOL

Anton Janša: Pozitivno: Opisan kot vir ponosa in navdiha za tradicijo.
Boštjan Noč: Nevtralno: Citiran kot strokovni govorec in predsednik zvez.
Evropska komisija: Nevtralno: Omenjena le kot vir podatkov o ponarejenem medu.
Evropska unija: Pozitivno: Pohvaljena, ker je prisluhnila čebelarjem glede plačil.
Evropska čebelarska zveza: Nevtralno: Omenjena le v sklopu funkcije Boštjana Noča.
Generalna skupščina ZN: Nevtralno: Omenjena kot organ, ki je podprl svetovni dan čebel.
Ministrstvo za naravne vire in prostor: Ni omenjeno
Nataša Pirc Musar: Ni omenjeno
Občina Žirovnica: Pozitivno: Izpostavljena kot prva na svetu z okrašenimi čebelnjaki.
Organizacija ZN za hrano in kmetijstvo (FAO): Ni omenjeno
Petra Vrhovnik: Ni omenjeno
Slovenija: Pozitivno: Izpostavljena po odlični organiziranosti in tradiciji.
Čebelarska zveza Slovenije: Pozitivno: Izpostavljena kot pobudnica svetovnega dne in izobraževalec.
Čebelarsko društvo Antona Janše Breznica: Nevtralno: Omenjeno v okviru izjav predsednika društva.

Slovenske Novice

Anton Janša: Ni omenjeno
Boštjan Noč: Nevtralno: Citiran kot govorec in pobudnik brez meta-vrednotenja.
Evropska komisija: Nevtralno: Navedena le kot vir podatkov o ponarejenem medu.
Evropska unija: Negativno: Kritika pomanjkanja zakonodaje in učinkovitih analiz.
Evropska čebelarska zveza: Ni omenjeno
Generalna skupščina ZN: Pozitivno: Omenjena v kontekstu soglasne podpore zgodovinskemu dnevu.
Ministrstvo za naravne vire in prostor: Ni omenjeno
Nataša Pirc Musar: Ni omenjeno
Občina Žirovnica: Ni omenjeno
Organizacija ZN za hrano in kmetijstvo (FAO): Ni omenjeno
Petra Vrhovnik: Ni omenjeno
Slovenija: Pozitivno: Izpostavljena njena ključna vloga pri pobudi v OZN.
Čebelarska zveza Slovenije: Pozitivno: Izpostavljena kot pobudnica zgodovinskega priznanja.
Čebelarsko društvo Antona Janše Breznica: Ni omenjeno

dolenjskilist

Anton Janša: Pozitivno: opisan kot pionir, eden največjih poznavalcev in inovator.
Boštjan Noč: Ni omenjeno
Evropska komisija: Ni omenjeno
Evropska unija: Ni omenjeno
Evropska čebelarska zveza: Ni omenjeno
Generalna skupščina ZN: Nevtralno: omenjena le kot okvir (OZN), ki je sprejel pobudo.
Ministrstvo za naravne vire in prostor: Ni omenjeno
Nataša Pirc Musar: Ni omenjeno
Občina Žirovnica: Nevtralno: omenjena le kot geografska lokacija Janševega čebelnjaka.
Organizacija ZN za hrano in kmetijstvo (FAO): Ni omenjeno
Petra Vrhovnik: Ni omenjeno
Slovenija: Pozitivno: izpostavljena kot zgled svetu in pobudnica svetovnega dne.
Čebelarska zveza Slovenije: Ni omenjeno
Čebelarsko društvo Antona Janše Breznica: Ni omenjeno

dominvrt.si

Anton Janša: Ni omenjeno
Boštjan Noč: Ni omenjeno
Evropska komisija: Ni omenjeno
Evropska unija: Ni omenjeno
Evropska čebelarska zveza: Ni omenjeno
Generalna skupščina ZN: Nevtralno: Omenjena kot organ, ki je razglasil svetovni dan.
Ministrstvo za naravne vire in prostor: Ni omenjeno
Nataša Pirc Musar: Ni omenjeno
Občina Žirovnica: Ni omenjeno
Organizacija ZN za hrano in kmetijstvo (FAO): Nevtralno: Navedena kot vir informacij o pomenu čebel.
Petra Vrhovnik: Ni omenjeno
Slovenija: Pozitivno: Pripisane zasluge za razglasitev svetovnega dneva čebel.
Čebelarska zveza Slovenije: Ni omenjeno
Čebelarsko društvo Antona Janše Breznica: Ni omenjeno

Viri

articles

article order
7
body
z dodatnimi informacijami v zadnjem odstavku Ljubljana, 20. maja (STA) - Številne organizacije ob današnjem svetovnem dnevu čebel poudarjajo pomen čebel in drugih opraševalcev za prehranski sistem. Ob tem pozivajo k povezovanju za večjo zaščito opraševalcev, ohranjanje biotske ...
language
slv
published at
2026-05-20T15:15:31
source
STA
title
Številne organizacije o pomenu čebel za prehranski sistem (dopolnjeno)
url
https://www.sta.si/3557454/
article order
1
body
Generalna skupščina ZN je 20. maj za svetovni dan čebel razglasila leta 2017 na pobudo in zaradi prizadevanj Slovenije, prvič pa smo ga zaznamovali leta 2018. Letošnji svetovni dan poteka pod geslom Skupaj s čebelami za ljudi in planet - partnerstvo, ki nas vse ohranja, s čimer v ospredje postavlja ključno vlogo čebel in drugih opraševalcev v agroživilskih sistemih ter zdravju ekosistemov našega planeta. "Čebele in ljudje že tisočletja delijo tesno in razvijajočo se vez, ki jo oblikujejo načini, kako so se skupnosti po vsem svetu zanašale na čebele za hrano in preživetje, pri čemer so čebele pogosto postale del njihove kulturne identitete," so poudarili pri Organizaciji ZN za hrano in kmetijstvo (FAO). Ob tem so opozorili na zmanjševanje števila čebel, opraševalcev in drugih žuželk. "Današnji dan nam ponuja priložnost, da spodbujamo ukrepe, ki bodo zaščitili in izboljšali opraševalce in njihove habitate, izboljšali njihovo številčnost in raznolikost ter podprli trajnostni razvoj čebelarstva," so dodali. Predsednik Čebelarske zveze Slovenije in Evropske čebelarske zveze Boštjan Noč ob svetovnem dnevu poudarja, da čebele v sodobnem svetu brez pomoči čebelarjev žal ne morejo več preživeti. Njihov obstoj močno ogrožajo podnebne spremembe, pesticidi, intenzivno kmetijstvo in bolezni čebel. "Čebelarji ste med ključnimi varuhi prehranske prihodnosti sveta. Zato je pozitivna novica z začetka tega leta ta, da Evropa končno dopušča neposredna plačila po panju kot nadomestilo za opraševalni servis čebel. Verjamem, da bo Slovenija prva država v Evropi, ki bo to podporo čebelarjem dejansko namenila, in to že v letu 2027," je izpostavil. Vnovič je opozoril tudi na težave s ponarejenim medom, katerega je po podatkih Evropske komisije evropskem trgu kar 47 odstotkov. "Evropska politika problem zelo dobro pozna, vendar konkretnih rešitev še vedno ni. Treba je povedati odkrito: trgovski lobiji ponarejenega medu so trenutno močnejši od glasu čebelarjev. Edina prava pot je, da stopimo skupaj čebelarji in potrošniki ter s svojo izbiro jasno povemo, da ponarejenega medu ne bomo kupovali," je pozval Noč. Da je v skupino opraševalcev je vključenih prek 200.000 prosto živečih živalskih vrst, vključno z divjimi čebelami, muhami trepetavkami, metulji, pticami, netopirji in več kot 20.000 vrstami v naravi prisotnih čebel, pa so spomnili na ministrstvu za naravne vire in prostor. Dodali so, da bodo morale države članice EU v okviru nove evropske uredbe o obnovi narave, sprejete leta 2024, do leta 2030 prek ukrepov varstva opraševalcev ustaviti upad števila njihovih populacij, kasneje pa obrniti trend in zagotoviti ugodno stanje. "Zaradi pomanjkanja podatkov o stanju in hitrosti upada Slovenija, skupaj z ostalimi državami članicami, v naslednjem letu začenja z izvajanjem spremljanja stanja opraševalcev," so napovedali. Ob svetovnemu dnevu bodo v Sloveniji potekali številni dogodki. V Mariboru bo predsednica države Nataša Pirc Musar podelila šesto nagrado zlata čebela, najvišjo državno nagrado na področju promocije, ohranjanja in raziskav čebel ter drugih opraševalcev. Podelitve se bo udeležila tudi odhajajoča ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić, ki je tudi predsednica odbora za podelitev nagrade zlata čebela. Ljubljanska občina na Stritarjevi ulici pripravlja celodnevni program, posvečen čebelam ter drugim opraševalcem. V Domžalah, Grosuplju in Ivančni Gorici pa bodo Slovenske železnice izvedle simbolične setve sončnic kot "simbol povezovanja, trajnosti in odgovornega odnosa do okolja". Praznovanju svetovnega dneva se pridružujejo tudi v Cankarjevem domu, kjer bodo na posebnem dogodku zaznamovali 15-letnico začetka urbanega čebelarjenja. Za zaposlene in zunanje obiskovalce pa pripravljajo tudi ogled panjev na strehi Cankarjevega doma.
language
slv
published at
2026-05-20T06:33:30
source
RTV Slovenija
title
Ob svetovnem dnevu čebel opozorila, da čebele danes brez pomoči čebelarjev žal ne morejo preživeti
url
https://www.rtvslo.si/okolje/ob-svetovnem-dnevu-cebel-opozorila-da-cebele-danes-brez-pomoci-cebelarjev-zal-ne-morejo-preziveti/782708
article order
3
body
20. maja obeležujemo svetovni dan čebel, ki letos v ospredje postavlja sodelovanje ljudi in čebel pri prehrani ter ohranjanju ljudi in okolja. Predsednik Čebelarske zveze Slovenije in Evropske čebelarske zveze Boštjan Noč je ob tem opozoril na težave s ponarejenim medom, ki ga je na evropskem trgu kar 47 odstotkov. "Treba je povedati odkrito: trgovski lobiji ponarejenega medu so trenutno močnejši od glasu čebelarjev," je dejal. Letošnji svetovni dan poteka pod geslom Skupaj s čebelami za ljudi in planet - partnerstvo, ki nas vse ohranja, s čimer v ospredje postavlja ključno vlogo čebel in drugih opraševalcev v agroživilskih sistemih ter zdravju ekosistemov našega planeta. "Čebele in ljudje že tisočletja delijo tesno in razvijajočo se vez, ki jo oblikujejo načini, kako so se skupnosti po vsem svetu zanašale na čebele za hrano in preživetje, pri čemer so čebele pogosto postale del njihove kulturne identitete," so poudarili pri Organizaciji ZN za hrano in kmetijstvo (FAO). Ob tem so opozorili na zmanjševanje števila čebel, opraševalcev in drugih žuželk. "Današnji dan nam ponuja priložnost, da spodbujamo ukrepe, ki bodo zaščitili in izboljšali opraševalce in njihove habitate, izboljšali njihovo številčnost in raznolikost ter podprli trajnostni razvoj čebelarstva," so dodali.
language
slv
published at
2026-05-20T13:36:05
source
24ur
title
Boštjan Noč: Trgovski lobiji so trenutno močnejši od glasu čebelarjev
url
https://www.24ur.com/novice/slovenija/bostjan-noc-trgovski-lobiji-so-trenutno-mocnejsi-od-glasu-cebelarjev.html
article order
4
body
Na današnji dan so čebelarji po vsem svetu še posebej ponosni. Za Slovenijo je ta dan še pomembnejši, saj je prišla odločitev na pobudo Čebelarske zveze Slovenije, ob podpori Republike Slovenije in tudi ob soglasni podpori vseh držav sveta v OZN. To je bilo resnično zgodovinsko priznanje pomenu čebel, čebelarjev in opraševalcev za prihodnost človeštva. "Svetovni dan čebel je presegel vsa naša pričakovanja," je dejal Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije. "Zdaj skoraj ni države na svetu, kjer 20. maja ne bi govorili o pomenu čebel in opraševalcev. Kot pobudnik tega dne si niti predstavljati nisem mogel, da bo ta dan dosegel takšno svetovno prepoznavnost in spoštovanje. Med številnimi svetovnimi dnevi je prav svetovni dan čebel postal namreč eden najprepoznavnejših in najbolj ...
language
slv
published at
2026-05-20T03:17:03
source
Delo
title
Čebelarji varuhi prehranske prihodnosti
url
https://www.delo.si/novice/slovenija/cebelarji-varuhi-prehranske-prihodnosti
article order
2
body
Današnji dan je dan, na katerega so čebelarji po vsem svetu še posebno ponosni. Za Slovenijo je še toliko bolj pomemben, saj je prišla ta odločitev na pobudo Čebelarske zveze Slovenije in ob podpori Republike Slovenije, pa tudi ob soglasni podpori vseh držav sveta v OZN. To je bilo resnično zgodovinsko priznanje pomenu čebel, čebelarjev in opraševalcev za prihodnost človeštva. "Svetovni dan čebel je presegel vsa naša pričakovanja," je dejal Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije. "Danes domala ni države na svetu, kjer 20. maja ne bi govorili o pomenu čebel in opraševalcev. Kot pobudnik tega dne si niti predstavljati nisem mogel, da bo dosegel ta dan takšno svetovno prepoznavnost in spoštovanje. Med številnimi svetovnimi dnevi je prav svetovni dan čebel postal eden najbolj prepoznavnih in najbolj srčno sprejetih po vsem svetu." Opozoriti je moral še na nekaj: "Čebele v sodobnem svetu brez pomoči čebelarjev žal ne morejo več preživeti. Podnebne spremembe, pesticidi, intenzivno kmetijstvo in bolezni čebel močno ogrožajo njihov obstoj." Zaradi česar gre še posebna zahvala vsem slovenskim in vsem svetovnim čebelarjem, ki vsak dan skrbijo za čebele, jih ohranjajo in s tem varujejo enega ključnih temeljev prehranske varnosti. Več kot tretjina svetovne hrane je namreč neposredno odvisna od opraševanja, zaradi česar so čebelarji med ključnimi varuhi prehranske prihodnosti sveta. Zato je pozitivna novica z začetka tega leta, da Evropa končno dopušča neposredna plačila po panju, kot nadomestilo za opraševalni servis čebel. Boštjan Noč zato verjame, da bo Slovenija prva država v Evropi, ki bo to podporo čebelarjem tudi dejansko namenila, in napoveduje, da se bo to zgodilo že v letu 2027. Velik problem sodobnega čebelarstva predstavlja tudi ponarejen med, ki uničuje poštene čebelarje in zavaja potrošnike. Po podatkih Evropske komisije je kar 47 odstotkov medu na evropskem trgu ponarejenega - gre za med, ki ga čebele nikoli niso niti videle. "To ni le gospodarska težava za čebelarje, pač pa je tudi resno opozorilo za potrošnike. Ljudje uživamo med in čebelje pridelke zaradi krepitve zdravja, ponarejen med pa lahko na drugi strani pomeni tudi tveganje za zdravje ljudi," je dodal Noč. Žal Evropa še vedno nima dovolj učinkovitih laboratorijskih analiz, ustreznih laboratorijev, predvsem pa ne zakonodaje, ki bi takšen med tudi dokončno odstranila s trga. Zato je največje zagotovilo kakovosti za potrošnike pravzaprav silno preprosto: "Kupujmo lokalni med, neposredno od čebelarja. V trgovinah pa izbirajmo med porekla iz svoje države ali pa vsaj evropskega porekla." Evropska politika ta problem sicer zelo dobro pozna, vendar pa konkretnih rešitev še vedno ni na vidiku. "Treba je zato povedati odkrito: trgovski lobiji ponarejenega medu so trenutno močnejši od glasu čebelarjev. Edina prava pot je zato, da stopimo skupaj čebelarji in potrošniki ter s svojo izbiro jasno povemo: ponarejenega medu ne bomo kupovali.
language
slv
published at
2026-05-20T04:47:35
source
Slovenske Novice
title
Svetovni dan čebel v znamenju opozoril o podnebju, pesticidih in ponarejenem medu
url
https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/svetovni-dan-cebel-v-znamenju-opozoril-o-podnebju-pesticidih-in-ponarejenem-medu
article order
10
body
V Sloveniji skoraj ni človeka, ki ne pozna vsaj enega čebelarja, kar priča o dolgoletni tradiciji in izjemni povezanosti ljudi s to dejavnostjo. "Anton Janša bi bil zelo ponosen na slovenske čebelarje in na organiziranost čebelarjev v Sloveniji. Marsikatera država nam to zavida. Ko smo bili lani na sejmu v Dalmaciji, so nam hrvaški čebelarji dejali, da bi si tudi sami želeli takšne organiziranosti, kot jo imamo mi," je ob svetovnem dnevu čebel povedal Milan Hlade, predsednik Čebelarskega društva Antona Janše Breznica. Današnji dan je za Slovenijo še posebej pomemben, pa je poudaril predsednik Čebelarske zveze Slovenije in Evropske čebelarske zveze Boštjan Noč. "V Sloveniji živimo za čebele in z njimi. Imamo odličen čebelarski naraščaj in na to smo lahko izredno ponosni," pravi Noč. Ob tem spomni, da je bila prav Čebelarska zveza Slovenije ob podpori države pobudnica svetovnega dne čebel, ki ga je leta 2017 soglasno podprla generalna skupščina OZN. Ob svetovnem dnevu čebel, ki ga praznujemo danes, se v Žirovnici vse vrti okoli teh majhnih bitij, od katerih je odvisen velik del življenja okoli nas. Z namenom ohranjanja slovenske kulturne dediščine ter ozaveščanja o čebelarstvu in naravi danes več kot 200 otrok iz tamkajšnjega vrtca in prve triade osnovne šole riše na panjske končnice, ki jih bodo konec maja namestili na vse čebelnjake v občini. S tem bo Občina Žirovnica postala prva občina na svetu, ki bo imela vse čebelnjake okrašene z edinstvenimi poslikavami. "Anton Janša prihaja iz Žirovnice in njegov čebelnjak krasijo panjske končnice, zato smo želeli obuditi risanje panjskih končnic in okraševanje čebelnjakov. Povezali smo se z vrtcem, šolo in občino, tako da danes več kot 200 otrok riše panjske končnice, vsaka izmed njih pa bo edinstvena. Na ta način nadaljujemo tradicijo, ki je v zadnjem času nekoliko zamrla," je povedal predsednik Čebelarske zveze Slovenije in Evropske čebelarske zveze Boštjan Noč. "Panjske končnice so slovenska posebnost. To je tradicija, ki jo moramo negovati. To je kulturna dediščina slovenskega čebelarstva, ki je edinstvena v svetovnem merilu," pravi predsednik Čebelarsko društvo Antona Janše Breznica Milan Hlade. Foto: Siol.net/ A. P. K. Čebele so kot opraševalke sadnega drevja, zelenjave, poljščin in vseh cvetočih rastlin izredno pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti. "Mislim, da se premalo zavedamo, da vsa sadna drevesa oprašijo čebele, kar imenujemo opraševalni servis. Vsaka tretja žlica hrane je odvisna od čebel in če bomo enkrat to zanemarili, če bomo na primer še bolj onesnaževali okolje, se nam slabo piše," je jasen predsednik Čebelarskega društva Antona Janše Breznica Milan Hlade. Čebelarji se danes spopadajo s številnimi izzivi, največ težav pa jim povzročajo podnebne spremembe, pesticidi, intenzivno kmetijstvo in nove bolezni, ki ogrožajo čebele. Še en velik problem sodobnega čebelarstva predstavlja ponarejen med, ki ga, kot pravi Noč, čebele nikoli niso videle. "Ponarejen med je ta trenutek eden največjih problemov v Evropi. Po podatkih Evropske komisije je vsak drugi kozarec medu ponarejen. To je med, ki ga čebele nikoli niso videle. Na žalost potrošniki tega s svojimi čutili ne morejo prepoznati, saj ponarejevalci izdelek tako dobro posnemajo. Dokler se zakonodaja v Evropi ne spremeni, da bodo mafijo, ki med ponareja, odstranili s trga, je edina pot za potrošnike ta, da med kupujejo pri lokalnem čebelarju, ki ga poznajo. V Sloveniji imamo srečo, da so čebelarji zelo gosto poseljeni in skoraj ni človeka, ki ne pozna enega čebelarja. Edini pravi nasvet ljudem je, da med kupijo pri lokalnem čebelarju. Če gredo v trgovski center, pa naj izberejo med slovenskega porekla," poziva Noč. "Danes ni preprosto biti čebelar. Potrebnega je ogromno znanja in na srečo Čebelarska zveza Slovenije s številnimi izobraževanji skuša čebelarje pripraviti na vse izzive, s katerimi se spopadajo," pove predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč. Dobra novica za čebelarje je odločitev Evrope, da dopušča neposredna plačila po panju kot nadomestilo za opraševalni servis čebel. "Na srečo je Evropa prisluhnila čebelarjem in od letošnjega leta je mogoče čebelarjem nameniti podporo kot nadomestilo za opraševalni servis. Upam in verjamem, da bo Slovenija prva v Evropi, ki bo takšen način podpore čebelarjev uvedla. Pričakujem, da se bo to zgodilo v kratkem," je optimističen Noč. Hlade pravi, da bi bili čebelarji zadovoljni že s tem, da bi jim država priskočila na pomoč in krila stroške sladkorja, ki ga čebelarji dodajajo v panje, da čebele čim bolje prezimijo. Lanska letina medu je bila najboljša v desetletju in po ocenah Čebelarske zveze Slovenije so čebelarji natočili štiri tisoč ton medu. Po besedah Hladeta bo letošnja nekoliko zahtevnejša, predvsem zaradi slabega vremena v maju, s strahom pa čebelarji pogledujejo tudi proti poletju. "Včasih imamo čebelarji dobro letino, včasih pa je letina slaba in takrat pravimo, da čebelarji točimo samo solze. Lanska letina je bila odlična, letošnja pa bo za čebelarje zahtevna. V maju težave povzroča vreme in upamo, da se bo izboljšalo. S strahom pa pogledujemo tudi proti poletju, da ne bo kakšnega ekstremnega vročinskega vala. Treba bo paziti, da bodo čebele, ko bo paša na vrhuncu svoje moči, prinesle čim več medu," pravi Hlade.
language
slv
published at
2026-05-20T13:27:06
source
SiOL
title
To je največja grožnja slovenskemu čebelarstvu
url
https://siol.net/novice/slovenija/predsednik-cebelarske-zveze-bostjan-noc-imamo-odlicen-cebelarski-narascaj-in-na-to-smo-lahko-izredno-ponosni-691951
article order
11
body
Ob svetovnem dnevu čebel so v Poljčanah pripravili dogodek, namenjen ozaveščanju o pomenu čebel, čebelarstva in ohranjanja narave. S prireditvijo so opozorili na nepogrešljivo vlogo čebel pri opraševanju, pridelavi hrane ter ohranjanju biotske raznovrstnosti. Poseben pomen ima letošnje leto tudi za Čebelarsko društvo Poljčane, ki bo novembra praznovalo 80 let delovanja. Čebelarji so se odločili, da v središču Poljčan pripravijo promocijski dogodek, s katerim želijo krajane spodbuditi k razmisleku o pomenu čebel in skrbi za naravo. Svetovni dan čebel obeležujemo 20. maja, Organizacija združenih narodov pa ga je razglasila na pobudo Slovenije. Datum ni izbran naključno, saj se je na ta dan rodil Anton Janša, pionir sodobnega čebelarstva in prvi čebelarski učitelj na dvoru cesarice Marije Terezije. Čebele imajo ključno vlogo pri ohranjanju ravnovesja v naravi in omogočajo pridelavo hrane, zato njihovo varovanje postaja vse pomembnejše. Županja občine Poljčane Petra Vrhovnik je ob tem poudarila, da si na občini že vrsto let prizadevajo za ozaveščanje občanov o pomenu čebel in ohranjanja biodiverzitete. Kot je pojasnila, so v okviru evropskega projekta Biodiversity pripravili številne aktivnosti, med drugim informativne brošure in redno obveščanje občanov o pomenu opraševalcev. V občini so zasadili veliko medovitih rastlin, uredili posebne grede ter določene travnate površine pustili nepokošene prav z namenom ustvarjanja prijaznejšega okolja za čebele in druge opraševalce. Veliko aktivnosti so izvedli tudi v osnovni šoli in vrtcu, saj želijo pomen varovanja narave približati predvsem mlajšim generacijam. "Pomembno je, da ohranjamo naravo, ki nam je še ostala, predvsem zato, da bomo lahko tudi v prihodnje imeli zdravo doma pridelano hrano," je poudarila županja. Županja je izpostavila tudi pomen podpore lokalnim pridelovalcem medu. Po njenih besedah je zaradi dolgih transportnih verig še toliko pomembneje, da ljudje posegajo po lokalno pridelanih izdelkih. Ob tem je poudarila, da lahko potrošniki lokalnim čebelarjem zaupajo, saj poznajo izvor medu in način pridelave. Nakup domačega medu po njenem mnenju ne pomeni le skrbi za zdravje, temveč tudi pomembno podporo lokalnemu gospodarstvu in kmetijstvu. "Ko kupimo kozarec medu pri lokalnem čebelarju, veliko prispevamo tako k lastnemu zdravju kot tudi k razvoju lokalnega okolja," je še dodala. Ob svetovnem dnevu čebel so v Poljčanah občane ponovno pozvali k preprostim dejanjem, s katerimi lahko vsak prispeva k zaščiti opraševalcev: sajenje medovitih rastlin in cvetja, zmanjšanje uporabe pesticidov, postavitev posodic z vodo za čebele, podpora lokalnim čebelarjem, skrb za čisto in zdravo okolje. Dogodek je znova poudaril, da skrb za čebele pomeni tudi skrb za prihodnost narave, prehranske varnosti in kakovosti življenja. Kmalu več v oddaji Občinski informator na BK TV.
language
slv
published at
2026-05-20T17:16:50
source
Lokalec.si
title
FOTO: Svetovni dan čebel v Poljčanah v znamenju narave, medu in ozaveščanja
url
https://www.lokalec.si/foto-svetovni-dan-cebel-v-poljcanah-v-znamenju-narave-medu-in-ozavescanja/
article order
6
body
Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo. Vsako leto 20. maja obeležujemo svetovni dan čebel, ki je posvečen čebelam in drugim opraševalcem ter njihovemu izjemnemu pomenu za življenje na Zemlji. Datum ni bil izbran naključno - na ta dan se je leta 1734 rodil Anton Janša, pionir sodobnega čebelarstva in eden največjih slovenskih poznavalcev čebel. Čebele imajo v naravi neprecenljivo vlogo. S svojim opraševanjem omogočajo rast in razmnoževanje številnih rastlin, od katerih je odvisna kar tretjina svetovne pridelave hrane. Brez čebel in drugih opraševalcev bi bila prehranska varnost ljudi resno ogrožena, osiromašena pa bi bila tudi biotska raznovrstnost. Prisotnost čebel je obenem pomemben pokazatelj zdravega in uravnoteženega okolja. Čebelarstvo v Sloveniji V Sloveniji se pomena čebel dobro zavedamo. Čebelarstvo je globoko zasidrano v slovensko tradicijo, kulturo in način življenja. Cvetoči travniki, sadovnjaki in gozdovi predstavljajo domovanje kranjske sivke, avtohtone slovenske podvrste medonosne čebele. Kranjska sivka slovi po svoji krotkosti, delavnosti, skromnosti in odličnem občutku za orientacijo, njene lastnosti pa pogosto povezujemo tudi s slovenskimi čebelarji, ki že stoletja skrbno ohranjajo znanje o čebelarstvu. Prav Slovenija je svetu dala pobudo za razglasitev svetovnega dneva čebel. Pobuda je bila sprejeta v okviru Organizacija združenih narodov, s čimer je svet priznal pomen čebel in bogato slovensko čebelarsko dediščino. Izbran je bil datum rojstva Antona Janše, prvega čebelarskega učitelja na dvoru habsburške cesarice Marija Terezija. Janša je s svojimi inovativnimi metodami povzročil pravo revolucijo v čebelarstvu 18. stoletja. Uvajal je čebeljo pašo, raziskoval vedenje čebel in redefiniral vlogo trotov. Svoja spoznanja je zapisal v dveh knjigah, ki sta še danes dragocen vir znanja za čebelarje po svetu. Njegovo zapuščino lahko obiskovalci spoznavajo marsikje v domovini, tudi v krajih okoli Žirovnice, kjer stoji Janšev čebelnjak na Breznici. Pomemben del slovenske čebelarske dediščine hrani Čebelarski muzej v Radovljici, kjer obiskovalci odkrivajo zgodovino slovenskega čebelarstva, tradicionalne panjske končnice ter razstave, posvečene Antonu Janši. Na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju je stoletja prisotna tradicija čebelarstva Vse tri pokrajine imajo, čeravno so v Sloveniji bolj prepoznavne čebelarske podobe pogosto povezane z Gorenjsko, močan pečat čebelarstva. Na teh območjih je čebelarstvo pomembno zaradi gozdov, travnikov in sadovnjakov, kjer se prepleta dolga tradicija manjših družinskih kmetij in je zaradi ugodne klime, celinskega in vinogradniškega podnebja, razširjena vzreja kranjske čebele, ki izvira iz slovenskega prostora. Dolenjska je znana po številnih čebelnjakih ob vinogradih in zidanicah, ter po kostanjevem, cvetličnem in gozdnem medu, ter dejavnih lokalnih čebelarskih društvih (okoli Novega mesta, Trebnjega, Šentjerneja in Dolenjskih Toplic, ki mejijo z Rogom). V Beli krajini, deželi z manj intenzivnim kmetijstvom, je razširjeno sonaravno usmerjeno čebelarstvo, ker ima pokrajina veliko akacije in travniških paš, za Posavje pa so značilna bogata medovita območja, zlasti ob reki Savi. Za čebelarstvo je pomembna biotska raznovrstnost V zadnjih desetletjih so čebele in drugi opraševalci vse bolj ogroženi zaradi človekovega vpliva na okolje. Intenzivno kmetijstvo, uporaba pesticidov, podnebne spremembe, bolezni in škodljivci povzročajo zmanjševanje njihovih življenjskih prostorov ter slabšajo pogoje za njihov razvoj. Zato je svetovni dan čebel tudi pomemben opomnik, da moramo naravo varovati in ustvarjati okolje, prijazno opraševalcem. Za ohranitev čebel je odločilnega pomena biotska raznovrstnost. Biodiverziteta omogoča stabilnost ekosistemov, ohranjanje naravnega ravnovesja ter trajnostno uporabo bioloških virov za prehrano, farmacijo in turizem. Hkrati pa znanje o pomenu posameznih ekosistemov daje pomembne argumente za učinkovito varstvo narave. Čebele so varuhinje naravnega ravnovesja Čebele niso le proizvajalke medu, temveč varuhinje naravnega ravnovesja in pomemben člen prehranske verige. Njihovo poslanstvo je tesno povezano z obstojem človeštva. Svetovni dan čebel nas zato spodbuja k spoštovanju narave, ohranjanju biotske raznovrstnosti in odgovornemu ravnanju z okoljem, da bodo čebele lahko opravljale svoje nepogrešljivo delo tudi za prihodnje generacije. Svetovni dan čebel nas tako vsako leto opominja, da brez čebel ni življenja, kot ga poznamo danes. Z majhnimi dejanji - sajenjem medovitih rastlin, zmanjšanjem uporabe škropiv, ohranjanjem travnikov in podporo lokalnim čebelarjem - lahko vsak posameznik prispeva k ohranjanju teh dragocenih opraševalcev. Slovenija pa s svojo bogato čebelarsko tradicijo ostaja zgled svetu, kako pomembno je živeti v sožitju z naravo in spoštovati delo teh marljivih žuželk. Za zaključek zgodbe o čebelarjih so iz harmonike dolenjskega čebelarja Ivana Juraka izzveneli čuteči takti Slakove skladbice Čebelar, za katero je besedilo napisal Lojze Podboj: ''Kako lepo mi zašumijo, kako lepo mi zadišijo, a v srcu mi spomin na mlade dni budijo, čebelice, čebelice, saj moje ste prijateljice, pozabi vas nikdar, ta stari čebelar.''
language
slv
published at
2026-05-20T09:38:17
source
dolenjskilist
title
Svetovni dan čebel - praznik marljivih opraševalcev in slovenske dediščine - Dolenjski list
url
https://dolenjskilist.svet24.si/posavje/novice/svetovni-dan-cebel-praznik-oprasevalci-slovenska-cebelarska-dediscina-1900382
article order
8
body
Slovenija je leta 2017 v okviru Organizacija Združenih narodov dosegla, da je 20. maj uradno postal svetovni dan čebel. Predlog je po več letih prizadevanj soglasno podprla Generalna skupščina OZN. Svetovni dan čebel opozarja na izjemen pomen čebel in drugih opraševalcev za življenje ljudi in narave, ki igrajo pomembno vlogi pri varnosti s prehransko preskrbo, njihova prisotnost pa je tudi pokazatelj stanja lokalnega okolja. Datum 20. maj ni bil izbran naključno, saj se je na ta dan se je leta 1734 rodil pionir sodobnega čebelarstva Anton Janša. Čebele so ključne za pridelavo hrane, saj oprašujejo številne rastline. Strokovnjaki opozarjajo, da je danes že vsaka tretja žlica hrane odvisna od opraševanja. Poleg tega čebele pomembno prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti, zdravemu okolju in trajnostnemu kmetijstvu. Pomembne so tudi za podeželje in gospodarstvo, saj številnim ljudem zagotavljajo delo in vir prihodkov. Kljub temu so čebele vse bolj ogrožene. Med največjimi težavami so podnebne spremembe, bolezni, škodljivci in uporaba pesticidov. Zaradi negativnih vplivov postajajo čebele manj odporne, kar lahko vpliva tudi na celoten ekosistem. Slovenija je sicer med prvimi državami v Evropski uniji prepovedala uporabo nekaterih pesticidov, ki so najbolj škodljivi za čebele. Pobudnik svetovnega dneva čebel in predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč ob tem poudarja, da brez zaščite čebel ni mogoče govoriti o zmanjševanju lakote in zagotavljanju hrane za prihodnje generacije.
language
slv
published at
2026-05-20T09:27:36
source
Dostop.si
title
Brez čebel ni hrane: zakaj je 20. maj tako pomemben
url
https://www.dostop.si/brez-cebel-ni-hrane-zakaj-je-20-maj-tako-pomemben/
article order
5
body
20. maja obeležujemo svetovni dan čebel, ki opozarja na njihovo ključno vlogo pri pridelavi hrane in ohranjanju narave. Zakaj opraševalci izginjajo in kaj lahko storimo? Danes obeležujemo svetovni dan čebel, ki letos v ospredje postavlja sodelovanje ljudi in čebel pri prehranjevanju ter ohranjanju ljudi in okolja. Generalna skupščina ZN je sicer 20. maj za svetovni dan čebel razglasila leta 2017 zaradi prizadevanj Slovenije, prvič pa smo ga zaznamovali leta 2018. Letošnji svetovni dan poteka pod geslom Skupaj s čebelami za ljudi in planet - partnerstvo, ki nas vse ohranja, s čimer v ospredje postavlja ključno vlogo čebel in drugih opraševalcev v agroživilskih sistemih ter zdravju ekosistemov našega planeta. "Čebele in ljudje že tisočletja delijo tesno in razvijajočo se vez, ki jo oblikujejo načini, kako so se skupnosti po vsem svetu zanašale na čebele za hrano in preživetje, pri čemer so čebele pogosto postale del njihove kulturne identitete," so poudarili pri Organizaciji ZN za hrano in kmetijstvo (FAO).
language
slv
published at
2026-05-20T08:03:58
source
dominvrt.si
title
Čebele nas hranijo - a izginjajo: danes opozarjamo, zakaj jih moramo zaščititi
url
https://www.dominvrt.si/zivali/svetovni-dan-cebel_2.html

source scope

analyzed source count

omitted articles

omitted source count

total source count