MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• Trump je obljubil vojaško posredovanje, če bodo iranske varnostne sile začele ubijati protestnike.
• Iranski zunanji minister Abas Aragči je izjavil, da je Teheran pripravljen na pogovore, a tudi na vojno.
• Kitajska je obsodila napoved carin in jih označila za nezakonite enostranske sankcije.
• Ukrep o uvedbi carin naj bi začel veljati takoj in je po Trumpovih besedah dokončen.
• Donald Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin na uvoz iz vseh držav, ki poslujejo z Iranom.
• V iranskih protestih je po podatkih agencije HRANA umrlo več kot 500 protestnikov.
• Pentagon je Trumpu predstavil možnosti zračnih napadov, kibernetskega orožja in psiholoških operacij proti Iranu.
• Iranski uradniki so stopili v stik s posebnim pogajalcem Stevom Witkoffom za neposredne pogovore.
• Svet za nacionalno varnost ZDA razpravlja o odzivih na razmere v Iranu.
• Bela hiša trdi, da je javno stališče Teherana drugačno od sporočil, ki jih prejemajo zasebno.
• ZDA so pozvale svoje državljane, naj čim prej zapustijo Iran.
• Kitajska predstavlja več kot 90 odstotkov iranskega izvoza nafte.

key differences

Bela hiša trdi, da je javno stališče Teherana drugačno od sporočil, ki jih prejemajo zasebno.

Le RTV poroča o izjavi Leavittove, ostali viri molčijo.

Donald Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin na uvoz iz vseh držav, ki poslujejo z Iranom.

Viri so enotni; razlika je le v navedbi Truth Social.

Iranski uradniki so stopili v stik s posebnim pogajalcem Stevom Witkoffom za neposredne pogovore.

Večina potrjuje stik Aragčija; STA in 24ur molčita.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je izjavil, da je Teheran pripravljen na pogovore, a tudi na vojno.

RTV potrjuje celoto, drugi le delno ali sploh ne.

Kitajska je obsodila napoved carin in jih označila za nezakonite enostranske sankcije.

RTV in Delo potrjujeta citat, Večer ga omili, ostali molčijo.

Kitajska predstavlja več kot 90 odstotkov iranskega izvoza nafte.

Le Delo trditev potrjuje, ostali viri je sploh ne omenjajo.

Pentagon je Trumpu predstavil možnosti zračnih napadov, kibernetskega orožja in psiholoških operacij proti Iranu.

Večina potrjuje; STA in 24ur molčita; Večer izpostavlja motenje.

Svet za nacionalno varnost ZDA razpravlja o odzivih na razmere v Iranu.

Večina potrjuje sejo, STA in 24ur pa o njej sploh ne poročata.

Trump je obljubil vojaško posredovanje, če bodo iranske varnostne sile začele ubijati protestnike.

Večer in Delo potrjujeta, STA molči, RTV pa ostaja previden.

Ukrep o uvedbi carin naj bi začel veljati takoj in je po Trumpovih besedah dokončen.

Le Delo potrjuje dokončnost; RTV le takojšnost, ostali molčijo.

V iranskih protestih je po podatkih agencije HRANA umrlo več kot 500 protestnikov.

Večina potrjuje podatek, STA pa o tem sploh ne poroča.

ZDA so pozvale svoje državljane, naj čim prej zapustijo Iran.

Poroča le RTV Slovenija, ostali viri trditve ne omenjajo.

source analyses

24ur

Bela hiša trdi, da je javno stališče Teherana drugačno od sporočil, ki jih prejemajo zasebno.

Ni omenjeno

Donald Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin na uvoz iz vseh držav, ki poslujejo z Iranom.

Da: Trump je to napovedal na omrežju Truth Social.

Iranski uradniki so stopili v stik s posebnim pogajalcem Stevom Witkoffom za neposredne pogovore.

Ni omenjeno

Iranski zunanji minister Abas Aragči je izjavil, da je Teheran pripravljen na pogovore, a tudi na vojno.

Ni omenjeno

Kitajska je obsodila napoved carin in jih označila za nezakonite enostranske sankcije.

Ni omenjeno

Kitajska predstavlja več kot 90 odstotkov iranskega izvoza nafte.

Ni omenjeno

Pentagon je Trumpu predstavil možnosti zračnih napadov, kibernetskega orožja in psiholoških operacij proti Iranu.

Ni omenjeno

Svet za nacionalno varnost ZDA razpravlja o odzivih na razmere v Iranu.

Ni omenjeno

Trump je obljubil vojaško posredovanje, če bodo iranske varnostne sile začele ubijati protestnike.

Delno: Trump je obljubil posredovanje ob pobijanju protestnikov.

Ukrep o uvedbi carin naj bi začel veljati takoj in je po Trumpovih besedah dokončen.

Ni omenjeno

V iranskih protestih je po podatkih agencije HRANA umrlo več kot 500 protestnikov.

Da: Članek navaja podatke agencije HRANA o več kot 500 žrtvah.

ZDA so pozvale svoje državljane, naj čim prej zapustijo Iran.

Ni omenjeno

Delo

Bela hiša trdi, da je javno stališče Teherana drugačno od sporočil, ki jih prejemajo zasebno.

Ni omenjeno

Donald Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin na uvoz iz vseh držav, ki poslujejo z Iranom.

Da: Trump je napovedal 25-odstotne carine za države, ki poslujejo z Iranom.

Iranski uradniki so stopili v stik s posebnim pogajalcem Stevom Witkoffom za neposredne pogovore.

Da: Aragči je stopil v stik z Witkoffom za neposredne pogovore.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je izjavil, da je Teheran pripravljen na pogovore, a tudi na vojno.

Delno: Aragči je stopil v stik za pogovore, vojna ni izrecno omenjena.

Kitajska je obsodila napoved carin in jih označila za nezakonite enostranske sankcije.

Da: Peking je obsodil napoved in nasprotuje enostranskim sankcijam.

Kitajska predstavlja več kot 90 odstotkov iranskega izvoza nafte.

Da: Analitiki ocenjujejo, da Kitajska predstavlja čez 90 % izvoza nafte.

Pentagon je Trumpu predstavil možnosti zračnih napadov, kibernetskega orožja in psiholoških operacij proti Iranu.

Da: Pentagon je predstavil zračne napade, kibernetske in psihološke op.

Svet za nacionalno varnost ZDA razpravlja o odzivih na razmere v Iranu.

Da: Danes poteka seja sveta za nacionalno varnost o razmerah v Iranu.

Trump je obljubil vojaško posredovanje, če bodo iranske varnostne sile začele ubijati protestnike.

Da: Trump je obljubil posredovanje, če bo režim začel pobijati ljudi.

Ukrep o uvedbi carin naj bi začel veljati takoj in je po Trumpovih besedah dokončen.

Da: Trump je zapisal, da je ukrep takojšen, dokončen in zavezujoč.

V iranskih protestih je po podatkih agencije HRANA umrlo več kot 500 protestnikov.

Da: Po podatkih HRANA je v protestih umrlo več kot 500 protestnikov.

ZDA so pozvale svoje državljane, naj čim prej zapustijo Iran.

Ni omenjeno

RTV Slovenija

Bela hiša trdi, da je javno stališče Teherana drugačno od sporočil, ki jih prejemajo zasebno.

Da: To je izjavila tiskovna predstavnica Karoline Leavitt.

Donald Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin na uvoz iz vseh držav, ki poslujejo z Iranom.

Da: Trump je to napovedal na omrežju Truth Social.

Iranski uradniki so stopili v stik s posebnim pogajalcem Stevom Witkoffom za neposredne pogovore.

Da: Leavittova je potrdila kontakt iranskega uradnika z Witkoffom.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je izjavil, da je Teheran pripravljen na pogovore, a tudi na vojno.

Da: Aragči je izjavil pripravljenost na pogovore in na vojno.

Kitajska je obsodila napoved carin in jih označila za nezakonite enostranske sankcije.

Da: Kitajsko veleposlaništvo je uporabilo točno te besede.

Kitajska predstavlja več kot 90 odstotkov iranskega izvoza nafte.

Ni omenjeno

Pentagon je Trumpu predstavil možnosti zračnih napadov, kibernetskega orožja in psiholoških operacij proti Iranu.

Da: Članek navaja vire iz Pentagona, ki so te možnosti predstavili.

Svet za nacionalno varnost ZDA razpravlja o odzivih na razmere v Iranu.

Da: Napovedana je seja sveta za razpravo o teh razmerah.

Trump je obljubil vojaško posredovanje, če bodo iranske varnostne sile začele ubijati protestnike.

Delno: Dejal je, da vojska razmišlja o močnih možnostih za posredovanje.

Ukrep o uvedbi carin naj bi začel veljati takoj in je po Trumpovih besedah dokončen.

Delno: Zapisal je, da ukrep začne veljati takoj, ni pa besede dokončen.

V iranskih protestih je po podatkih agencije HRANA umrlo več kot 500 protestnikov.

Da: Agencija HRANA poroča o 510 smrtnih žrtvah med protestniki.

ZDA so pozvale svoje državljane, naj čim prej zapustijo Iran.

Da: ZDA so pozvale prebivalce, naj čim prej zapustijo državo.

STA

Bela hiša trdi, da je javno stališče Teherana drugačno od sporočil, ki jih prejemajo zasebno.

Ni omenjeno

Donald Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin na uvoz iz vseh držav, ki poslujejo z Iranom.

Da: Trump je to napovedal na omrežju Truth Social.

Iranski uradniki so stopili v stik s posebnim pogajalcem Stevom Witkoffom za neposredne pogovore.

Ni omenjeno

Iranski zunanji minister Abas Aragči je izjavil, da je Teheran pripravljen na pogovore, a tudi na vojno.

Ni omenjeno

Kitajska je obsodila napoved carin in jih označila za nezakonite enostranske sankcije.

Ni omenjeno

Kitajska predstavlja več kot 90 odstotkov iranskega izvoza nafte.

Ni omenjeno

Pentagon je Trumpu predstavil možnosti zračnih napadov, kibernetskega orožja in psiholoških operacij proti Iranu.

Ni omenjeno

Svet za nacionalno varnost ZDA razpravlja o odzivih na razmere v Iranu.

Ni omenjeno

Trump je obljubil vojaško posredovanje, če bodo iranske varnostne sile začele ubijati protestnike.

Ni omenjeno

Ukrep o uvedbi carin naj bi začel veljati takoj in je po Trumpovih besedah dokončen.

Ni omenjeno

V iranskih protestih je po podatkih agencije HRANA umrlo več kot 500 protestnikov.

Ni omenjeno

ZDA so pozvale svoje državljane, naj čim prej zapustijo Iran.

Ni omenjeno

Svet24

Bela hiša trdi, da je javno stališče Teherana drugačno od sporočil, ki jih prejemajo zasebno.

Ni omenjeno

Donald Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin na uvoz iz vseh držav, ki poslujejo z Iranom.

Da: Trump je na Truth Social napovedal 25-odstotne carine za te države.

Iranski uradniki so stopili v stik s posebnim pogajalcem Stevom Witkoffom za neposredne pogovore.

Da: Aragči je stopil v stik z Witkoffom za neposredne pogovore.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je izjavil, da je Teheran pripravljen na pogovore, a tudi na vojno.

Delno: Aragči išče pogovore, Iran pa sporoča, da je pripravljen na vojno.

Kitajska je obsodila napoved carin in jih označila za nezakonite enostranske sankcije.

Ni omenjeno

Kitajska predstavlja več kot 90 odstotkov iranskega izvoza nafte.

Ni omenjeno

Pentagon je Trumpu predstavil možnosti zračnih napadov, kibernetskega orožja in psiholoških operacij proti Iranu.

Da: Pentagon je predstavil zračne napade, kibernetska in psih. sredstva.

Svet za nacionalno varnost ZDA razpravlja o odzivih na razmere v Iranu.

Da: Danes poteka seja sveta o razpravi o razmerah v Iranu.

Trump je obljubil vojaško posredovanje, če bodo iranske varnostne sile začele ubijati protestnike.

Da: Trump je obljubil posredovanje v primeru pobijanja protestnikov.

Ukrep o uvedbi carin naj bi začel veljati takoj in je po Trumpovih besedah dokončen.

Ni omenjeno

V iranskih protestih je po podatkih agencije HRANA umrlo več kot 500 protestnikov.

Da: Agencija HRANA poroča o več kot 500 mrtvih protestnikih.

ZDA so pozvale svoje državljane, naj čim prej zapustijo Iran.

Ni omenjeno

Večer

Bela hiša trdi, da je javno stališče Teherana drugačno od sporočil, ki jih prejemajo zasebno.

Ni omenjeno

Donald Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin na uvoz iz vseh držav, ki poslujejo z Iranom.

Da: Trump je to napovedal na omrežju Truth Social.

Iranski uradniki so stopili v stik s posebnim pogajalcem Stevom Witkoffom za neposredne pogovore.

Da: Zunanji minister Aragči je stopil v stik z Witkoffom.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je izjavil, da je Teheran pripravljen na pogovore, a tudi na vojno.

Delno: Aragči išče pogovore, Iran pa pravi, da je pripravljen na vojno.

Kitajska je obsodila napoved carin in jih označila za nezakonite enostranske sankcije.

Delno: Kitajska je napoved carin obsodila kot vojno brez zmagovalcev.

Kitajska predstavlja več kot 90 odstotkov iranskega izvoza nafte.

Ni omenjeno

Pentagon je Trumpu predstavil možnosti zračnih napadov, kibernetskega orožja in psiholoških operacij proti Iranu.

Da: Pentagon je predstavil te možnosti za motenje struktur.

Svet za nacionalno varnost ZDA razpravlja o odzivih na razmere v Iranu.

Da: Danes poteka seja sveta o razpravi glede razmer.

Trump je obljubil vojaško posredovanje, če bodo iranske varnostne sile začele ubijati protestnike.

Da: Trump je večkrat obljubil posredovanje v primeru pobijanja.

Ukrep o uvedbi carin naj bi začel veljati takoj in je po Trumpovih besedah dokončen.

Ni omenjeno

V iranskih protestih je po podatkih agencije HRANA umrlo več kot 500 protestnikov.

Da: Agencija HRANA poroča o več kot 500 smrtnih žrtvah.

ZDA so pozvale svoje državljane, naj čim prej zapustijo Iran.

Ni omenjeno

Analiza sentimenta

entities

• Iran
• Donald Trump
• ZDA
• Kitajska
• Združeni arabski emirati
• Irak
• Turčija
• Indija
• Human Rights Activists News Agency (HRANA)
• Abas Aragči
• Steve Witkoff
• Pentagon
• Svet za nacionalno varnost ZDA
• Bela hiša
• Karoline Leavitt
• Mao Ning

key differences

Abas Aragči

Vsi viri so nevtralni; RTV izpostavlja tudi vojno pripravljenost.

Bela hiša

Viri so enotno nevtralni, omejeni le na uradni vir informacij.

Donald Trump

Vsi viri so nevtralni; razlike so le v izbiri tematskih poudarkov.

Human Rights Activists News Agency (HRANA)

Vsi viri so nevtralni; razlika je le v (ne)uporabi podatkov.

Indija

Vsi viri so nevtralni; razlika je le v (ne)omenjanju.

Irak

Vsi viri so nevtralni; STA države sploh ne omenja.

Iran

Razkorak med nevtralno trgovino in obsodbo nasilnega režima.

Karoline Leavitt

Le RTV jo nevtralno citira, ostali mediji je ne omenjajo.

Kitajska

Viri so enotno nevtralni, razlika je le v (ne)omenjanju.

Mao Ning

Večina molči, Večer jo nevtralno citira kot govorko.

Pentagon

Vsi viri so nevtralni; razlika je le v (ne)omenjanju.

Steve Witkoff

Vsi viri so nevtralni; razlika je le v (ne)omenjanju.

Svet za nacionalno varnost ZDA

Vsi viri so nevtralni; razlika je le v (ne)poročanju.

Turčija

Vsi viri so nevtralni; razlika je le v (ne)omenjanju.

ZDA

Vsi poudarjajo sankcije, Delo in Večer pa še vojaški odziv.

Združeni arabski emirati

Vsi viri so nevtralni, STA pa entitete sploh ne omenja.

source analyses

24ur

Abas Aragči

Ni omenjeno

Bela hiša

Ni omenjeno

Donald Trump

Nevtralno: Poročanje o njegovih napovedih carin in preteklih obljubah.

Human Rights Activists News Agency (HRANA)

Nevtralno: Navedena kot vir podatkov o žrtvah protestov.

Indija

Nevtralno: Informativno omenjena kot trgovinska partnerica Irana.

Irak

Nevtralno: Informativno omenjen kot trgovinski partner Irana.

Iran

Negativno: Omenjen v kontekstu nasilja nad protestniki in sankcij.

Karoline Leavitt

Ni omenjeno

Kitajska

Nevtralno: Zgolj informativno omenjena kot trgovinska partnerica Irana.

Mao Ning

Ni omenjeno

Pentagon

Ni omenjeno

Steve Witkoff

Ni omenjeno

Svet za nacionalno varnost ZDA

Ni omenjeno

Turčija

Nevtralno: Informativno omenjena kot trgovinska partnerica Irana.

ZDA

Nevtralno: Omenjene v kontekstu trgovinskih omejitev in sankcij.

Združeni arabski emirati

Nevtralno: Informativno omenjeni kot trgovinski partner Irana.

Delo

Abas Aragči

Nevtralno: Omenjen kot govorec, ki si prizadeva za diplomatske pogovore.

Bela hiša

Nevtralno: Omenjena kot vir informacij o diplomatski poti.

Donald Trump

Nevtralno: Omenjen kot govorec in pobudnik ukrepov brez meta-vrednotenja.

Human Rights Activists News Agency (HRANA)

Nevtralno: Navedena kot vir podatkov o žrtvah protestov.

Indija

Nevtralno: Zgolj informativno omenjena kot trgovinska partnerica Irana.

Irak

Nevtralno: Zgolj informativno omenjen kot trgovinski partner Irana.

Iran

Nevtralno: Omenjen v kontekstu protestov in trgovinskih sankcij.

Karoline Leavitt

Ni omenjeno

Kitajska

Nevtralno: Omenjena kot trgovinska partnerica Irana in govorec kritike.

Mao Ning

Ni omenjeno

Pentagon

Nevtralno: Omenjen kot institucija, ki pripravlja vojaške možnosti.

Steve Witkoff

Nevtralno: Omenjen kot kontaktna oseba za diplomatska pogajanja.

Svet za nacionalno varnost ZDA

Nevtralno: Omenjen v kontekstu načrtovane seje o Iranu.

Turčija

Nevtralno: Zgolj informativno omenjena kot trgovinska partnerica Irana.

ZDA

Nevtralno: Omenjene kot država, ki preučuje diplomatske in vojaške odzive.

Združeni arabski emirati

Nevtralno: Zgolj informativno omenjeni kot trgovinski partner Irana.

RTV Slovenija

Abas Aragči

Nevtralno: Citiran kot govorec o pripravljenosti na pogovore in vojno.

Bela hiša

Nevtralno: Omenjena kot vir informacij in institucija, ki prejema sporočila.

Donald Trump

Nevtralno: Omenjen kot govorec in akter napovedanih ukrepov.

Human Rights Activists News Agency (HRANA)

Nevtralno: Navedena kot vir podatkov o žrtvah protestov.

Indija

Nevtralno: Navedena zgolj kot trgovinska partnerica Irana.

Irak

Nevtralno: Naveden zgolj kot trgovinski partner Irana.

Iran

Negativno: Omenjen v kontekstu groženj, sankcij in nasilja nad protestniki.

Karoline Leavitt

Nevtralno: Citirana kot tiskovna predstavnica brez meta-vrednotenja.

Kitajska

Nevtralno: Omenjena kot trgovinska partnerica in govorec, ki kritizira.

Mao Ning

Ni omenjeno

Pentagon

Nevtralno: Naveden kot vir informacij o vojaških možnostih.

Steve Witkoff

Nevtralno: Omenjen le kot kontaktna oseba za pogajanja.

Svet za nacionalno varnost ZDA

Nevtralno: Informativna omemba seje o razpravi o Iranu.

Turčija

Nevtralno: Navedena zgolj kot trgovinska partnerica Irana.

ZDA

Nevtralno: Omenjene kot država, ki uvaja ukrepe in poziva državljane.

Združeni arabski emirati

Nevtralno: Navedeni zgolj kot trgovinski partner Irana.

STA

Abas Aragči

Ni omenjeno

Bela hiša

Ni omenjeno

Donald Trump

Nevtralno: Poročanje o napovedi ukrepa brez meta-vrednotenja.

Human Rights Activists News Agency (HRANA)

Ni omenjeno

Indija

Ni omenjeno

Irak

Ni omenjeno

Iran

Nevtralno: Omenjen kot država, na katero se nanašajo trgovinske omejitve.

Karoline Leavitt

Ni omenjeno

Kitajska

Ni omenjeno

Mao Ning

Ni omenjeno

Pentagon

Ni omenjeno

Steve Witkoff

Ni omenjeno

Svet za nacionalno varnost ZDA

Ni omenjeno

Turčija

Ni omenjeno

ZDA

Nevtralno: Omenjene v kontekstu lokacije poročanja in izvora ukrepa.

Združeni arabski emirati

Ni omenjeno

Svet24

Abas Aragči

Nevtralno: Omenjen kot govorec, ki si prizadeva za diplomatske pogovore.

Bela hiša

Ni omenjeno

Donald Trump

Nevtralno: Poročanje o njegovih napovedih carin in vojaških možnostih.

Human Rights Activists News Agency (HRANA)

Nevtralno: Navedena kot vir podatkov o številu žrtev v protestih.

Indija

Nevtralno: Informativno omenjena kot država, ki posluje z Iranom.

Irak

Nevtralno: Informativno omenjen kot država, ki posluje z Iranom.

Iran

Negativno: Opisan kot režim, ki pobija protestnike in je v krizi.

Karoline Leavitt

Ni omenjeno

Kitajska

Nevtralno: Zgolj informativno omenjena kot trgovinska partnerica Irana.

Mao Ning

Ni omenjeno

Pentagon

Nevtralno: Omenjen kot vir, ki predsedniku predstavlja vojaške možnosti.

Steve Witkoff

Nevtralno: Omenjen kot kontaktna oseba za morebitna pogajanja.

Svet za nacionalno varnost ZDA

Nevtralno: Omenjen v okviru napovedane seje o razpravi o Iranu.

Turčija

Nevtralno: Informativno omenjena kot država, ki posluje z Iranom.

ZDA

Nevtralno: Omenjene v kontekstu trgovinskih sankcij in vojaških oporišč.

Združeni arabski emirati

Nevtralno: Informativno omenjeni kot država, ki posluje z Iranom.

Večer

Abas Aragči

Nevtralno: Omenjen kot govorec, ki išče diplomatske stike.

Bela hiša

Ni omenjeno

Donald Trump

Nevtralno: Omenjen kot govorec in akter politik brez meta-vrednotenja.

Human Rights Activists News Agency (HRANA)

Nevtralno: Navedena kot vir podatkov o žrtvah protestov.

Indija

Nevtralno: Zgolj informativno omenjena kot trgovinska partnerica Irana.

Irak

Nevtralno: Zgolj informativno omenjen kot trgovinski partner Irana.

Iran

Negativno: Opisan kot režim, ki se sooča s protesti in nasiljem.

Karoline Leavitt

Ni omenjeno

Kitajska

Nevtralno: Omenjena kot trgovinska partnerica in govorec v odzivu.

Mao Ning

Nevtralno: Citirana kot tiskovna predstavnica brez meta-vrednotenja.

Pentagon

Nevtralno: Omenjen kot vir informacij o vojaških možnostih.

Steve Witkoff

Nevtralno: Omenjen kot kontaktna oseba za diplomatske pogovore.

Svet za nacionalno varnost ZDA

Nevtralno: Informativna omemba načrtovane seje.

Turčija

Nevtralno: Zgolj informativno omenjena kot trgovinska partnerica Irana.

ZDA

Nevtralno: Omenjene v kontekstu trgovine, sankcij in vojaških možnosti.

Združeni arabski emirati

Nevtralno: Zgolj informativno omenjeni kot trgovinski partner Irana.

Viri

articles

• article order

  8

  body

  Washington/Teheran, 13. januarja (STA) Ameriški predsednik Donald Trump je včeraj na svojem družbenem omrežju Truth Social napovedal, da bo uvedel 25-odstotne carine na uvoz iz vseh držav, ki poslujejo z Iranom. Ni jasno, katere države bodo deležne novih carin. Iran med drugim posluje s ...

  language

  slv

  published at

  2026-01-13T09:44:57

  source

  STA

  title

  Trump uvedel 25-odstotne carine na uvoz iz držav, ki poslujejo z Iranom

  url

  https://www.sta.si/3508248/

• article order

  0

  body

  Trump je iranskim protestnikom zagotovil, da je pomoč na poti, a ni povedal, za kakšno pomoč naj bi šlo. Pozval jih je tudi, naj si zapomnijo imena "morilcev in nasilnežev", ki da bodo "plačali visoko ceno". "Iranski domoljubi, še naprej protestirajte - prevzemite svoje institucije," je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil Trump in zatrdil, da je odpovedal vsa srečanja s predstavniki Irana, dokler njegove oblasti ne prenehajo z "nesmiselnim ubijanjem protestnikov". ZDA so junija lani že izvedle niz napadov na iranske jedrske objekte. Ameriško obrambno ministrstvo je Trumpa seznanilo z vrsto vojaških in tajnih sredstev, ki jih lahko ZDA uporabijo proti Iranu. Kot poroča ameriška televizija CBS, ki se sklicuje na vire iz obrambnega ministrstva, ostajajo zračni napadi ZDA na Iran ena izmed možnosti, Trumpu pa so predstavili tudi možnost za uporabo tajnih kibernetskih orožij in psiholoških operacij, namenjenih motenju iranskih poveljniških struktur, komunikacij in državnih medijev. Te se lahko izvajajo hkrati s tradicionalno vojaško silo ali samostojno, ni pa jasno, kaj vse bi lahko obsegala t. i. psihološka kampanja. Danes bo potekala tudi seja sveta za nacionalno varnost ZDA, na kateri bodo razpravljali o tem, ni pa še jasno, ali bo prisoten tudi Trump, ki ima predviden obisk v Detroitu in govor o svoji gospodarski politiki. Trump je predtem dejal, da vojska razmišlja o "zelo verjetnih možnostih" za napad na Iran, če bodo iranske varnostne sile začele ubijati ljudi, kot so to počele v preteklosti. Dejal je tudi, da so ga iranski voditelji poklicali in da so pripravljeni na pogajanja, a da bodo "ZDA morda morale ukrepati pred srečanjem", poroča BBC. V ponedeljek je tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt dejala, da je neki iranski uradnik navezal stik tudi s posebnim Trumpovim pogajalcem Stevom Witkoffom, in dodala, da je "javno stališče Teherana precej drugačno od sporočil, ki jih Bela hiša prejema zasebno". Sporočila je tudi, da je "za Trumpa prva izbira vedno diplomacija, a da se ne boji uporabiti vojaške sile, če in ko se mu bo to zdelo potrebno". ZDA so pozvale vse svoje državljane, naj čim prej zapustijo Iran. Iranski zunanji minister Abas Aragči je v ponedeljek izjavil, da je Teheran pripravljen na pogovore z Washingtonom, a ostaja tudi "pripravljen na vojno". Trump je na družbenem omrežju Truth Social napovedal, da bo uvedel 25-odstotne carine na uvoz iz vseh držav, ki poslujejo z Iranom. "Vse države, ki poslujejo z Iranom, bodo morale plačati 25-odstotne carine na vsak posel, ki ga bodo opravile z ZDA. Ukrep začne veljati takoj," je zapisal. Ni jasno, katere države bodo deležne novih carin. Po podatkih Svetovne banke je Iran leta 2022 izvažal v 147 držav. Iran veliko nafte izvozi na Kitajsko, njegovi glavni trgovinski partnerji so tudi Združeni arabski emirati, Irak, Turčija in Indija. Med Iranom in ZDA poteka zelo malo trgovine, kar je posledica dolgoletnih strožjih sankcij, ki so bile uvedene proti Iranu zaradi jedrskega programa. Na Trumpovo odločitev se je kritično odzvalo kitajsko veleposlaništvo v Washingtonu, ki je sporočilo, da bo Kitajska sprejela vse potrebne ukrepe za zaščito svojih interesov in da bodo nasprotovali vsem "nezakonitim enostransko uvedenim sankcijam". Japonska in Južna Koreja, ki sta lani z ZDA sklenili trgovinska dogovora, pa sta sporočili, da spremljata dogajanje. Rusija je obsodila "subverzivno zunanje vmešavanje" v notranjo politiko Irana, ameriške grožnje z napadi pa je označila za "kategorično nesprejemljive". Iran je sredi največjega vala protestov v zadnjih letih, ki jih je ob drugih dejavnikih spodbudila zlasti huda gospodarska kriza. Po podatkih agencije Human Rights Activists News Agency (HRANA), ki ima sedež v ZDA, je med protesti, ki so se začeli 28. decembra, do zdaj umrlo 510 protestnikov in 89 pripadnikov varnostnih sil. Teh številk sicer ni mogoče neodvisno preveriti. Med protesti je doslej umrlo okoli 2000 ljudi, je za Reuters povedal iranski varnostni uradnik, ki je ostal anoninem. Število naj bi vključevalo tako civiliste kot pripadnike varnostnih sil. Za smrti na obeh straneh naj bi uradnik okrivil "teroriste". Po navedbah Reutersa je to prvič, da so iranske oblasti priznale veliko število smrtnih žrtev protestov. Ti so se v državi pred dobrima dvema tednoma začeli v odziv na poglabljajočo se gospodarsko krizo in strm padec vrednosti iranskega riala, a so kmalu prerasli v demonstracije proti oblastem pod vodstvom ajatole Alija Hameneja. Onemogočen dostop do spleta v Iranu, ki so ga oblasti v odziv na širjenje protivladnih protestov uvedle pretekli četrtek, traja že več kot štiri dni in pol, je sporočila organizacija za spremljanje spletnih povezav NetBlocks. "Minilo je že 108 ur, odkar je Iran onemogočil dostop do spleta po vsej državi in Irance izoliral med seboj in od preostalega sveta," je v zadnjem opisu stanja na omrežju X objavil NetBlocks. Iranske oblasti so onemogočenje spletnih povezav, ki jih zagotavljajo zemeljski kabli in oddajniki za mobilno telefonijo, uvedle pretekli četrtek, potem ko so se na družbenih omrežjih pojavili posnetki s protestov, Iranci pa so za tuje medije pričali o dogajanju na terenu. Glede na navedbe organizacije za človekove pravice Witness je onemogočen dostop do spleta prizadel več kot 90 milijonov ljudi. Aktivisti se bojijo, da je namenjena prikritju obsega zatiranja protestov, med katerimi je bilo glede na nekatere navedbe ubitih že več kot 600 ljudi, pojavljajo se celo nepotrjena poročila o nekaj tisoč ubitih. Nekaterim Irancem je sicer uspelo začasno vzpostaviti spletno povezavo prek satelitskih komunikacijskih sistemov Starlink, vendar je Iran poskusil onemogočiti tudi to možnost. Več ljudi je, denimo, za BBC povedalo, da je pošiljanje besedilnih sporočil izjemno težavno, nekateri pa da so prejeli le sporočila s pozivi k udeležbi na provladne shode ali svarila pred udeležbo na protestih. Obenem so za BBC v zadnjih dneh številni poročali o brutalnem zatiranju protestov in velikem številu smrtnih žrtev na ulicah Teherana in drugih mest. Poročila o več sto žrtvah prihajajo tudi iz mrtvašnic v državi. Potem ko so jih v petek onemogočili, pa so znova omogočeni mednarodni klici. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je medtem napovedala nove sankcije proti odgovornim za zatiranje protestov v Iranu. Obsodila je pretirano uporabo sile nad protestniki in nadaljnje omejevanje svobode. Dodala je, da je Evropska unija že uvrstila islamsko revolucionarno gardo na seznam sankcij za kršitve človekovih pravic in da bo Bruselj kmalu predlagal nadaljnje sankcije proti odgovornim za represijo. "Ubijanje mirnih demonstrantov se mora končati, označevanje protestnikov za teroriste, da bi upravičili nasilje proti njim, pa je nesprejemljivo," je dejal visoki komisar ZN-a za človekove pravice Volker Türk. Ljudje imajo pravico, da se njihove zahteve upoštevajo, je dodal po poročanju nemške tiskovne agencije DPA. Finska, Španija in Nizozemska so zaradi zatiranja protestnikov v Iranu povabile na pogovor iranske veleposlanike. Nemški kancler Friedrich Merz je medtem dejal, da verjame, da bo iranska vlada padla. "Predvidevam, da smo zdaj priče zadnjim dnem in tednom tega režima," je dejal in dodal, da če se mora zanašati na nasilje, "je praktično pri koncu". Merz sicer ni pojasnil, na podlagi česa je podal takšno oceno.

  language

  slv

  published at

  2026-01-13T16:56:00

  source

  RTV Slovenija

  title

  Trump iranske protestnike pozval, naj nadaljujejo s protesti in prevzamejo institucije

  url

  https://www.rtvslo.si/svet/bliznji-vzhod/trump-iranske-protestnike-pozval-naj-nadaljujejo-s-protesti-in-prevzamejo-institucije/769913

• article order

  4

  body

  Ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljek na svojem družbenem omrežju Truth Social napovedal, da bo uvedel 25-odstotne carine na uvoz iz vseh držav, ki poslujejo z Iranom. Islamska republika se že več kot dva tedna sooča z obsežnimi protivladnimi protesti, v katerih je umrlo že več sto ljudi. Ni jasno, katere države bodo deležne novih carin. Iran med drugim posluje s Kitajsko, Združenimi arabskimi emirati in drugimi državami, kot so Irak, Turčija in Indija, poroča televizija CBS. Med Iranom in ZDA poteka zelo malo trgovine, kar je posledica dolgoletnih strožjih sankcij, ki so bile uvedene proti Iranu zaradi jedrskega programa. Iran je sredi največjega vala protestov v zadnjih letih, ki jih je ob drugih dejavnikih spodbudila zlasti huda gospodarska kriza. Po podatkih agencije Human Rights Activists News Agency (HRANA) je v protestih doslej umrlo več kot 500 protestnikov in več deset pripadnikov iranskih varnostnih sil. Trump je večkrat obljubil, da bo posredoval, če bo iranski režim začel pobijati protestnike, vendar tega doslej še ni storil.

  language

  slv

  published at

  2026-01-13T06:36:57

  source

  24ur

  title

  Trump s 25-odstotnimi carinami na uvoz iz držav, ki poslujejo z Iranom

  url

  https://www.24ur.com/novice/tujina/trump-s-25-odstotnimi-carinami-za-drzave-ki-poslujejo-z-iranom.html

• article order

  5

  body

  Ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljek napovedal, da bodo Združene države uvedle 25-odstotne carine na uvoz iz vseh držav, ki poslujejo z Iranom. Trump je odločitev objavil na svojem družbenem omrežju Truth Social v času, ko Washington pretehtava odziv na razmere v Iranu, kjer potekajo največji protivladni protesti v zadnjih letih. V objavi je zapisal, da je ukrep "takojšen, dokončen in zavezujoč". Za zdaj ni jasno, katere države bodo natančno zajete in kako bo Washington opredelil pojem "poslovanja z Iranom". Bela hiša dodatnih pojasnil ni dala, prav tako ni objavila pravne podlage za uvedbo carin. Iran med drugim posluje s Kitajsko, Združenimi arabskimi emirati in drugimi državami, kot so Irak, Turčija in Indija, poroča televizija CBS. Med Iranom in ZDA poteka zelo malo trgovine, kar je posledica dolgoletnih strožjih sankcij, ki so bile uvedene proti Iranu zaradi jedrskega programa. Ukrep bi lahko močno prizadel Kitajsko, ki je ena ključnih iranskih trgovinskih partneric. Po navedbah CNN bi nova dajatev v kombinaciji z že obstoječimi carinami pomenila najmanj 45-odstotno carinsko stopnjo za kitajsko blago na ameriškem trgu. Kitajska je v prvih enajstih mesecih leta 2025 v Iran izvozila za 6,2 milijarde dolarjev blaga, uvozila pa za 2,85 milijarde dolarjev. Analitiki ocenjujejo, da Kitajska predstavlja več kot 90 odstotkov iranskega izvoza nafte, večinoma prek posrednikov. Peking je Trumpovo napoved že obsodil in poudaril, da nasprotuje enostranskim sankcijam. "Carinske in trgovinske vojne nimajo zmagovalcev," je sporočilo kitajsko veleposlaništvo v Washingtonu. Napoved carin prihaja v času najobsežnejših protivladnih protestov v Iranu v zadnjih letih. Iran je sredi največjega vala protestov v zadnjih letih, ki jih je ob drugih dejavnikih spodbudila zlasti huda gospodarska kriza. Po podatkih agencije Human Rights Activists News Agency (HRANA) je v protestih doslej umrlo več kot 500 protestnikov in več deset pripadnikov iranskih varnostnih sil. Trump je večkrat obljubil, da bo posredoval, če bo iranski režim začel pobijati protestnike, vendar tega doslej še ni storil. Dejal je tudi, da ZDA preučujejo različne odzive, vključno z diplomatskimi in vojaškimi možnostmi, pri čemer Bela hiša poudarja, da ostaja diplomacija prva izbira. CBS poroča, da so Trumpa že seznanili z vrsto vojaških in tudi tajnih sredstev, ki jih poleg zračnih napadov lahko uporabi proti Iranu. Danes bo potekala seja sveta za nacionalno varnost ZDA, na kateri bodo razpravljali o tem, ni pa še jasno, ali bo prisoten tudi Trump, ki ima predviden obisk v Detroitu in govor o svoji gospodarski politiki. Letala in rakete ostajajo osrednji del vsakega morebitnega vojaškega napada na Iran, vendar pa naj bi predsedniku v Pentagonu predstavili tudi možnosti kibernetskih in psiholoških operacij, namenjenih motenju iranskih poveljniških struktur, komunikacij in državnih medijev, so uradniki pojasnili za CBS. Te se lahko izvajajo hkrati s tradicionalno vojaško silo ali samostojno, ni pa jasno, kaj vse bi lahko obsegala t. i. psihološka kampanja. Iranski zunanji minister Abas Aragči je medtem stopil v stik z ameriškim posebnim odposlancem Stevom Witkoffom s ciljem neposrednih diplomatskih pogovorov, o možnosti za srečanje pa se trenutno še dogovarjajo, poroča CBS. Kot še navaja CNN, Trump v drugem mandatu carine uvaja na podlagi zakona o izrednih gospodarskih pooblastilih (IEEPA), vendar je ta praksa pod drobnogledom ameriškega vrhovnega sodišča. Če bi sodišče presodilo, da predsednik za takšne ukrepe nima ustreznih pooblastil, bi ZDA lahko morale vrniti več deset milijard dolarjev že pobranih carin.

  language

  slv

  published at

  2026-01-13T05:56:27

  source

  Delo

  title

  Trump napovedal 25-odstotne carine za države, ki trgujejo z Iranom

  url

  https://www.delo.si/novice/svet/iran-carine-trump

• article order

  1

  body

  Iran med drugim posluje s Kitajsko, Združenimi arabskimi emirati, Irakom, Turčijo in Indijo. Ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljek na svojem družbenem omrežju Truth Social napovedal, da bo uvedel 25-odstotne carine na uvoz iz vseh držav, ki poslujejo z Iranom. Islamska republika se že več kot dva tedna sooča z obsežnimi protivladnimi protesti, v katerih je umrlo že več sto ljudi. Ni jasno, katere države bodo deležne novih carin. Iran med drugim posluje s Kitajsko, Združenimi arabskimi emirati in drugimi državami, kot so Irak, Turčija in Indija, poroča televizija CBS. Med Iranom in ZDA poteka zelo malo trgovine, kar je posledica dolgoletnih strožjih sankcij, ki so bile uvedene proti Iranu zaradi jedrskega programa. Na Trumpovo napoved o uvedbi višjih carin se je že odzvala Kitajska. "Vedno smo verjeli, da v carinski vojni ni zmagovalcev, in Kitajska bo odločno zaščitila svoje legitimne pravice in interese," je tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Mao Ning dejala na novinarski konferenci v Pekingu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Iran je sredi največjega vala protestov v zadnjih letih, ki jih je ob drugih dejavnikih spodbudila zlasti huda gospodarska kriza. Po podatkih agencije Human Rights Activists News Agency (HRANA) je v protestih doslej umrlo več kot 500 protestnikov in več deset pripadnikov iranskih varnostnih sil. Trump je večkrat obljubil, da bo posredoval, če bo iranski režim začel pobijati protestnike, vendar tega doslej še ni storil. Mao je dodala, da pozorno spremljajo razmere v Iranu, in zagotovila, da bodo sprejeli vse nujne ukrepe, da bi zaščitili kitajske državljane, ki se trenutno nahajajo tam. CBS medtem poroča, da so Trumpa že seznanili z vrsto vojaških in tudi tajnih sredstev, ki jih poleg zračnih napadov lahko uporabi proti Iranu. Danes bo potekala seja sveta za nacionalno varnost ZDA, na kateri bodo razpravljali o tem, ni pa še jasno, ali bo prisoten tudi Trump, ki ima predviden obisk v Detroitu in govor o svoji gospodarski politiki. Letala in rakete ostajajo osrednji del vsakega morebitnega vojaškega napada na Iran, vendar pa naj bi predsedniku v Pentagonu predstavili tudi možnosti kibernetskih in psiholoških operacij, namenjenih motenju iranskih poveljniških struktur, komunikacij in državnih medijev, so uradniki pojasnili za CBS. Te se lahko izvajajo hkrati s tradicionalno vojaško silo ali samostojno, ni pa jasno, kaj vse bi lahko obsegala tako imenovana psihološka kampanja. Iranski zunanji minister Abas Aragči je medtem stopil v stik z ameriškim posebnim odposlancem Stevom Witkoffom s ciljem neposrednih diplomatskih pogovorov, o možnosti za srečanje pa se trenutno še dogovarjajo, poroča CBS. Trump je pred dnevi znova posvaril, da se bo vmešal, če bodo iranske varnostne sile med protesti začele ubijati ljudi, kot so to počele v preteklosti. Iran je odgovoril, da si vojne ne želi, vendar je nanjo pripravljen, in bo v primeru agresije ZDA napadel ameriška vojaška oporišča in druge cilje v regiji.

  language

  slv

  published at

  2026-01-13T09:02:42

  source

  Večer

  title

  Trump uvedel 25-odstotne carine na uvoz iz držav, ki poslujejo z Iranom

  url

  https://vecer.com/svet/trump-uvedel-25-odstotne-carine-na-uvoz-iz-drzav-ki-poslujejo-z-iranom-10402352

• article order

  0

  body

  Ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljek na svojem družbenem omrežju Truth Social napovedal, da bo uvedel 25-odstotne carine na uvoz iz vseh držav, ki poslujejo z Iranom. Islamska republika se že več kot dva tedna sooča z obsežnimi protivladnimi protesti, v katerih je umrlo že več sto ljudi. Ni jasno, katere države bodo deležne novih carin. Iran med drugim posluje s Kitajsko, Združenimi arabskimi emirati in drugimi državami, kot so Irak, Turčija in Indija, poroča televizija CBS. Med Iranom in ZDA poteka zelo malo trgovine, kar je posledica dolgoletnih strožjih sankcij, ki so bile uvedene proti Iranu zaradi jedrskega programa. Iran je sredi največjega vala protestov v zadnjih letih, ki jih je ob drugih dejavnikih spodbudila zlasti huda gospodarska kriza. Po podatkih agencije Human Rights Activists News Agency (HRANA) je v protestih doslej umrlo več kot 500 protestnikov in več deset pripadnikov iranskih varnostnih sil. Trump je večkrat obljubil, da bo posredoval, če bo iranski režim začel pobijati protestnike, vendar tega doslej še ni storil. CBS poroča, da so Trumpa že seznanili z vrsto vojaških in tudi tajnih sredstev, ki jih poleg zračnih napadov lahko uporabi proti Iranu. Danes bo potekala seja sveta za nacionalno varnost ZDA, na kateri bodo razpravljali o tem, ni pa še jasno, ali bo prisoten tudi Trump, ki ima predviden obisk v Detroitu in govor o svoji gospodarski politiki. Letala in rakete ostajajo osrednji del vsakega morebitnega vojaškega napada na Iran, vendar pa naj bi predsedniku v Pentagonu predstavili tudi možnosti kibernetskih in psiholoških operacij, namenjenih motenju iranskih poveljniških struktur, komunikacij in državnih medijev, so uradniki pojasnili za CBS. Te se lahko izvajajo hkrati s tradicionalno vojaško silo ali samostojno, ni pa jasno, kaj vse bi lahko obsegala t. i. psihološka kampanja. Iranski zunanji minister Abas Aragči je medtem stopil v stik z ameriškim posebnim odposlancem Stevom Witkoffom s ciljem neposrednih diplomatskih pogovorov, o možnosti za srečanje pa se trenutno še dogovarjajo. Trump je pred dnevi znova posvaril, da se bo vmešal, če bodo iranske varnostne sile med protesti začele ubijati ljudi, kot so to počele v preteklosti. Iran je odgovoril, da si vojne ne želi, vendar je nanjo pripravljen, in bo v primeru agresije ZDA napadel ameriška vojaška oporišča in druge cilje v regiji.

  language

  slv

  published at

  2026-01-13T05:52:21

  source

  Svet24

  title

  Trump napovedal nove 25-odstotne carine. Komu so namenjene?

  url

  https://svet24.si/novice/tujina/donald-trump-carine-iran-1873355

source scope

analyzed source count

6

omitted articles

omitted source count

0

total source count

6