MedVrsticami

NASA uspešno izstrelila misijo Artemis 2 s štiričlansko posadko proti Luni 30.3.2026

Analizirano 10 od 18 virov Slovenščina

Ameriška vesoljska agencija NASA je s Floride uspešno izstrelila raketo Space Launch System (SLS) s kapsulo Orion, s čimer se je začela zgodovinska 10-dnevna misija Artemis 2. To je prva odprava s človeško posadko proti Luni po letu 1972. Posadko sestavljajo poveljnik Reid Wiseman, pilot Victor Glover ter specialista Christina Koch in Jeremy Hansen, ki bodo v okviru testnega poleta obkrožili Luno in preizkusili ključne sisteme za prihodnje pristanke na luninem površju. Po uspešni izstrelitvi je kapsula Orion najprej vstopila v Zemljino orbito, kjer je posadka preživela približno 24 ur za preverjanje sistemov in manevriranje. Med potjo so astronavti že poslali prve fotografije Zemlje in poročali o brezhibnem delovanju plovila, kljub manjšim začetnim težavam s komunikacijo in senzorji. Misija predstavlja ključen korak v programu Artemis, katerega dolgoročni cilj je vzpostavitev stalne baze na Luni in priprava na prihodnje odprave na Mars.

Infografika

image url: /static/img/infographics/por-1239821_sl_96eea866d4d2566a.webp

Analiza trditev

Trditev	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	24ur	Nova24TV	Mladina	Dnevnik	Domovina	Slovenske Novice	Bloomberg Adria	SiOL
Štiričlanska posadka bo v okviru desetdnevne misije obletela Luno, vendar na njej ne bo pristala.	Viri se razlikujejo le v stopnji podrobnosti opisa misije.	Delno: Omenjena je desetdnevna misija s štirimi člani posadke.	Da: Omenjena je četverica, desetdnevna misija in kroženje okoli Lune.	Delno: Omenjeni so štirje astronavti in da odprava še ne pomeni pristanka.	Da: Navedena je 10-dnevna misija brez pristanka, le oblet Lune.	Da: Navedena je 10-dnevna misija brez pristanka s štirimi astronavti.	Delno: Omenjena je 10-dnevna misija in obkrožitev Lune brez pristanka.	Da: Posadka bo obkrožila Luno brez pristanka na 10-dnevni poti.	Da: Omenjena je 10-dnevna misija brez pristanka na Luni.	Da: Omenjena je 10-dnevna misija obkrožanja Lune brez pristanka.	Da: Četverica bo krožila okoli Lune v okviru 10-dnevne misije.
Prvi pristanek ljudi na Luni v okviru programa Artemis je načrtovan za leto 2028.	Viri nihajo med potrditvijo, skepso in popolnim molkom.	Delno: Besedilo navaja, da misija utira pot pristanku na Luni.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da je pristanek načrtovan z misijo Artemis IV 2028.	Delno: Navedeno je, da želijo pristanke izvesti do konca leta 2028.	Da: Besedilo izrecno omenja cilj pristanka na Luni leta 2028.	Da: Članek navaja pristanek z misijo Artemis IV leta 2028.	Ni omenjeno	Delno: Senator Kelly izraža skepso glede pristanka v letu 2028.	Da: Cilj misije je utreti pot pristanku na Luni leta 2028.
Misija služi kot preizkus sistemov za ohranjanje življenja v globokem vesolju.	Domovina poudarja namen, drugi le delno omenjajo teste.	Ni omenjeno	Delno: Omenjeno je, da so krožili okoli Zemlje za preizkus sistemov.	Ni omenjeno	Delno: Omenjena je 'čista preizkušnja' in preverjanje sistemov plovila.	Ni omenjeno	Delno: Omenjeno je preizkušanje sistemov in zanesljivosti plovila.	Da: Glavni namen je dokazati varnost sistemov za ohranjanje življenja.	Delno: Omenjen je preizkus sistemov v orbiti pred potjo proti Luni.	Delno: Omenjeno je testiranje manevriranja in postopkov za prihodnost.	Delno: Astronavti so v orbiti preizkušali sisteme plovila Orion.
Posadka je med prvimi urami v vesolju odpravila manjše težave s krmilnikom stranišča in komunikacijo.	Dnevnik edini potrdi vse, drugi molčijo ali so površni.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek izrecno navaja težave s straniščem in komunikacijo.	Ne: Omenjene so le težave s senzorji in vodikom pred izstrelitvijo.	Delno: Omenjene so težave s komunikacijo in senzorjem pred izstrelitvijo.	Ni omenjeno	Delno: Omenjeno je odpravljanje manjših težav v plovilu v prvih urah.
Misija Artemis 2 je prvi polet s človeško posadko proti Luni po več kot 50 letih.	Vsi potrjujejo, STA pa ne poudari časovnega okvira 50 let.	Delno: Članek omenja posadko, ki potuje proti Luni v okviru misije Artemis 2.	Da: Članek navaja, da gre za prvi polet s posadko po letu 1972.	Da: Članek navaja prvi polet s posadko po več kot 50 letih.	Da: Članek navaja, da je to prva odprava po Apollu 17 leta 1972.	Da: Članek navaja, da je to prvi polet s posadko po letu 1972.	Da: Članek navaja, da gre za prvo posadko po letu 1972.	Da: Članek navaja, da se človeštvo po več kot pol stoletja vrača.	Da: Članek navaja, da gre za prvo posadko po letu 1972.	Da: Članek navaja, da gre za prvo odpravo s posadko v več kot 50 letih.	Da: Prvi polet s posadko proti Luni po letu 1972.
NASA načrtuje vzpostavitev stalne baze na Luni kot odskočno desko za prihodnje polete na Mars.	Le Mladina, Bloomberg in Dnevnik potrjujejo načrt, drugi molčijo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Not Mentioned	Da: Omenjena je baza za 20 milijard kot odskočna deska za Mars.	Delno: Omenjena je vzpostavitev stalnih baz za raziskovanje.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje načrt baze na Luni za pot proti Marsu.	Ni omenjeno
ZDA se pri programu Artemis močno zanašajo na zasebni sektor in podjetja, kot sta SpaceX in Blue Origin.	Le Bloomberg in Mladina potrjujeta vlogo SpaceX in Blue Origin.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje zanašanje na SpaceX in Blue Origin za module.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Delno: Omenjeno je le sodelovanje podjetja Dewesoft.	Da: Omenjeno je sodelovanje s SpaceX, Blue Origin, Lockheed in Boeing.	Ni omenjeno
Vlada Donalda Trumpa pritiska na Naso za čimprejšnji pristanek na Luni.	Mladina izpostavlja pritisk, drugi molčijo ali so površni.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Besedilo omenja pritisk Trumpove vlade za pristanek v njegovem mandatu.	Delno: Omenjeno, da so bile naložbe pod Trumpom prikazane kot tekmovanje.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Delno: Omenjen je Isaacman kot administrator v času Trumpa in načrt.	Ni omenjeno
Raketa Space Launch System (SLS) je najmočnejše operativno vesoljsko plovilo, kar jih je NASA kdaj izstrelila.	Le Nova24TV trditev potrdi, ostali le opisno ali sploh ne.	Ni omenjeno	Delno: Raketa SLS je omenjena kot nosilka kapsule Orion s posadko.	Ni omenjeno	Da: Besedilo eksplicitno potrjuje to trditev glede moči rakete SLS.	Delno: Opisana je kot nova ogromna raketa SLS za vrnitve na Luno.	Delno: Opisana je kot nova ogromna raketa za vrnitve na Luno.	Delno: Raketa SLS je opisana kot mogočna in visoka 98 metrov.	Delno: Članek omenja izstrelitev rakete SLS, ne pa njene moči.	Ni omenjeno	Delno: Opisana je kot nova ogromna raketa za vračanje na Luno.
Astronavti bodo dosegli najbolj oddaljeno točko v vesolju, ki jo je človeštvo kdaj doseglo.	Večina molči; Nova24, SN in Bloomberg potrjujejo rekord.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Navedeno je, da se bodo oddaljili dlje kot kdorkoli doslej.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Besedilo potrjuje doseg najbolj oddaljene točke doslej.	Da: Navedeno je, da bodo potovali dlje kot kdorkoli v zgodovini.	Ni omenjeno
Program Artemis predstavlja tekmovanje s Kitajsko, ki želi poslati ljudi na Luno do leta 2030.	Le Mladina, Dnevnik in Bloomberg potrjujejo tekmo s Kitajsko.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Izpostavljeno je tekmovanje s Kitajsko in njihov cilj do leta 2030.	Da: Članek potrjuje konkurenco s Kitajsko in njihov cilj do leta 2030.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek omenja tekmo s Kitajsko, ki načrtuje polet do konca desetletja.	Ni omenjeno
Slovensko podjetje Dewesoft je prispevalo merilne sisteme za izstrelitev rakete.	Večina virov molči, 24ur in Slovenske novice potrjujejo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Navedeno je, da uporabljajo merilne sisteme podjetja Dewesoft.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Navedeno je, da je oprema Dewesofta zajemala podatke.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
NASA načrtuje vzpostavitev stalne baze na Luni kot odskočna desko za prihodnje polete na Mars.	Le Nova24TV potrjuje bazo; ostali viri o tem ne poročajo.	Not Mentioned	Not Mentioned	Not Mentioned	Da: Članek omenja bazo na južnem polu kot odskočno desko za Mars.	Not Mentioned	Not Mentioned	Not Mentioned	Not Mentioned	Not Mentioned	Ni omenjeno

claims

Štiričlanska posadka bo v okviru desetdnevne misije obletela Luno, vendar na njej ne bo pristala.
Prvi pristanek ljudi na Luni v okviru programa Artemis je načrtovan za leto 2028.
Misija služi kot preizkus sistemov za ohranjanje življenja v globokem vesolju.
Posadka je med prvimi urami v vesolju odpravila manjše težave s krmilnikom stranišča in komunikacijo.
Misija Artemis 2 je prvi polet s človeško posadko proti Luni po več kot 50 letih.
NASA načrtuje vzpostavitev stalne baze na Luni kot odskočno desko za prihodnje polete na Mars.
ZDA se pri programu Artemis močno zanašajo na zasebni sektor in podjetja, kot sta SpaceX in Blue Origin.
Vlada Donalda Trumpa pritiska na Naso za čimprejšnji pristanek na Luni.
Raketa Space Launch System (SLS) je najmočnejše operativno vesoljsko plovilo, kar jih je NASA kdaj izstrelila.
Astronavti bodo dosegli najbolj oddaljeno točko v vesolju, ki jo je človeštvo kdaj doseglo.
Program Artemis predstavlja tekmovanje s Kitajsko, ki želi poslati ljudi na Luno do leta 2030.
Slovensko podjetje Dewesoft je prispevalo merilne sisteme za izstrelitev rakete.
NASA načrtuje vzpostavitev stalne baze na Luni kot odskočna desko za prihodnje polete na Mars.

key differences

Astronavti bodo dosegli najbolj oddaljeno točko v vesolju, ki jo je človeštvo kdaj doseglo.: Večina molči; Nova24, SN in Bloomberg potrjujejo rekord.
Misija Artemis 2 je prvi polet s človeško posadko proti Luni po več kot 50 letih.: Vsi potrjujejo, STA pa ne poudari časovnega okvira 50 let.
Misija služi kot preizkus sistemov za ohranjanje življenja v globokem vesolju.: Domovina poudarja namen, drugi le delno omenjajo teste.
NASA načrtuje vzpostavitev stalne baze na Luni kot odskočna desko za prihodnje polete na Mars.: Le Nova24TV potrjuje bazo; ostali viri o tem ne poročajo.
NASA načrtuje vzpostavitev stalne baze na Luni kot odskočno desko za prihodnje polete na Mars.: Le Mladina, Bloomberg in Dnevnik potrjujejo načrt, drugi molčijo.
Posadka je med prvimi urami v vesolju odpravila manjše težave s krmilnikom stranišča in komunikacijo.: Dnevnik edini potrdi vse, drugi molčijo ali so površni.
Program Artemis predstavlja tekmovanje s Kitajsko, ki želi poslati ljudi na Luno do leta 2030.: Le Mladina, Dnevnik in Bloomberg potrjujejo tekmo s Kitajsko.
Prvi pristanek ljudi na Luni v okviru programa Artemis je načrtovan za leto 2028.: Viri nihajo med potrditvijo, skepso in popolnim molkom.
Raketa Space Launch System (SLS) je najmočnejše operativno vesoljsko plovilo, kar jih je NASA kdaj izstrelila.: Le Nova24TV trditev potrdi, ostali le opisno ali sploh ne.
Slovensko podjetje Dewesoft je prispevalo merilne sisteme za izstrelitev rakete.: Večina virov molči, 24ur in Slovenske novice potrjujejo.
Vlada Donalda Trumpa pritiska na Naso za čimprejšnji pristanek na Luni.: Mladina izpostavlja pritisk, drugi molčijo ali so površni.
ZDA se pri programu Artemis močno zanašajo na zasebni sektor in podjetja, kot sta SpaceX in Blue Origin.: Le Bloomberg in Mladina potrjujeta vlogo SpaceX in Blue Origin.
Štiričlanska posadka bo v okviru desetdnevne misije obletela Luno, vendar na njej ne bo pristala.: Viri se razlikujejo le v stopnji podrobnosti opisa misije.

source analyses

24ur

Astronavti bodo dosegli najbolj oddaljeno točko v vesolju, ki jo je človeštvo kdaj doseglo.: Ni omenjeno
Misija Artemis 2 je prvi polet s človeško posadko proti Luni po več kot 50 letih.: Da: Članek navaja prvi polet s posadko po več kot 50 letih.
Misija služi kot preizkus sistemov za ohranjanje življenja v globokem vesolju.: Ni omenjeno
NASA načrtuje vzpostavitev stalne baze na Luni kot odskočno desko za prihodnje polete na Mars.: Ni omenjeno
Posadka je med prvimi urami v vesolju odpravila manjše težave s krmilnikom stranišča in komunikacijo.: Ni omenjeno
Program Artemis predstavlja tekmovanje s Kitajsko, ki želi poslati ljudi na Luno do leta 2030.: Ni omenjeno
Prvi pristanek ljudi na Luni v okviru programa Artemis je načrtovan za leto 2028.: Ni omenjeno
Raketa Space Launch System (SLS) je najmočnejše operativno vesoljsko plovilo, kar jih je NASA kdaj izstrelila.: Ni omenjeno
Slovensko podjetje Dewesoft je prispevalo merilne sisteme za izstrelitev rakete.: Da: Navedeno je, da uporabljajo merilne sisteme podjetja Dewesoft.
Vlada Donalda Trumpa pritiska na Naso za čimprejšnji pristanek na Luni.: Ni omenjeno
ZDA se pri programu Artemis močno zanašajo na zasebni sektor in podjetja, kot sta SpaceX in Blue Origin.: Ni omenjeno
Štiričlanska posadka bo v okviru desetdnevne misije obletela Luno, vendar na njej ne bo pristala.: Delno: Omenjeni so štirje astronavti in da odprava še ne pomeni pristanka.

Bloomberg Adria

Astronavti bodo dosegli najbolj oddaljeno točko v vesolju, ki jo je človeštvo kdaj doseglo.: Da: Navedeno je, da bodo potovali dlje kot kdorkoli v zgodovini.
Misija Artemis 2 je prvi polet s človeško posadko proti Luni po več kot 50 letih.: Da: Članek navaja, da gre za prvo odpravo s posadko v več kot 50 letih.
Misija služi kot preizkus sistemov za ohranjanje življenja v globokem vesolju.: Delno: Omenjeno je testiranje manevriranja in postopkov za prihodnost.
NASA načrtuje vzpostavitev stalne baze na Luni kot odskočno desko za prihodnje polete na Mars.: Da: Članek potrjuje načrt baze na Luni za pot proti Marsu.
Posadka je med prvimi urami v vesolju odpravila manjše težave s krmilnikom stranišča in komunikacijo.: Ni omenjeno
Program Artemis predstavlja tekmovanje s Kitajsko, ki želi poslati ljudi na Luno do leta 2030.: Da: Članek omenja tekmo s Kitajsko, ki načrtuje polet do konca desetletja.
Prvi pristanek ljudi na Luni v okviru programa Artemis je načrtovan za leto 2028.: Delno: Senator Kelly izraža skepso glede pristanka v letu 2028.
Raketa Space Launch System (SLS) je najmočnejše operativno vesoljsko plovilo, kar jih je NASA kdaj izstrelila.: Ni omenjeno
Slovensko podjetje Dewesoft je prispevalo merilne sisteme za izstrelitev rakete.: Ni omenjeno
Vlada Donalda Trumpa pritiska na Naso za čimprejšnji pristanek na Luni.: Delno: Omenjen je Isaacman kot administrator v času Trumpa in načrt.
ZDA se pri programu Artemis močno zanašajo na zasebni sektor in podjetja, kot sta SpaceX in Blue Origin.: Da: Omenjeno je sodelovanje s SpaceX, Blue Origin, Lockheed in Boeing.
Štiričlanska posadka bo v okviru desetdnevne misije obletela Luno, vendar na njej ne bo pristala.: Da: Omenjena je 10-dnevna misija obkrožanja Lune brez pristanka.

Dnevnik

Astronavti bodo dosegli najbolj oddaljeno točko v vesolju, ki jo je človeštvo kdaj doseglo.: Ni omenjeno
Misija Artemis 2 je prvi polet s človeško posadko proti Luni po več kot 50 letih.: Da: Članek navaja, da gre za prvo posadko po letu 1972.
Misija služi kot preizkus sistemov za ohranjanje življenja v globokem vesolju.: Delno: Omenjeno je preizkušanje sistemov in zanesljivosti plovila.
NASA načrtuje vzpostavitev stalne baze na Luni kot odskočno desko za prihodnje polete na Mars.: Delno: Omenjena je vzpostavitev stalnih baz za raziskovanje.
Posadka je med prvimi urami v vesolju odpravila manjše težave s krmilnikom stranišča in komunikacijo.: Da: Članek izrecno navaja težave s straniščem in komunikacijo.
Program Artemis predstavlja tekmovanje s Kitajsko, ki želi poslati ljudi na Luno do leta 2030.: Da: Članek potrjuje konkurenco s Kitajsko in njihov cilj do leta 2030.
Prvi pristanek ljudi na Luni v okviru programa Artemis je načrtovan za leto 2028.: Da: Besedilo izrecno omenja cilj pristanka na Luni leta 2028.
Raketa Space Launch System (SLS) je najmočnejše operativno vesoljsko plovilo, kar jih je NASA kdaj izstrelila.: Delno: Opisana je kot nova ogromna raketa za vrnitve na Luno.
Slovensko podjetje Dewesoft je prispevalo merilne sisteme za izstrelitev rakete.: Ni omenjeno
Vlada Donalda Trumpa pritiska na Naso za čimprejšnji pristanek na Luni.: Delno: Omenjeno, da so bile naložbe pod Trumpom prikazane kot tekmovanje.
ZDA se pri programu Artemis močno zanašajo na zasebni sektor in podjetja, kot sta SpaceX in Blue Origin.: Ni omenjeno
Štiričlanska posadka bo v okviru desetdnevne misije obletela Luno, vendar na njej ne bo pristala.: Delno: Omenjena je 10-dnevna misija in obkrožitev Lune brez pristanka.

Domovina

Astronavti bodo dosegli najbolj oddaljeno točko v vesolju, ki jo je človeštvo kdaj doseglo.: Ni omenjeno
Misija Artemis 2 je prvi polet s človeško posadko proti Luni po več kot 50 letih.: Da: Članek navaja, da se človeštvo po več kot pol stoletja vrača.
Misija služi kot preizkus sistemov za ohranjanje življenja v globokem vesolju.: Da: Glavni namen je dokazati varnost sistemov za ohranjanje življenja.
NASA načrtuje vzpostavitev stalne baze na Luni kot odskočno desko za prihodnje polete na Mars.: Ni omenjeno
Posadka je med prvimi urami v vesolju odpravila manjše težave s krmilnikom stranišča in komunikacijo.: Ne: Omenjene so le težave s senzorji in vodikom pred izstrelitvijo.
Program Artemis predstavlja tekmovanje s Kitajsko, ki želi poslati ljudi na Luno do leta 2030.: Ni omenjeno
Prvi pristanek ljudi na Luni v okviru programa Artemis je načrtovan za leto 2028.: Da: Članek navaja pristanek z misijo Artemis IV leta 2028.
Raketa Space Launch System (SLS) je najmočnejše operativno vesoljsko plovilo, kar jih je NASA kdaj izstrelila.: Delno: Raketa SLS je opisana kot mogočna in visoka 98 metrov.
Slovensko podjetje Dewesoft je prispevalo merilne sisteme za izstrelitev rakete.: Ni omenjeno
Vlada Donalda Trumpa pritiska na Naso za čimprejšnji pristanek na Luni.: Ni omenjeno
ZDA se pri programu Artemis močno zanašajo na zasebni sektor in podjetja, kot sta SpaceX in Blue Origin.: Ni omenjeno
Štiričlanska posadka bo v okviru desetdnevne misije obletela Luno, vendar na njej ne bo pristala.: Da: Posadka bo obkrožila Luno brez pristanka na 10-dnevni poti.

Mladina

Astronavti bodo dosegli najbolj oddaljeno točko v vesolju, ki jo je človeštvo kdaj doseglo.: Ni omenjeno
Misija Artemis 2 je prvi polet s človeško posadko proti Luni po več kot 50 letih.: Da: Članek navaja, da je to prvi polet s posadko po letu 1972.
Misija služi kot preizkus sistemov za ohranjanje življenja v globokem vesolju.: Ni omenjeno
NASA načrtuje vzpostavitev stalne baze na Luni kot odskočno desko za prihodnje polete na Mars.: Da: Omenjena je baza za 20 milijard kot odskočna deska za Mars.
Posadka je med prvimi urami v vesolju odpravila manjše težave s krmilnikom stranišča in komunikacijo.: Ni omenjeno
Program Artemis predstavlja tekmovanje s Kitajsko, ki želi poslati ljudi na Luno do leta 2030.: Da: Izpostavljeno je tekmovanje s Kitajsko in njihov cilj do leta 2030.
Prvi pristanek ljudi na Luni v okviru programa Artemis je načrtovan za leto 2028.: Delno: Navedeno je, da želijo pristanke izvesti do konca leta 2028.
Raketa Space Launch System (SLS) je najmočnejše operativno vesoljsko plovilo, kar jih je NASA kdaj izstrelila.: Delno: Opisana je kot nova ogromna raketa SLS za vrnitve na Luno.
Slovensko podjetje Dewesoft je prispevalo merilne sisteme za izstrelitev rakete.: Ni omenjeno
Vlada Donalda Trumpa pritiska na Naso za čimprejšnji pristanek na Luni.: Da: Besedilo omenja pritisk Trumpove vlade za pristanek v njegovem mandatu.
ZDA se pri programu Artemis močno zanašajo na zasebni sektor in podjetja, kot sta SpaceX in Blue Origin.: Da: Članek potrjuje zanašanje na SpaceX in Blue Origin za module.
Štiričlanska posadka bo v okviru desetdnevne misije obletela Luno, vendar na njej ne bo pristala.: Da: Navedena je 10-dnevna misija brez pristanka s štirimi astronavti.

Nova24TV

Astronavti bodo dosegli najbolj oddaljeno točko v vesolju, ki jo je človeštvo kdaj doseglo.: Da: Navedeno je, da se bodo oddaljili dlje kot kdorkoli doslej.
Misija Artemis 2 je prvi polet s človeško posadko proti Luni po več kot 50 letih.: Da: Članek navaja, da je to prva odprava po Apollu 17 leta 1972.
Misija služi kot preizkus sistemov za ohranjanje življenja v globokem vesolju.: Delno: Omenjena je 'čista preizkušnja' in preverjanje sistemov plovila.
NASA načrtuje vzpostavitev stalne baze na Luni kot odskočna desko za prihodnje polete na Mars.: Da: Članek omenja bazo na južnem polu kot odskočno desko za Mars.
Posadka je med prvimi urami v vesolju odpravila manjše težave s krmilnikom stranišča in komunikacijo.: Ni omenjeno
Program Artemis predstavlja tekmovanje s Kitajsko, ki želi poslati ljudi na Luno do leta 2030.: Ni omenjeno
Prvi pristanek ljudi na Luni v okviru programa Artemis je načrtovan za leto 2028.: Da: Članek navaja, da je pristanek načrtovan z misijo Artemis IV 2028.
Raketa Space Launch System (SLS) je najmočnejše operativno vesoljsko plovilo, kar jih je NASA kdaj izstrelila.: Da: Besedilo eksplicitno potrjuje to trditev glede moči rakete SLS.
Slovensko podjetje Dewesoft je prispevalo merilne sisteme za izstrelitev rakete.: Ni omenjeno
Vlada Donalda Trumpa pritiska na Naso za čimprejšnji pristanek na Luni.: Ni omenjeno
ZDA se pri programu Artemis močno zanašajo na zasebni sektor in podjetja, kot sta SpaceX in Blue Origin.: Ni omenjeno
Štiričlanska posadka bo v okviru desetdnevne misije obletela Luno, vendar na njej ne bo pristala.: Da: Navedena je 10-dnevna misija brez pristanka, le oblet Lune.

RTV Slovenija

Astronavti bodo dosegli najbolj oddaljeno točko v vesolju, ki jo je človeštvo kdaj doseglo.: Ni omenjeno
Misija Artemis 2 je prvi polet s človeško posadko proti Luni po več kot 50 letih.: Da: Članek navaja, da gre za prvi polet s posadko po letu 1972.
Misija služi kot preizkus sistemov za ohranjanje življenja v globokem vesolju.: Delno: Omenjeno je, da so krožili okoli Zemlje za preizkus sistemov.
NASA načrtuje vzpostavitev stalne baze na Luni kot odskočno desko za prihodnje polete na Mars.: Ni omenjeno
Posadka je med prvimi urami v vesolju odpravila manjše težave s krmilnikom stranišča in komunikacijo.: Ni omenjeno
Program Artemis predstavlja tekmovanje s Kitajsko, ki želi poslati ljudi na Luno do leta 2030.: Ni omenjeno
Prvi pristanek ljudi na Luni v okviru programa Artemis je načrtovan za leto 2028.: Ni omenjeno
Raketa Space Launch System (SLS) je najmočnejše operativno vesoljsko plovilo, kar jih je NASA kdaj izstrelila.: Delno: Raketa SLS je omenjena kot nosilka kapsule Orion s posadko.
Slovensko podjetje Dewesoft je prispevalo merilne sisteme za izstrelitev rakete.: Ni omenjeno
Vlada Donalda Trumpa pritiska na Naso za čimprejšnji pristanek na Luni.: Ni omenjeno
ZDA se pri programu Artemis močno zanašajo na zasebni sektor in podjetja, kot sta SpaceX in Blue Origin.: Ni omenjeno
Štiričlanska posadka bo v okviru desetdnevne misije obletela Luno, vendar na njej ne bo pristala.: Da: Omenjena je četverica, desetdnevna misija in kroženje okoli Lune.

STA

Astronavti bodo dosegli najbolj oddaljeno točko v vesolju, ki jo je človeštvo kdaj doseglo.: Ni omenjeno
Misija Artemis 2 je prvi polet s človeško posadko proti Luni po več kot 50 letih.: Delno: Članek omenja posadko, ki potuje proti Luni v okviru misije Artemis 2.
Misija služi kot preizkus sistemov za ohranjanje življenja v globokem vesolju.: Ni omenjeno
NASA načrtuje vzpostavitev stalne baze na Luni kot odskočno desko za prihodnje polete na Mars.: Ni omenjeno
Posadka je med prvimi urami v vesolju odpravila manjše težave s krmilnikom stranišča in komunikacijo.: Ni omenjeno
Program Artemis predstavlja tekmovanje s Kitajsko, ki želi poslati ljudi na Luno do leta 2030.: Ni omenjeno
Prvi pristanek ljudi na Luni v okviru programa Artemis je načrtovan za leto 2028.: Delno: Besedilo navaja, da misija utira pot pristanku na Luni.
Raketa Space Launch System (SLS) je najmočnejše operativno vesoljsko plovilo, kar jih je NASA kdaj izstrelila.: Ni omenjeno
Slovensko podjetje Dewesoft je prispevalo merilne sisteme za izstrelitev rakete.: Ni omenjeno
Vlada Donalda Trumpa pritiska na Naso za čimprejšnji pristanek na Luni.: Ni omenjeno
ZDA se pri programu Artemis močno zanašajo na zasebni sektor in podjetja, kot sta SpaceX in Blue Origin.: Ni omenjeno
Štiričlanska posadka bo v okviru desetdnevne misije obletela Luno, vendar na njej ne bo pristala.: Delno: Omenjena je desetdnevna misija s štirimi člani posadke.

SiOL

Astronavti bodo dosegli najbolj oddaljeno točko v vesolju, ki jo je človeštvo kdaj doseglo.: Ni omenjeno
Misija Artemis 2 je prvi polet s človeško posadko proti Luni po več kot 50 letih.: Da: Prvi polet s posadko proti Luni po letu 1972.
Misija služi kot preizkus sistemov za ohranjanje življenja v globokem vesolju.: Delno: Astronavti so v orbiti preizkušali sisteme plovila Orion.
NASA načrtuje vzpostavitev stalne baze na Luni kot odskočna desko za prihodnje polete na Mars.: Ni omenjeno
NASA načrtuje vzpostavitev stalne baze na Luni kot odskočno desko za prihodnje polete na Mars.: Ni omenjeno
Posadka je med prvimi urami v vesolju odpravila manjše težave s krmilnikom stranišča in komunikacijo.: Delno: Omenjeno je odpravljanje manjših težav v plovilu v prvih urah.
Program Artemis predstavlja tekmovanje s Kitajsko, ki želi poslati ljudi na Luno do leta 2030.: Ni omenjeno
Prvi pristanek ljudi na Luni v okviru programa Artemis je načrtovan za leto 2028.: Da: Cilj misije je utreti pot pristanku na Luni leta 2028.
Raketa Space Launch System (SLS) je najmočnejše operativno vesoljsko plovilo, kar jih je NASA kdaj izstrelila.: Delno: Opisana je kot nova ogromna raketa za vračanje na Luno.
Slovensko podjetje Dewesoft je prispevalo merilne sisteme za izstrelitev rakete.: Ni omenjeno
Vlada Donalda Trumpa pritiska na Naso za čimprejšnji pristanek na Luni.: Ni omenjeno
ZDA se pri programu Artemis močno zanašajo na zasebni sektor in podjetja, kot sta SpaceX in Blue Origin.: Ni omenjeno
Štiričlanska posadka bo v okviru desetdnevne misije obletela Luno, vendar na njej ne bo pristala.: Da: Četverica bo krožila okoli Lune v okviru 10-dnevne misije.

Slovenske Novice

Astronavti bodo dosegli najbolj oddaljeno točko v vesolju, ki jo je človeštvo kdaj doseglo.: Da: Besedilo potrjuje doseg najbolj oddaljene točke doslej.
Misija Artemis 2 je prvi polet s človeško posadko proti Luni po več kot 50 letih.: Da: Članek navaja, da gre za prvo posadko po letu 1972.
Misija služi kot preizkus sistemov za ohranjanje življenja v globokem vesolju.: Delno: Omenjen je preizkus sistemov v orbiti pred potjo proti Luni.
NASA načrtuje vzpostavitev stalne baze na Luni kot odskočno desko za prihodnje polete na Mars.: Ni omenjeno
Posadka je med prvimi urami v vesolju odpravila manjše težave s krmilnikom stranišča in komunikacijo.: Delno: Omenjene so težave s komunikacijo in senzorjem pred izstrelitvijo.
Program Artemis predstavlja tekmovanje s Kitajsko, ki želi poslati ljudi na Luno do leta 2030.: Ni omenjeno
Prvi pristanek ljudi na Luni v okviru programa Artemis je načrtovan za leto 2028.: Ni omenjeno
Raketa Space Launch System (SLS) je najmočnejše operativno vesoljsko plovilo, kar jih je NASA kdaj izstrelila.: Delno: Članek omenja izstrelitev rakete SLS, ne pa njene moči.
Slovensko podjetje Dewesoft je prispevalo merilne sisteme za izstrelitev rakete.: Da: Navedeno je, da je oprema Dewesofta zajemala podatke.
Vlada Donalda Trumpa pritiska na Naso za čimprejšnji pristanek na Luni.: Ni omenjeno
ZDA se pri programu Artemis močno zanašajo na zasebni sektor in podjetja, kot sta SpaceX in Blue Origin.: Delno: Omenjeno je le sodelovanje podjetja Dewesoft.
Štiričlanska posadka bo v okviru desetdnevne misije obletela Luno, vendar na njej ne bo pristala.: Da: Omenjena je 10-dnevna misija brez pristanka na Luni.

Analiza sentimenta

Entiteta	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	24ur	Nova24TV	Mladina	Dnevnik	Domovina	Slovenske Novice	Bloomberg Adria	SiOL
NASA	Večina poroča nevtralno, nekateri poudarjajo zgodovinski uspeh.	Nevtralno: Omenjena kot organizatorka misije in vir fotografij.	Nevtralno: Omenjena kot organizator misije in vira informacij.	Pozitivno: opisana kot izvajalka zgodovinske in uspešne misije.	Nevtralno: Informativno omenjena kot organizator in vir informacij.	Nevtralno: Omenjena kot organizator misije in subjekt poročanja AFP.	Nevtralno: Omenjena kot organizator misije in vir uradnih informacij.	Pozitivno: avtor poudarja uspešno izstrelitev in zgodovinski pomen misije.	Nevtralno: Omenjena kot organizator misije brez meta-vrednotenja.	Pozitivno: avtor misijo označi za prelomno in pomemben mejnik.	Nevtralno: Omenjena kot organizator misije in vir potrditve poti.
Združene države Amerike	Vsi viri so nevtralni; razlika je le v poudarku na znanosti ali geopolitiki.	Nevtralno: Omenjene v kontekstu ameriške vesoljske agencije.	Nevtralno: Omenjene prek narodnosti astronavtov in lokacije izstrelitve.	Nevtralno: omenjeni le ameriški astronavti in lokacija izstrelišča.	Nevtralno: Omenjene posredno preko lokacije in agencije NASA.	Nevtralno: Omenjene v kontekstu izvora astronavtov in vlaganj v misijo.	Nevtralno: Omenjene v kontekstu naložb in vzpostavitve baz.	Nevtralno: omenjene v kontekstu načrta ameriške vesoljske agencije.	Nevtralno: Omenjene v kontekstu državljanstva astronavtov.	Nevtralno: omenjene v kontekstu tekmovanja s Kitajsko.	Nevtralno: Omenjene v kontekstu ameriških medijev in agencije.
Christina Koch	Poudarek na spolu in mejniku nasproti zgolj navedbi imena.	Nevtralno: Omenjena kot članica posadke misije Artemis 2.	Nevtralno: Navedena kot članica posadke misije Artemis 2.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena kot specialistka misije in prva ženska.	Nevtralno: Omenjena kot prva ženska v posadki poleta proti Luni.	Nevtralno: Omenjena le kot članica posadke brez vrednotenja.	Nevtralno: navedena kot članica štiričlanske posadke misije Artemis II.	Nevtralno: Navedena kot članica posadke z izpostavljenim mejnikom.	Nevtralno: omenjena kot specialistka in prva ženska na misiji.	Nevtralno: Navedena kot članica posadke in citirana o pogledu na Zemljo.
Reid Wiseman	Vsi viri so nevtralni; razlika je le v navajanju funkcij.	Nevtralno: Naveden kot poveljnik misije in avtor fotografij.	Nevtralno: Citiran o svojih opažanjih in omenjen kot član posadke.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen le kot poveljnik posadke in govorec o stanju.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen le kot član posadke brez vrednotenja.	Nevtralno: omenjen kot poveljnik misije in citiran ob izstrelitvi.	Nevtralno: Naveden kot član posadke v informativnem poročilu.	Nevtralno: omenjen kot poveljnik misije in veteran mornarice.	Nevtralno: Naveden kot član posadke brez dodatnega vrednotenja.
Victor Glover	Viri so nevtralni, razlikujejo se le v poudarku zgodovinske vloge.	Nevtralno: Omenjen kot član posadke misije Artemis 2.	Nevtralno: Naveden kot član posadke misije Artemis 2.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen kot pilot in v kontekstu zgodovinske vloge.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen le kot član posadke brez vrednotenja.	Nevtralno: naveden kot član štiričlanske posadke misije Artemis II.	Nevtralno: Naveden kot član posadke z izpostavljenim mejnikom.	Nevtralno: omenjen kot pilot in prvi temnopolti astronavt na misiji.	Nevtralno: Naveden kot član posadke brez dodatnega vrednotenja.
Jeremy Hansen	Vsi viri so nevtralni; razlika je le v navedbi mejnikov.	Nevtralno: Omenjen kot član posadke misije Artemis 2.	Nevtralno: Naveden kot kanadski član posadke misije Artemis 2.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen kot specialist misije in kanadski astronavt.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen le kot član posadke brez vrednotenja.	Nevtralno: naveden kot član štiričlanske posadke misije Artemis II.	Nevtralno: Naveden kot član posadke z izpostavljenim mejnikom.	Nevtralno: omenjen kot prvi kanadski astronavt na misiji.	Nevtralno: Naveden kot kanadski član posadke brez vrednotenja.
Kanada	Vsi viri so nevtralni, razlika je le v (ne)omenjanju.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena prek narodnosti astronavta Jeremyja Hansna.	Nevtralno: omenjeni le kanadski astronavti v okviru posadke.	Nevtralno: Omenjena preko državljanstva astronavta Hansena.	Nevtralno: Omenjena kot država, iz katere prihaja eden od astronavtov.	Nevtralno: Posredno omenjena preko državljanstva člana posadke.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena v kontekstu državljanstva astronavta.	Nevtralno: omenjena v povezavi z državljanstvom astronavta Hansna.	Nevtralno: Omenjena le preko državljanstva člana posadke.
Jared Isaacman	Vsi viri ga nevtralno navajajo kot vodilno osebnost Nase.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Citiran kot administrator NASA o začetku nove ere.	Nevtralno: Citiran kot vodja Nase glede načrtov za bazo na Luni.	Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki poroča o stanju posadke.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: citiran in omenjen kot administrator v kontekstu načrtov.	Ni omenjeno
Donald Trump	Viri ga nevtralno umeščajo le v časovne in naložbene okvire.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen kot govorec/vir pritiska na časovnico projekta.	Nevtralno: Omenjen v kontekstu preteklega mandata in naložb.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen le kot časovni okvir predsedovanja.	Ni omenjeno
Kitajska	Viri jo enotno in nevtralno opisujejo kot vesoljsko tekmico.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena kot tekmica v vesoljski tekmi za pristanek na Luni.	Nevtralno: Omenjena kot konkurentka v vesoljski tekmi.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot tekmica z lastnimi vesoljskimi dosežki.	Ni omenjeno
Dewesoft	Le 24ur in Slovenske novice izpostavljajo uspeh in znanje.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Pozitivno: izpostavljeno kot slovensko znanje in dolgoletni partner.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Pozitivno: Poudarjena pomembna vloga in prispevek slovenskega znanja.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
SpaceX	Poudarek na državni odvisnosti nasproti lunarnemu razvoju.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjeno kot podjetje, na katerega se Washington zanaša.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjeno v kontekstu razvoja luninih pristajalnikov.	Ni omenjeno
Blue Origin	Viri so nevtralni, poudarek je le na razvoju tehnologije.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjeno kot podjetje, ki razvija pristajalni modul.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjeno v kontekstu razvoja luninih pristajalnikov.	Ni omenjeno
Lockheed Martin	Le Bloomberg Adria poroča nevtralno o vesoljski tehnologiji.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjeno kot podjetje, ki je izdelalo kapsulo Orion.	Ni omenjeno
Boeing	Le Bloomberg Adria poroča nevtralno o izdelavi rakete SLS.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjeno kot podjetje, ki je izdelalo raketo SLS.	Ni omenjeno

entities

NASA
Združene države Amerike
Christina Koch
Reid Wiseman
Victor Glover
Jeremy Hansen
Kanada
Jared Isaacman
Donald Trump
Kitajska
Dewesoft
SpaceX
Blue Origin
Lockheed Martin
Boeing

key differences

Blue Origin: Viri so nevtralni, poudarek je le na razvoju tehnologije.
Boeing: Le Bloomberg Adria poroča nevtralno o izdelavi rakete SLS.
Christina Koch: Poudarek na spolu in mejniku nasproti zgolj navedbi imena.
Dewesoft: Le 24ur in Slovenske novice izpostavljajo uspeh in znanje.
Donald Trump: Viri ga nevtralno umeščajo le v časovne in naložbene okvire.
Jared Isaacman: Vsi viri ga nevtralno navajajo kot vodilno osebnost Nase.
Jeremy Hansen: Vsi viri so nevtralni; razlika je le v navedbi mejnikov.
Kanada: Vsi viri so nevtralni, razlika je le v (ne)omenjanju.
Kitajska: Viri jo enotno in nevtralno opisujejo kot vesoljsko tekmico.
Lockheed Martin: Le Bloomberg Adria poroča nevtralno o vesoljski tehnologiji.
NASA: Večina poroča nevtralno, nekateri poudarjajo zgodovinski uspeh.
Reid Wiseman: Vsi viri so nevtralni; razlika je le v navajanju funkcij.
SpaceX: Poudarek na državni odvisnosti nasproti lunarnemu razvoju.
Victor Glover: Viri so nevtralni, razlikujejo se le v poudarku zgodovinske vloge.
Združene države Amerike: Vsi viri so nevtralni; razlika je le v poudarku na znanosti ali geopolitiki.

source analyses

24ur

Blue Origin: Ni omenjeno
Boeing: Ni omenjeno
Christina Koch: Ni omenjeno
Dewesoft: Pozitivno: izpostavljeno kot slovensko znanje in dolgoletni partner.
Donald Trump: Ni omenjeno
Jared Isaacman: Ni omenjeno
Jeremy Hansen: Ni omenjeno
Kanada: Nevtralno: omenjeni le kanadski astronavti v okviru posadke.
Kitajska: Ni omenjeno
Lockheed Martin: Ni omenjeno
NASA: Pozitivno: opisana kot izvajalka zgodovinske in uspešne misije.
Reid Wiseman: Ni omenjeno
SpaceX: Ni omenjeno
Victor Glover: Ni omenjeno
Združene države Amerike: Nevtralno: omenjeni le ameriški astronavti in lokacija izstrelišča.

Bloomberg Adria

Blue Origin: Nevtralno: omenjeno v kontekstu razvoja luninih pristajalnikov.
Boeing: Nevtralno: omenjeno kot podjetje, ki je izdelalo raketo SLS.
Christina Koch: Nevtralno: omenjena kot specialistka in prva ženska na misiji.
Dewesoft: Ni omenjeno
Donald Trump: Nevtralno: omenjen le kot časovni okvir predsedovanja.
Jared Isaacman: Nevtralno: citiran in omenjen kot administrator v kontekstu načrtov.
Jeremy Hansen: Nevtralno: omenjen kot prvi kanadski astronavt na misiji.
Kanada: Nevtralno: omenjena v povezavi z državljanstvom astronavta Hansna.
Kitajska: Nevtralno: omenjena kot tekmica z lastnimi vesoljskimi dosežki.
Lockheed Martin: Nevtralno: omenjeno kot podjetje, ki je izdelalo kapsulo Orion.
NASA: Pozitivno: avtor misijo označi za prelomno in pomemben mejnik.
Reid Wiseman: Nevtralno: omenjen kot poveljnik misije in veteran mornarice.
SpaceX: Nevtralno: omenjeno v kontekstu razvoja luninih pristajalnikov.
Victor Glover: Nevtralno: omenjen kot pilot in prvi temnopolti astronavt na misiji.
Združene države Amerike: Nevtralno: omenjene v kontekstu tekmovanja s Kitajsko.

Dnevnik

Blue Origin: Ni omenjeno
Boeing: Ni omenjeno
Christina Koch: Nevtralno: Omenjena le kot članica posadke brez vrednotenja.
Dewesoft: Ni omenjeno
Donald Trump: Nevtralno: Omenjen v kontekstu preteklega mandata in naložb.
Jared Isaacman: Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki poroča o stanju posadke.
Jeremy Hansen: Nevtralno: Omenjen le kot član posadke brez vrednotenja.
Kanada: Nevtralno: Posredno omenjena preko državljanstva člana posadke.
Kitajska: Nevtralno: Omenjena kot konkurentka v vesoljski tekmi.
Lockheed Martin: Ni omenjeno
NASA: Nevtralno: Omenjena kot organizator misije in vir uradnih informacij.
Reid Wiseman: Nevtralno: Omenjen le kot član posadke brez vrednotenja.
SpaceX: Ni omenjeno
Victor Glover: Nevtralno: Omenjen le kot član posadke brez vrednotenja.
Združene države Amerike: Nevtralno: Omenjene v kontekstu naložb in vzpostavitve baz.

Domovina

Blue Origin: Ni omenjeno
Boeing: Ni omenjeno
Christina Koch: Nevtralno: navedena kot članica štiričlanske posadke misije Artemis II.
Dewesoft: Ni omenjeno
Donald Trump: Ni omenjeno
Jared Isaacman: Ni omenjeno
Jeremy Hansen: Nevtralno: naveden kot član štiričlanske posadke misije Artemis II.
Kanada: Ni omenjeno
Kitajska: Ni omenjeno
Lockheed Martin: Ni omenjeno
NASA: Pozitivno: avtor poudarja uspešno izstrelitev in zgodovinski pomen misije.
Reid Wiseman: Nevtralno: omenjen kot poveljnik misije in citiran ob izstrelitvi.
SpaceX: Ni omenjeno
Victor Glover: Nevtralno: naveden kot član štiričlanske posadke misije Artemis II.
Združene države Amerike: Nevtralno: omenjene v kontekstu načrta ameriške vesoljske agencije.

Mladina

Blue Origin: Nevtralno: Omenjeno kot podjetje, ki razvija pristajalni modul.
Boeing: Ni omenjeno
Christina Koch: Nevtralno: Omenjena kot prva ženska v posadki poleta proti Luni.
Dewesoft: Ni omenjeno
Donald Trump: Nevtralno: Omenjen kot govorec/vir pritiska na časovnico projekta.
Jared Isaacman: Nevtralno: Citiran kot vodja Nase glede načrtov za bazo na Luni.
Jeremy Hansen: Ni omenjeno
Kanada: Nevtralno: Omenjena kot država, iz katere prihaja eden od astronavtov.
Kitajska: Nevtralno: Omenjena kot tekmica v vesoljski tekmi za pristanek na Luni.
Lockheed Martin: Ni omenjeno
NASA: Nevtralno: Omenjena kot organizator misije in subjekt poročanja AFP.
Reid Wiseman: Ni omenjeno
SpaceX: Nevtralno: Omenjeno kot podjetje, na katerega se Washington zanaša.
Victor Glover: Ni omenjeno
Združene države Amerike: Nevtralno: Omenjene v kontekstu izvora astronavtov in vlaganj v misijo.

Nova24TV

Blue Origin: Ni omenjeno
Boeing: Ni omenjeno
Christina Koch: Nevtralno: Omenjena kot specialistka misije in prva ženska.
Dewesoft: Ni omenjeno
Donald Trump: Ni omenjeno
Jared Isaacman: Nevtralno: Citiran kot administrator NASA o začetku nove ere.
Jeremy Hansen: Nevtralno: Omenjen kot specialist misije in kanadski astronavt.
Kanada: Nevtralno: Omenjena preko državljanstva astronavta Hansena.
Kitajska: Ni omenjeno
Lockheed Martin: Ni omenjeno
NASA: Nevtralno: Informativno omenjena kot organizator in vir informacij.
Reid Wiseman: Nevtralno: Omenjen le kot poveljnik posadke in govorec o stanju.
SpaceX: Ni omenjeno
Victor Glover: Nevtralno: Omenjen kot pilot in v kontekstu zgodovinske vloge.
Združene države Amerike: Nevtralno: Omenjene posredno preko lokacije in agencije NASA.

RTV Slovenija

Blue Origin: Ni omenjeno
Boeing: Ni omenjeno
Christina Koch: Nevtralno: Navedena kot članica posadke misije Artemis 2.
Dewesoft: Ni omenjeno
Donald Trump: Ni omenjeno
Jared Isaacman: Ni omenjeno
Jeremy Hansen: Nevtralno: Naveden kot kanadski član posadke misije Artemis 2.
Kanada: Nevtralno: Omenjena prek narodnosti astronavta Jeremyja Hansna.
Kitajska: Ni omenjeno
Lockheed Martin: Ni omenjeno
NASA: Nevtralno: Omenjena kot organizator misije in vira informacij.
Reid Wiseman: Nevtralno: Citiran o svojih opažanjih in omenjen kot član posadke.
SpaceX: Ni omenjeno
Victor Glover: Nevtralno: Naveden kot član posadke misije Artemis 2.
Združene države Amerike: Nevtralno: Omenjene prek narodnosti astronavtov in lokacije izstrelitve.

STA

Blue Origin: Ni omenjeno
Boeing: Ni omenjeno
Christina Koch: Nevtralno: Omenjena kot članica posadke misije Artemis 2.
Dewesoft: Ni omenjeno
Donald Trump: Ni omenjeno
Jared Isaacman: Ni omenjeno
Jeremy Hansen: Nevtralno: Omenjen kot član posadke misije Artemis 2.
Kanada: Ni omenjeno
Kitajska: Ni omenjeno
Lockheed Martin: Ni omenjeno
NASA: Nevtralno: Omenjena kot organizatorka misije in vir fotografij.
Reid Wiseman: Nevtralno: Naveden kot poveljnik misije in avtor fotografij.
SpaceX: Ni omenjeno
Victor Glover: Nevtralno: Omenjen kot član posadke misije Artemis 2.
Združene države Amerike: Nevtralno: Omenjene v kontekstu ameriške vesoljske agencije.

SiOL

Blue Origin: Ni omenjeno
Boeing: Ni omenjeno
Christina Koch: Nevtralno: Navedena kot članica posadke in citirana o pogledu na Zemljo.
Dewesoft: Ni omenjeno
Donald Trump: Ni omenjeno
Jared Isaacman: Ni omenjeno
Jeremy Hansen: Nevtralno: Naveden kot kanadski član posadke brez vrednotenja.
Kanada: Nevtralno: Omenjena le preko državljanstva člana posadke.
Kitajska: Ni omenjeno
Lockheed Martin: Ni omenjeno
NASA: Nevtralno: Omenjena kot organizator misije in vir potrditve poti.
Reid Wiseman: Nevtralno: Naveden kot član posadke brez dodatnega vrednotenja.
SpaceX: Ni omenjeno
Victor Glover: Nevtralno: Naveden kot član posadke brez dodatnega vrednotenja.
Združene države Amerike: Nevtralno: Omenjene v kontekstu ameriških medijev in agencije.

Slovenske Novice

Blue Origin: Ni omenjeno
Boeing: Ni omenjeno
Christina Koch: Nevtralno: Navedena kot članica posadke z izpostavljenim mejnikom.
Dewesoft: Pozitivno: Poudarjena pomembna vloga in prispevek slovenskega znanja.
Donald Trump: Ni omenjeno
Jared Isaacman: Ni omenjeno
Jeremy Hansen: Nevtralno: Naveden kot član posadke z izpostavljenim mejnikom.
Kanada: Nevtralno: Omenjena v kontekstu državljanstva astronavta.
Kitajska: Ni omenjeno
Lockheed Martin: Ni omenjeno
NASA: Nevtralno: Omenjena kot organizator misije brez meta-vrednotenja.
Reid Wiseman: Nevtralno: Naveden kot član posadke v informativnem poročilu.
SpaceX: Ni omenjeno
Victor Glover: Nevtralno: Naveden kot član posadke z izpostavljenim mejnikom.
Združene države Amerike: Nevtralno: Omenjene v kontekstu državljanstva astronavtov.

Viri

articles

article order
30
body
Houston, 03. aprila (STA) Ameriška vesoljska agencija Nasa je danes objavila prvi fotografiji Zemlje, ki ju je iz kapsule Orion posnel poveljnik misije Artemis 2 Reid Wiseman. Ta skupaj s tremi drugimi člani posadke potuje proti Luni. Cilj Nasine desetdnevne misije je utreti pot pristanku na Luni ...
language
slv
published at
2026-04-03T18:55:03
source
STA
title
Nasa objavila prvi fotografiji Zemlje, posneti iz kapsule Orion
url
https://www.sta.si/3541753/
article order
29
body
Prvo fotografijo so v Nasinem kontrolnem centru v Houstonu opisali kot "opomnik, da ne glede na to, kako daleč gremo, smo še vedno en svet, ki opazuje, upa in sega višje", poroča ameriški medij CNN. Wiseman je po poročanju CNN pojasnil, da je v nekem trenutku kontrolni center njihovo plovilo preusmeril tako, da so lahko videli celotno zemeljsko kroglo. "Lahko si videl Afriko, Evropo. In če si pogledal zelo natančno, si lahko videl severni sij. To je bil najbolj spektakularen trenutek". Na drugi fotografiji je del Zemlje videti skozi eno od oken kapsule Orion. Četverica astronavtov misije Artemis 2 je ponoči po srednjeevropskem času zagnala motor kapsule Orion in se iz Zemljine orbite odpravila na pot proti Luni, okoli katere bo nato krožila v okviru desetdnevne Nasine misije. Posadka, ki jo sestavljajo Američani Wiseman, Victor Glover in Christina Koch ter Kanadčan Jeremy Hansen, je pred tem skoraj 24 ur krožila okoli Zemlje, da bi preizkusila sisteme in se odločila, ali bo nadaljevala pot proti Luni. Raketo Space Launch System (SLS), ki je v kapsuli Orion proti Luni prvič po letu 1972 ponesla človeško posadko, so z vesoljskega izstrelišča v Cape Canaveralu na Floridi izstrelili v četrtek ponoči po našem času.
language
slv
published at
2026-04-03T19:22:41
source
RTV Slovenija
title
Nasa objavila prvi fotografiji Zemlje, posneti iz kapsule Orion
url
https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/nasa-objavila-prvi-fotografiji-zemlje-posneti-iz-kapsule-orion/778454
article order
27
body
Zgodovinski trenutki za človeštvo: izstrelitev proti Luni je uspela. Gre za prvi polet proti Luni s človeško posadko po več kot 50 letih - iz vesoljskega izstrelišča na Floridi so v okviru zgodovinske Nasine misije Artemis 2 v vesolje uspešno poleteli štirje ameriški in kanadski astronavti. Svoj prispevek k izstrelitvi je dalo tudi slovensko znanje, v programu Artemis namreč uporabljajo merilne sisteme trboveljskega podjetja Dewesoft, ki z Naso sicer sodeluje že več kot 20 let. Zakaj je ta Nasina misija pomembna in kdaj bi lahko ljudje na Luni tudi pristali? Podrobnosti o odpravi je v oddaji Svet na Kanalu A predstavil Tomaž Zwitter z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko.
language
slv
published at
2026-04-02T17:42:59
source
24ur
title
Proti Luni poleteli prvič po pol stoletja, a odprava še ne pomeni tudi pristanka
url
https://www.24ur.com/novice/znanost-in-tehnologija/proti-luni-poleteli-prvic-po-pol-stoletja-a-odprava-se-ne-pomeni-tudi-pristanka.html
article order
21
body
NASA je po več kot pol stoletja spet poslala ljudi proti Luni. V sredo, 1. aprila 2026, ob 18:35 po lokalnem času je z izstrelitvenega kompleksa 39B v Kennedyjevem vesoljskem središču na Floridi poletela raketa Space Launch System (SLS) z vesoljskim plovilom Orion na vrhu. Na krovu so bili štirje astronavti, ki so se podali na desetdnevno testno misijo Artemis II - prvo človeško odpravo proti Luni od misije Apollo 17 leta 1972. Misija je čista preizkušnja. Astronavti ne bodo pristali na Luni, temveč jo bodo obleteli po trajektoriji proste vrnitve, ki se opira na gravitacijo Lune in Zemlje. Med potjo bodo preleteli približno 1,1 milijona kilometrov in se oddaljili od Zemlje dlje kot kdorkoli doslej - več kot 6400 kilometrov onkraj Lune. To bo nov rekord v oddaljenosti človeka od našega planeta. Po obletu se bodo vrnili in pristali v Tihem oceanu. "Artemis II bo tlakoval pot prihodnjim pristankom na Luni, pa tudi naslednjemu velikemu skoku - astronavtom na Marsu," je med drugim zapisala NASA na X. Posadko vodi poveljnik Reid Wiseman, pilot je Victor Glover, medtem ko sta misijska specialista Christina Koch in kanadski astronavt Jeremy Hansen. Gre za zgodovinsko mešanico: Glover je prvi temnopolt astronavt na poti proti Luni, Koch prva ženska, Hansen pa prvi neameriški državljan, ki je poletel tako daleč v globoki vesolje. Vsi štirje so po izstrelitvi sporočili, da so varni, v odličnem razpoloženju in pripravljeni na pustolovščino. Takoj po izstrelitvi je Orion vstopil v orbito okoli Zemlje, kjer posadka in zemeljska ekipa v naslednjih približno 24 urah temeljito preverjata vse sisteme plovila. Če bo vse delovalo po načrtih, bo sledil ključni manever, ki bo Orion usmeril proti Luni. NASA poudarja, da je varnost na prvem mestu, zato obstaja možnost, da se misija skrajša in astronavti prej kot načrtovano zavijejo nazaj proti Zemlji. "Posadka Artemisa meče naokoli svoje iPhone ki lebdijo v breztežnosti," je zapisal ob videoposnetku uporabnik na X. Izstrelitev je potekala gladko, čeprav so jo v preteklih mesecih večkrat prestavili zaradi tehničnih težav. Raketa SLS je ob vzletu razvila več kot 8,8 milijona funtov potiska in postala najmočnejše operativno vesoljsko plovilo, kar ga je NASA kdaj izstrelila. Preden so astronavti vstopili, so v raketo natočili več kot 2,6 milijona litrov goriva. Artemis II predstavlja pomemben korak v novi eri raziskovanja globokega vesolja. Za polovico svetovnega prebivalstva, ki se je rodila po zadnji misiji Apollo, je to prvič, da vidijo ljudi na poti proti Luni. Za razliko od programa Apollo, ki je bil osredotočen predvsem na hitro zmago v tekmi s Sovjetsko zvezo, Artemis stremi k trajnostni prisotnosti na Luni. NASA načrtuje vzpostavitev baze blizu južnega pola Lune, ki bo služila kot odskočna deska za prihodnje polete na Mars. Administrator NASA Jared Isaacman je po uspešni izstrelitvi dejal, da se začenja nova era raziskovanja, naslednji koraki programa Artemis pa so že začrtani. Misija Artemis III je načrtovana za leto 2027 in bo vključevala testiranje priklopa s luninim pristajalcem v orbiti okoli Zemlje. Prvi pristanek ljudi na Luni po letu 1972 pa naj bi sledil z misijo Artemis IV leta 2028. S tem NASA želi zagotoviti redne polete in postaviti temelje za dolgoročno človeško prisotnost na Luni in še dlje.
language
slv
published at
2026-04-02T12:51:51
source
Nova24TV
title
Artemis II: Uspešen polet proti Luni po pol stoletja
url
https://nova24tv.si/artemis-ii-uspesen-polet-proti-luni-po-pol-stoletja/
article order
0
body
Štirje astronavti iz ZDA in Kanade bodo v okviru zgodovinske misije Artemis 2 poleteli v vesolje, kar bo prvi polet proti Luni s posadko po več kot 50 letih Štirje astronavti iz ZDA in Kanade bodo v okviru zgodovinske misije Artemis 2 predvidoma danes poleteli v vesolje, kar bo prvi polet proti Luni s posadko po več kot 50 letih. Pristanek na Luni sicer v tej fazi še ni predviden. Izstrelitev je načrtovana nekaj po 18. uri po lokalnem oz. nekaj čez polnoč v četrtek po srednjeevropskem času. Misija Artemis 2 ameriške vesoljske agencije Nasa je bila večkrat preložena, če ne bo dodatnih presenečenj, pa bodo prvič po letu 1972 poslali človeško posadko proti Luni, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Gre tudi za prvi polet Nasine rakete Space Launch System (SLS), ki bo v vesolje v kapsuli Orion ponesla enega astronavta iz Kanade in tri iz ZDA, med njimi tudi Christino Koch - prvo žensko, ki bo sodelovala v poletu proti Luni. Ekipa bo v okviru približno 10-dnevne misije obletela Luno in se vrnila na Zemljo. Predstavniki Nase so v torek izrazili optimizem glede zadnjih priprav, pa tudi glede vremenskih pogojev za izstrelitev, navaja AFP. Misija Artemis 2 je bila prvotno načrtovana že za november 2024, vendar so jo zaradi tehničnih in drugih težav večkrat preložili. Nasa je pred tem leta 2022 uspešno izvedla poskusni polet okrog Lune brez posadke z misijo Artemis 1, nova ogromna oranžno-bela raketa SLS pa je zasnovana tako, da bo v prihodnjih letih omogočila ponavljajoče se vrnitve na Luno. Misiji Artemis 2 bo namreč sledila misija Artemis 3, ki bo namenjena testu priključitve pristajalnega modula, nato naj bi astronavti v okviru misij Artemis 4 in 5 tudi pristali na Luni, kar želijo izvesti do konca leta 2028. Nedavno imenovani vodja Nase Jared Isaacman je minuli teden dejal tudi, da nameravajo ZDA v naslednjih letih na Luni postaviti 20 milijard dolarjev vredno bazo, ki bo odskočna deska za nadaljnje raziskovanje in kasnejše poti na Mars. Ambiciozni program Artemis se sicer že od začetka sooča z zamudami in presežnimi stroški. Vlada predsednika ZDA Donalda Trumpa ob tem pritiska na Naso, da bi pristanek na Luni izvedli še pred koncem njegovega mandata, nekateri strokovnjaki pa izražajo dvome v izvedljivost tega projekta, navaja AFP. Washington se pri programu Artemis izdatno zanaša tudi na zasebni sektor in vesoljska podjetja ameriških milijarderjev, kot sta SpaceX Elona Muska in Blue Origin Jeffa Bezosa. Za spust na površino Lune in pristanek bodo namreč potrebovali še pristajalni modul, ki ga podjetji še razvijata. Ameriška vlaganja v misijo Artemis mnogi vidijo tudi kot tekmovanje s Kitajsko, ki si trenutno prizadeva poslati ljudi na Luno do leta 2030, navaja AFP.
language
slv
published at
2026-04-01T10:43:09
source
Mladina
title
Zgodovinski polet proti Luni
url
https://www.mladina.si/247769/zgodovinski-polet-proti-luni/
article order
10
body
Ameriška vesoljska agencija Nasa je astronavtom misije Artemis 2 odobrila nadaljevanje poti proti Luni. Astronavti, ki trenutno krožijo okoli Zemlje, bodo nekaj pred 2. uro po našem času zagnali motor kapsule Orion, da jo pošljejo na tridnevno pot, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Posadka je skoraj 24 ur krožila okoli Zemlje, da bi preizkusila sisteme in se odločila, ali bo nadaljevala štiridnevno pot proti Luni. Potrditev z Nase je prišla po sestanku, ki so ga sklenili okoli 22. ure po našem času, je sporočil vodja poleta Jeff Radigan iz kontrolnega centra v Houstonu. "Kontrolorji leta bodo med manevrom natančno spremljali delovanje motorjev, vodenje in navigacijske podatke, da bi zagotovili, da Orion ostane natančno poravnan za odhodno pot," je sporočila Nasa. Posadka, ki jo sestavljajo Američani Reid Wiseman, Victor Glover in Christina Koch ter Kanadčan Jeremy Hansen, so prve ure v vesolju preživeli s pregledovanjem opreme in odpravljanjem manjših težav, da bi zagotovili zanesljivost in varnost vesoljskega plovila, ki še nikoli ni prevažalo ljudi, še poroča AFP. Naleteli so na težave s krmilnikom stranišča in komunikacijsko težavo, ki pa so jih astronavti odpravili. "Astronavtom Artemis 2 gre odlično," je v objavi na X dejal vodja Nase Jared Isaacman. Sporočil je še, da so astronavti odlično razpoloženi. Trenutno obdobje ameriških naložb v pristanek na Luno je bila med mandatom predsednika Donalda Trumpa prikazana kot prizadevanje za konkuriranje Kitajski, ki si prizadeva, da bi na Luni ljudje pristali do leta 2030. Med brifingom po izstrelitvi je Isaacman dejal, da je konkurenca "odličen način za mobilizacijo državnih virov". Iz vesoljskega izstrelišča v Cape Canaveralu na Floridi so danes ponoči po srednjeevropskem času v okviru Nasine misije Artemis 2 uspešno izstrelili raketo Space Launch System (SLS), ki je proti Luni v kapsuli Orion prvič po letu 1972 ponesla človeško posadko. Orion bo v okviru 10-dnevne misije Artemis 2, katere cilj je utreti pot pristanku na Luni leta 2028, obkrožil Luno. Misija Artemis 2 je bila prvotno načrtovana že za november 2024, vendar so jo zaradi tehničnih in drugih težav večkrat preložili. Nasa je pred tem leta 2022 uspešno izvedla poskusni polet okrog Lune brez posadke z misijo Artemis 1, nova ogromna oranžno-bela raketa SLS pa je zasnovana tako, da bo v prihodnjih letih omogočila ponavljajoče se vrnitve na Luno. To bi ZDA omogočilo vzpostavitev stalnih baz za raziskovanje.
language
slv
published at
2026-04-02T22:13:24
source
Dnevnik
title
Nasa: Astronavti misije Artemis 2 lahko nadaljujejo pot proti Luni
url
https://www.dnevnik.si/novice/svet/nasa-astronavtom-misije-artemis-2-dala-odobrila-nadaljevanje-poti-proti-luni-2794599/
article order
25
body
"Pred nami je čudovit vzhod Lune. Gremo naravnost proti njej," so bile besede, ki jih je približno pet minut po izstrelitvi izrekel Reid Wiseman, Nasin astronavt in poveljnik misije Artemis II. To je bil čustven trenutek, ko se je po več kot pol stoletja človeštvo znova podalo na pot proti našemu naravnemu satelitu. Dogodek na Floridi je po poročanju lokalnih medijev v živo spremljalo več kot 400 tisoč ljudi. Nasina misija Artemis II je z grmenjem poletela z obale Floride in svojo štiričlansko posadko ponesla na zgodovinsko potovanje okoli Lune. NASA je s tem uspešno izstrelila misijo, ki predstavlja prvi polet s človeško posadko v bližino Lune po zaključku programa Apollo leta 1972. Skoraj 98 metrov visoka in 32 nadstropij visoka raketa Space Launch System (SLS) je vzletela v sredo zgodaj zvečer ob 18.35 po lokalnem času, kar pomeni natančno ob 00.35 ponoči po našem, srednjeevropskem času. Vzletela je s Cape Canaverala na Floridi in poslala kapsulo s posadko Orion na 10-dnevno potovanje. Izstrelitev je sledila izjemno napetemu odštevanju, med katerim so morali inženirji odpraviti več tehničnih preprek. Ekipe so med polnjenjem goriva raketo podrobno spremljale zaradi nevarnosti uhajanja tekočega vodika - težave, ki je misijo v preteklosti že prestavila, vendar na dan izstrelitve tokrat k sreči niso zaznali večjih odstopanj. Inženirji so tik pred zdajci in pred prižigom zelene luči za vzlet uspešno rešili tudi težave s senzorji na baterijah ter sistemom za prekinitev poleta. Gre za kritičen varnostni mehanizem, namenjen uničenju rakete, če bi le-ta nevarno zašla z začrtane smeri. Po vseh preverjanjih je mogočna raketa vzletela pred množico ljudi, ki se je zbrala v bližini izstrelitvenega mesta, posadka pa je zdaj na poti, ki jo bo ponesla v orbito okoli Lune in nato nazaj proti Zemlji. Pričakuje se, da bo kapsula Luno dosegla okoli 6. aprila, na šesti dan misije. Cilj potovanja je utrjevanje poti za pristanek na Luni v prihodnosti. Čeprav kapsula Orion na misiji Artemis II ne bo pristala na Luni, bo letela po tako imenovani "prosti povratni trajektoriji", ki bo obkrožila Mesec. Glavni namen te poti je neizpodbitno dokazati, da lahko plovilo in njegovi sistemi za ohranjanje življenja varno vzdržujejo posadko v zahtevnem okolju globokega vesolja za vse prihodnje misije. Načrt ameriške vesoljske agencije je, da se na površje edinega Zemljinega naravnega satelita znova spustijo na naslednjih poletih, pri čemer naj bi pristanek izvedli v okviru misije Artemis IV leta 2028. Pričakuje se, da bo misija Artemis II trajala približno 10 dni in bo sledila naslednjemu časovnemu načrtu: Posadka bo prva dva dneva preživela v visoki zemeljski orbiti, kjer bo izvedla obsežna preverjanja sistemov vesoljskega plovila. Ko bodo ta preverjanja uspešno zaključena, bo Orionov pogonski sistem izvedel "vžig za prehod na lunarno trajektorijo" (translunar injection). Gre za kritičen manever Orionovega pogonskega sistema. Ta manever, ki sledi začetnemu preverjanju sistemov, plovilo potisne iz zemeljske orbite in ga usmeri na neposredno pot proti Luni. Med tranzitom proti Mesecu bodo astronavti v naslednjih dneh nadaljevali z natančnim nadzorom Orionovih sistemov. Vesoljsko plovilo bo nato preletelo območje za Luno po tako imenovani "prosti povratni trajektoriji" - gre za strateško pot, ki s pomočjo gravitacije kapsulo naravno usmeri nazaj proti Zemlji, ne da bi za to potrebovala kakršen koli dodaten pogon. Orion bo vstopil v Lunino gravitacijsko polje, ki bo na tej točki postalo močnejše od Zemljinega. Astronavti bodo prvih nekaj ur tega dneva preživeli ob testiranju svojih vesoljskih oblek. Vadili bodo, kako hitro si jih lahko nadenejo, jih napolnijo s tlakom in se varno pripnejo v svoje sedeže. To je dan, ko bo posadka letela mimo Lune. Vesoljsko plovilo se bo Mesecu najbolj približalo in bo letelo približno od 6.450 do 9.650 kilometrov nad luninim površjem. Po preletu bo Orion ostal na svoji prosti povratni trajektoriji. Posadka se bo v tem času posvetila znanstvenim raziskavam v globokem vesolju, kar vključuje tudi podrobno zdravstveno in medicinsko spremljanje astronavtov prek programov, kot je ARCHER. Kapsula Orion se bo ločila od servisnega modula in ponovno vstopila v Zemljino ozračje z izjemno hitrostjo približno 40.230 km/h. Zgodovinska misija se bo zaključila s pristankom s padali v vodah Tihega oceana. Zgodovina se ne piše vsak dan, a ko se, jo je vredno spremljati z odprtimi očmi. Nocoj se je po več kot pol stoletja človeštvo znova podalo v globoko vesolje. Štiričlanska posadka misije Artemis II - Reid Wiseman, Victor Glover, Christina Hammock Koch in Jeremy Hansen - je na vrhu mogočne rakete SLS predrla zemeljsko atmosfero in se podala na 400.000 kilometrov dolgo potovanje okoli našega naravnega satelita. A tokratna misija prinaša še eno revolucijo, to je način, kako bomo ta zgodovinski dogodek lahko spremljamo. Ko je Neil Armstrong leta 1969 izrekel tisti slavni stavek o "majhnem koraku za človeka", je svet zastal. Pred televizijske in radijske sprejemnike se je nagnetlo med 600 in 650 milijonov ljudi, kar je takrat predstavljalo skoraj petino celotnega človeštva. To je bil absolutni medijski čudež tistega časa. Več kot 5,4 milijarde ljudi ima v svojih rokah pametni telefon z dostopom do interneta. Misija Artemis II tako ni omejena le na peščico televizijskih mrež, prenaša se v živo, v 4K ločljivosti preko Nasine platforme: NASA+, kanala YouTube, omrežja X, TikToka in Twitcha. Gledalci ne bodo zgolj pasivno opazovali tega spektakla - lahko bodo izbirali različne kote kamer, od pogleda iz kapsule do spektakularnega pogleda na oddaljujočo se Zemljo, dogajanje bodo komentirali v realnem času. Misija Artemis II se bo prenašala v živo v 4K ločljivosti preko Nasine platforme: (NASA+), kanala YouTube, omrežja X, TikToka in Twitcha. Strokovnjaki za medije so povedali, da ima že testni polet okoli Lune potencial, da zbere več kot milijardo sočasnih ogledov. Pravi spletni potres pa se obeta z misijo Artemis III, ko bo človek znova stopil na Lunin prah. Ta dogodek bi lahko presegel 2 milijardi gledalcev in postavil nov, nedotakljiv rekord v zgodovini interneta in človeštva. Za bralce portala Domovina.je smo zbrali uradne povezave, na katerih boste lahko ta zgodovinski dogodek spremljali v najvišji ločljivosti in brez prekinitev. NASA je prenos v živo z vsemi strokovnimi komentarji začela že nekaj ur pred samo izstrelitvijo: Da bi resnično razumeli veličino tega, kar bomo opazovali, moramo dogodek postaviti v pravo perspektivo. Tukaj je nekaj fascinantnih dejstev o misiji Artemis II, ki jih morda niste poznali: Ne glede na to, kako naporno ali kaotično se nam trenutno zdi naše vsakdanje življenje na naših tleh, je pogled proti zvezdam vedno imel posebno moč, da nas lahko združi. Izstrelitev ni potekala brez zapletov. Raketa bi morala poleteti že 6. februarja in nato 6. marca, dokler ni uhajanje vodika prisililo Naso, da je celoten sistem prepeljala nazaj v stavbo za sestavljanje (Vehicle Assembly Building) na dodaten varnostni pregled. Pred tem je bil polet načrtovan že za november 2024, a je NASA takrat sporočila, da zaradi tehničnih preiskav, predvsem tistih, povezanih z varnostjo Orionovega toplotnega ščita, misijo zamika. Vztrajnost se je očitno izplačala, saj je prva ovira zdaj uspešno premagana.
language
slv
published at
2026-04-02T10:27:39
source
Domovina
title
Z grmenjem rakete na Floridi se je začelo zgodovinsko potovanje okoli Lune - Domovina
url
https://www.domovina.je/z-grmenjem-rakete-na-floridi-se-je-zacelo-zgodovinsko-potovanje-okoli-lune
article order
23
body
Iz vesoljskega izstrelišča v Cape Canaveralu na Floridi so včeraj ponoči po srednjeevropskem času v okviru Nasine misije Artemis 2 uspešno izstrelili raketo Space Launch System (SLS), ki je proti Luni v kapsuli Orion prvič po letu 1972 ponesla človeško posadko: Kanadčana Jeremyja Hansna in Američane Reida Wisemana, Victorja Gloverja ter Christino Koch. Ta je prva ženska, ki sodeluje v poletu proti Zemljinemu satelitu, Hansen je prvi astronavt na lunarni misiji, ki ni iz ZDA, Glover pa prvi temnopolti. Svoj prispevek k izstrelitvi je dalo tudi slovensko znanje, saj je pri najbolj vznemirljivem delu vesoljskega poleta pomembno vlogo odigrala oprema trboveljskega visokotehnološkega podjetja Dewesoft, nameščena na raketo, na izstrelitveno ploščad in prenosno izstrelišče ter v nadzornem centru. Zajela in prikazala je različne telemetrijske podatke in inženirji so lahko v realnem času analizirali parametre z izstrelitvene ploščadi in tudi same rakete. Artemis 2 je približno deset minut po izstrelitvi dosegla Zemljino orbito. Štiričlanska posadka bo v orbiti okoli 24 ur krožila okoli Zemlje, da bi preizkusila sisteme in se odločila, ali bo nadaljevala štiridnevno pot proti Luni. Tik pred izstrelitvijo je bilo nekaj napetosti, saj so tehniki reševali težavo s senzorjem, ki je kazal temperaturo baterije zunaj dovoljenega območja, in odpravili težavo s komunikacijskim sistemom. Če bo misija uspešna, bodo astronavti v ponedeljek prispeli na oddaljeno stran Lune. Dosegli bodo najbolj oddaljeno točko v vesolju, ki jo je človeštvo kdaj doseglo, več kot 400.000 kilometrov daleč, ne bodo pa pristali na Luni. V okviru približno 10-dnevne misije bodo obleteli Luno in se vrnili na Zemljo.
language
slv
published at
2026-04-03T03:54:41
source
Slovenske Novice
title
Na poti na drugo stran Lune, tudi zahvaljujoč slovenskemu znanju
url
https://slovenskenovice.delo.si/novice/svet/na-poti-na-drugo-stran-lune-tudi-zahvaljujoc-slovenskemu-znanju
article order
24
body
Posadka astronavtov agencije NASA je po izstrelitvi dosegla stabilno orbito, s čimer se je začela prelomna odprava, ki jih bo popeljala bližje luninemu površju kot kogarkoli v zadnjih več kot 50 letih. Začetna faza 10-dnevne misije obkrožanja Lune, večmilijardnega podviga, ki so ga pripravljali približno desetletje, predstavlja pomemben mejnik za ameriško agencijo NASA in njene dolgoletne letalsko-vesoljske partnerje, saj si agencija prizadeva vzpostaviti bazo na Luninem površju in se nato podati proti Marsu. Kapsula Orion, ki jo je izdelalo podjetje Lockheed Martin, nameščena na raketi Space Launch System podjetja Boeing, je ob 18:35 po lokalnem času vzletela iz vesoljskega centra Kennedy Space Center na Floridi. Raketni sistem, višji od Kipa svobode, je dosegel hitrost približno 17.500 milj na uro, ko se je pognal v vesolje. Za seboj je puščal sled ognja in dima ter med vzponom odvrgel stranske pospeševalnike, ki so zagotavljali dodatni potisk. Znotraj kapsule je bilo mogoče videti astronavte, kako so pritisnjeni v sedeže v svetlo oranžnih vesoljskih oblekah. Približno osem minut po vzletu so se glavni motorji SLS, kot načrtovano, ugasnili in kapsula je dosegla vesolje. "Imamo čudovit vzhod Lune. Letimo naravnost proti njej," je med prenosom v živo povedal astronavt NASA in poveljnik misije Reid Wiseman. Približno eno uro kasneje se je vklopil glavni motor kapsule Orion, ki je plovilo in posadko postavil v stabilno orbito okoli Zemlje. Posadka naj bi potovala dlje v vesolje kot kdorkoli v zgodovini. Misije Artemis bodo skušale ponoviti in preseči dosežke zgodovinskega programa Apollo program, v okviru katerega je Neil Armstrong skupaj z enajstimi drugimi moškimi pristal na Luninem površju v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja. Po vsej državi so potekala skupinska spremljanja izstrelitve, tudi v pomembnih vesoljskih središčih, kot so Seattle, Houston in Huntsville, kjer izdelujejo osrednji del rakete SLS. Prenos misije je v živo spremljalo več sto tisoč gledalcev. Z misijami Artemis - poimenovanimi po dvojčici boga Apolona - želi NASA dolgoročno ostati na Luni. Administrator NASA v času predsednika Donald Trump, Jared Isaacman, je predstavil desetletni načrt v vrednosti 30 milijard dolarjev za vzpostavitev baze na Luni, kjer bi astronavti lahko živeli in delali. Isaacman je pospešil tudi pomembne spremembe misije, vključno z dodatno testno odpravo leta 2027, ki bo poslala posadko na priklop z enim izmed luninih pristajalnikov, ki jih razvijata podjetji SpaceX in Blue Origin. "Veliko manj stresno je biti pripet v raketi kot pa biti odgovoren zanjo tukaj na Zemlji," je po izstrelitvi dejal Isaacman, ki je dvakrat poletel v orbito v misijah podjetja SpaceX. Posadka bo približno štiri dni potovala proti območju Lune, kjer bo obkrožila njeno oddaljeno stran - pogled, ki z Zemlje ni nikoli viden. Predvideno je, da bodo 6. aprila izvedli prelet luninega površja. Če bo misija potekala po načrtih, se bodo Luni približali na približno 6.618 kilometrov, pri čemer bo Luna skozi okno kapsule videti približno velika kot košarkarska žoga, ki jo držimo v iztegnjeni roki. Wiseman, 27-letni veteran mornarice in nekdanji vodja oddelka za astronavte pri NASA, je v posadki skupaj z astronavtoma Victor Glover (pilot misije) in Christina Koch (specialistka misije, ki je izvedla prvi popolnoma ženski vesoljski sprehod). Kanadski astronavt Jeremy Hansen bo tokrat prvič poletel v vesolje. Približno tri ure in pol po vzletu se je kapsula Orion ločila od zgornjega dela rakete SLS. Takrat je Glover prevzel ročno upravljanje kapsule, jo obrnil in približal delu rakete. Ob tem je opozoril na razlike med dejanskim upravljanjem plovila v orbiti in simulatorji, na katerih so trenirali. Ta demonstracija je bila namenjena testiranju manevriranja kapsule Orion ter vadbi postopkov, ki bodo potrebni za prihodnje priklope z luninimi pristajalniki podjetij SpaceX in Blue Origin. Manevri so trajali približno eno uro. Po zaključku se je kapsula Orion oddaljila od dela rakete SLS in nadaljevala kroženje okoli Zemlje. Drugi dan leta bo Orion znova vžgal glavni motor, ki bo posadko poslal na pot proti Luni. ZDA tekmujejo, da bi se vrnile na Luno pred Kitajsko, ki si prav tako prizadeva poslati svoje astronavte tja še pred koncem desetletja. Nekateri ameriški politiki, med njimi senator Ted Cruz iz Teksasa, misijo Artemis vidijo kot tekmo za strateško prevlado v vesolju. Kitajska še ni poslala ljudi na Luno, vendar je dosegla več pomembnih uspehov, vključno z edinstvenimi pristanki na njeni oddaljeni strani. Prav tako vodi projekt vzpostavitve mednarodne raziskovalne postaje blizu južnega pola Lune. Misija Artemis II je posebna zaradi številnih "prvič". Koch bo prva ženska, ki bo letela blizu Lune, Glover pa prvi temnopolti astronavt s tem dosežkom. Hansen bo postal tudi prvi Kanadčan, ki bo poletel proti Luni. To je šele drugi polet rakete SLS, ki je močno zamujala za načrtovanim urnikom. Tako raketa kot kapsula Orion sta se soočali z zamudami in prekoračitvami stroškov, kar je vplivalo na celoten program Artemis. Senator Mark Kelly iz Arizone podpira načrte za vzpostavitev baze na Luni, vendar ostaja skeptičen glede možnosti pristanka že leta 2028. "Zelo zahtevno bo," je dejal Kelly. "Ne mislim pa, da je nemogoče." Po preletu Lune bo gravitacija posadko potegnila nazaj proti Zemlji. Deseti dan misije bo kapsula vstopila v Zemljino atmosfero, nato pa se bodo z uporabo padal spustili v Tihi ocean, kjer jih bodo pobrale reševalne ekipe NASA in ameriške mornarice.
language
slv
published at
2026-04-02T05:43:55
source
Bloomberg Adria
title
Uspešna iztrelitev: Nasini astronavti na zgodovinski misiji proti Luni
url
https://si.bloombergadria.com/tehnologija/inovacije/100929/uspesna-iztrelitev-nasini-astronavti-na-zgodovinski-misiji-proti-luni-video/news
article order
16
body
Četverica astronavtov misije Artemis 2 je ponoči po srednjeevropskem času zagnala motor kapsule Orion in se iz Zemljine orbite odpravila na pot proti Luni, okoli katere bo nato krožila v okviru desetdnevne misije ameriške vesoljske agencije Nasa. Posadka, ki jo sestavljajo Američani Reid Wiseman, Victor Glover in Christina Koch ter Kanadčan Jeremy Hansen, je skoraj 24 ur krožila okoli Zemlje, da bi preizkusila sisteme in se odločila, ali bo nadaljevala pot proti Luni. Potrditev nadaljevanja poti je iz Nasinega kontrolnega centra v Houstonu prišla po sestanku v četrtek zvečer po srednjeevropskem času. Pred tem so astronavti prve ure v vesolju preživeli s pregledovanjem opreme in odpravljanjem manjših težav v plovilu, ki še nikoli ni prevažalo ljudi. Prav tako so odgovarjali na vprašanja ameriških medijev, po lastnih besedah so precej časa prebili tudi "prilepljeni na okno". "Nič te ne pripravi na ta osupljiv pogled na tvoj domači planet," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejala Koch. Raketo Space Launch System (SLS), ki je v kapsuli Orion proti Luni prvič po letu 1972 ponesla človeško posadko, so z vesoljskega izstrelišča v Cape Canaveralu na Floridi izstrelili v četrtek ponoči po našem času. Orion bo v okviru desetdnevne misije, katere cilj je utreti pot pristanku na Luni leta 2028, obkrožil Zemljin naravni satelit. Misija Artemis 2 je bila prvotno načrtovana že za november 2024, a so jo zaradi tehničnih in drugih težav večkrat preložili. Nasa je dve leti pred tem uspešno izvedla poskusni polet okrog Lune brez posadke z misijo Artemis 1, nova ogromna oranžno-bela raketa SLS pa je zasnovana tako, da bo v prihodnje omogočila vračanje na Luno.
language
slv
published at
2026-04-03T06:04:36
source
SiOL
title
Posadka misije Artemis 2 na poti proti Luni
url
https://siol.net/novice/svet/posadka-misije-artemis-2-na-poti-proti-luni-video-688497

source scope

analyzed source count

omitted articles

article order
19
body
Ameriška vesoljska agencija Nasa je danes objavila prvi fotografiji Zemlje, ki ju je iz kapsule Orion posnel poveljnik misije Artemis 2 Reid Wiseman. Ta skupaj s tremi drugimi člani posadke potuje proti Luni. Cilj misije je utreti pot pristanku na Luni leta 2028. Prvo fotografijo so v Nasinem kontrolnem centru v Houstonu opisali kot "opomnik, da ne glede na to, kako daleč gremo, smo še vedno en svet, ki opazuje, upa in sega višje", poroča ameriški medij CNN. Wiseman je po poročanju CNN pojasnil, da je v nekem trenutku kontrolni center njihovo plovilo preusmeril tako, da so lahko videli celotno zemeljsko kroglo. "Lahko si videl Afriko, Evropo. In če si pogledal zelo natančno, si lahko videl severni sij. To je bil najbolj spektakularen trenutek". Četverica astronavtov misije Artemis 2 je ponoči po srednjeevropskem času zagnala motor kapsule Orion in se iz Zemljine orbite odpravila na pot proti Luni, okoli katere bo nato krožila v okviru desetdnevne Nasine misije. Posadka, ki jo sestavljajo Američani Wiseman, Victor Glover in Christina Koch ter Kanadčan Jeremy Hansen, je pred tem skoraj 24 ur krožila okoli Zemlje, da bi preizkusila sisteme in se odločila, ali bo nadaljevala pot proti Luni. Raketo Space Launch System (SLS), ki je v kapsuli Orion proti Luni prvič po letu 1972 ponesla človeško posadko, so z vesoljskega izstrelišča v Cape Canaveralu na Floridi izstrelili v četrtek ponoči po našem času.
language
slv
published at
2026-04-03T19:22:48
source
Žurnal24
title
Nasa objavila spektakularne nove posnetke Zemlje
url
https://www.zurnal24.si/svet/nasa-objavila-spektakularne-nove-posnetke-zemlje-457078
article order
33
body
Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo. Štirje astronavti na misiji Artemis II so zapustili Zemljino orbito, potem ko je njihovo vesoljsko plovilo Orion uspešno zagnalo glavni motor za zadnji pospešek proti Luni. Skoraj šest minutna translunarna injekcija (TLI), je potekala "brezhibno," je sporočila Lori Glaze iz ameriške nacionalne administracije za aeronavtiko in vesolje (NASA). Kanadski astronavt Jeremy Hansen pa je iz kapsule Orion sporočil, da se posadka "na poti proti Luni počuti precej dobro." Artemis II je zdaj na krožni poti, ki bo posadko ponesla okoli oddaljene strani Lune in nazaj, kar je tudi prvič po uspehu programa Apollo iz leta 1972, da ljudje potujejo izven Zemljine orbite. "Človeštvo je znova pokazalo, česa smo sposobni," je v komunikaciji z nadzornim centrom dejal Hansen in dodal: "Na to potovanje okoli Lune nas zdaj nosijo upi za prihodnost." Po približno enem dnevu v Zemljini orbiti je posadka preverila Orionove motorje, navigacijske sisteme in sisteme za vzdrževanje življenja, medtem ko je kapsula še krožila okoli planeta. Nato je bila dana končna odobritev za zagon motorja, to je bil tudi odločilni korak misije proti Luni. Manever tako imenovane translunarne injekcije je bil uspešen, posadko pa bo Orion ponesel dlje od zemlje kot kogarkoli doslej, več kot 7600 kilometrov onkraj Lune, preden bo gravitacija posadko obrnila nazaj proti domu. Še vedno pa ostaja možnost, da kontrolorji sami izvedejo manever za vrnitev na Zemljo tudi po obletu Lune, če bi se misija kakorkoli sfižila. V prvih 36 urah po pospešku (TLI) bo ob morebitnih težavah še vedno najhitrejša in najlažja pot domov obračanje, po tem obdobju pa bo hitreje in lažje Lino zaokrožiti in se na Zemljo vrniti po načrtovani poti, je že pred izstrelitvijo pojasnil vodja programa Orion Howard Hu. Dodal je, da je ekipa izvedla več sto tisoč simulacij, da bi zagotovili varno vrnitev posadke. Po uspešnem manevru ni skrival navdušenja: "Kakšna čudovita dva dneva!"
language
slv
published at
2026-04-03T06:57:34
source
Svet24
title
Manever uspešen, astronavti na poti proti temni strani Lune
url
https://svet24.si/novice/artemis-ii-zapustil-zemljino-orbito-tli-pot-na-luno-1890542
article order
13
body
Včeraj ponoči so iz vesoljskega izstrelišča v Cape Canaveralu na Floridi v okviru Nasine misije Artemis 2 uspešno izstrelili raketo Space Launch System "Paralelizem" med energetsko krizo iz začetka sedemdesetih let z zdajšnjo, ki smo ga začeli v včerajšnjem članku, lahko danes nadaljujemo z novo vzporednico med vesoljskimi misijami. Včeraj ponoči so iz vesoljskega izstrelišča v Cape Canaveralu na Floridi v okviru Nasine misije Artemis 2 uspešno izstrelili raketo Space Launch System (SLS), ki bo proti Luni v kapsuli Orion prvič po letu 1972 oziroma misiji Apollo 17 ponesla človeško posadko. Štiričlanska posadka astronavtov je v približno desetih minutah dosegla Zemljino orbito in se takoj spopadla s prvim nepričakovanim izzivom misije, in sicer okvare WC-ja v kapsuli, kar so tudi takoj, s pomočjo iz Houstona, uspešno rešili. O delikatnosti projekta priča tudi dejstvo, da je bilo nekaj napetosti tudi tik pred izstrelitvijo, saj so tehniki reševali težavo s senzorjem, ki je kazal temperaturo baterije zunaj dovoljenega območja, in odpravili težavo s komunikacijskim sistemom. Kmalu po izstrelitvi so poročali o začasni prekinitvi komunikacije med astronavti in nadzornim centrom na Zemlji, a kot je povedal direktor Nase Jared Isaacman, so jo kmalu ponovno vzpostavili. Naj tudi spomnimo na zaplete, ki so spremljale misijo Artemis 2, ki je bila prvotno načrtovana že za november 2024, vendar so jo zaradi tehničnih in drugih težav večkrat preložili. Če bo misija uspešna, bodo astronavti v ponedeljek prispeli na oddaljeno stran Lune. O tem, ali se bodo res tja odpravili, so se najbrž odločili sinoči, in sicer potem ko so okoli Zemlje krožili okoli 24 ur in preizkušali najrazličnejše sisteme in naprave. Če so se odločili nadaljevati štiridnevno pot proti Luni, bodo dosegli najbolj oddaljeno točko v vesolju, ki jo je človeštvo kdaj doseglo, več kot 400.000 kilometrov daleč, ne bodo pa pristali na Luni. V okviru približno 10-dnevne misije bodo mesec obleteli in se vrnili na Zemljo. Misiji Artemis 2 bo nato sledila misija Artemis 3, ki bo namenjena testu priključitve pristajalnega modula, nato naj bi astronavti v okviru misij Artemis 4 in 5 tudi pristali na Luni, kar želijo izvesti do konca leta 2028. Nedavno imenovani vodja Nase Jared Isaacman je minuli teden dejal tudi, da nameravajo ZDA v naslednjih letih na Luni postaviti 20 milijard dolarjev vredno bazo, ki bo odskočna deska za nadaljnje raziskovanje in kasnejše poti na Mars. Ameriška vlaganja v misijo Artemis mnogi vidijo tudi kot tekmovanje s Kitajsko, ki si trenutno prizadeva poslati ljudi na Luno do leta 2030.
language
slv
published at
2026-04-03T04:57:23
source
Primorski Dnevnik
title
Človeška posadka je spet poletela proti Luni
url
https://www.primorski.eu/se/cloveska-posadka-je-spet-poletela-proti-luni-GY2155008
article order
2
body
CAPE CANAVERAL * Misija Artemis 2 ameriške vesoljske agencije Nasa je bila večkrat preložena, če ne bo dodatnih presenečenj, pa bodo prvič po letu 1972 poslali človeško posadko proti Luni, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Gre tudi za prvi polet Nasine rakete Space Launch System (SLS), ki bo v vesolje v kapsuli Orion ponesla enega astronavta iz Kanade in tri iz ZDA, med njimi tudi Christino Koch - prvo žensko, ki bo sodelovala v poletu proti Luni. Ekipa bo v okviru približno 10-dnevne misije obletela Luno in se vrnila na Zemljo. Predstavniki Nase so v torek izrazili optimizem glede zadnjih priprav, pa tudi glede vremenskih pogojev za izstrelitev. Misija Artemis 2 je bila prvotno načrtovana že za november 2024, vendar so jo zaradi tehničnih in drugih težav večkrat preložili. Nasa je pred tem leta 2022 uspešno izvedla poskusni polet okrog Lune brez posadke z misijo Artemis 1, nova ogromna oranžno-bela raketa SLS pa je zasnovana tako, da bo v prihodnjih letih omogočila ponavljajoče se vrnitve na Luno. Misiji Artemis 2 bo namreč sledila misija Artemis 3, ki bo namenjena testu priključitve pristajalnega modula, nato naj bi astronavti v okviru misij Artemis 4 in 5 tudi pristali na Luni, kar želijo izvesti do konca leta 2028. Nedavno imenovani vodja Nase Jared Isaacman je minuli teden dejal tudi, da nameravajo ZDA v naslednjih letih na Luni postaviti 20 milijard dolarjev vredno bazo, ki bo odskočna deska za nadaljnje raziskovanje in kasnejše poti na Mars. Ambiciozni program Artemis se sicer že od začetka sooča z zamudami in presežnimi stroški. Vlada predsednika ZDA Donalda Trumpa ob tem pritiska na Naso, da bi pristanek na Luni izvedli še pred koncem njegovega mandata, nekateri strokovnjaki pa izražajo dvome v izvedljivost tega projekta, navaja AFP. Washington se pri programu Artemis izdatno zanaša tudi na zasebni sektor in vesoljska podjetja ameriških milijarderjev, kot sta SpaceX Elona Muska in Blue Origin Jeffa Bezosa. Za spust na površino Lune in pristanek bodo namreč potrebovali še pristajalni modul, ki ga podjetji še razvijata. Ameriška vlaganja v misijo Artemis mnogi vidijo tudi kot tekmovanje s Kitajsko, ki si trenutno prizadeva poslati ljudi na Luno do leta 2030, navaja AFP.
language
slv
published at
2026-04-01T08:57:15
source
Primorske Novice
title
Prvič po letu 1972 bodo poslali človeško posadko proti Luni
url
https://primorske.svet24.si/svet/prvic-po-letu-1972-bodo-poslali-clovesko-posadko-proti-luni
article order
4
body
Iz vesoljskega izstrelišča v Cape Canaveralu na Floridi so danes ponoči po srednjeevropskem času v okviru Nasine misije Artemis 2 uspešno izstrelili raketo Space Launch System (SLS), ki je proti Luni v kapsuli Orion prvič po letu 1972 ponesla človeško posadko. Svoj prispevek k izstrelitvi je dalo tudi slovensko znanje. Uspešna izstrelitev je bila vrhunec zahtevnega postopka, ki se je na izstrelišču na Floridi začel že v začetku tedna, osrednji del procedure pa je potekal od srede zjutraj po lokalnem času. V okolici izstrelišča in Kennedyjevega vesoljskega centra je po pisanju lokalnih medijev izstrelitev pospremilo okoli 400.000 ljudi. Misija Artemis 2 ameriške vesoljske agencije Nasa je bila prvotno načrtovana že za november 2024, vendar so jo zaradi tehničnih in drugih težav večkrat preložili. Zdaj so ob ugodnih vremenskih razmerah in brez pretiranih zapletov vendarle prvič po letu 1972 in takratni misiji Apollo 17 poslali človeško posadko proti Luni. Gre tudi za prvi polet Nasine rakete SLS, ki je v vesolje v kapsuli Orion ponesla Kanadčana Jeremyja Hansna in Američane Reida Wisemana, Victorja Gloverja ter Christino Koch. Ta je prva ženska, ki sodeluje v poletu proti Zemljinemu satelitu, Hansen je prvi astronavt na lunarni misiji, ki ni iz ZDA, Glover pa prvi temnopolti. Ekipa bo v okviru približno 10-dnevne misije obletela Luno in se vrnila na Zemljo. Sama pot do Lune naj bi trajala nekaj dni. Na odpravi bodo preizkusili sisteme, ki skrbijo za posadko in vzdržujejo življenju primerne razmere, pa tudi preverili, ali vesoljska ladja Orion kot celota deluje po načrtih. Če bo misija uspešna, bo šla ekipa astronavtov dlje v vesolje kot kateri koli človek doslej. Pomembno vlogo tako pri njej igra tudi Evropska vesoljska agencija, saj je pod njenim okriljem in v evropski vesoljski industriji - glavni izvajalec je bil Airbus - nastal podporni modul, ki bo astronavtom v Orionu zagotavljal vitalne sisteme - proizvodnjo električne energije s štirimi paneli sončnih celic pa tudi rezervoarje kisika in pogonskih sredstev. Pri tem najbolj vznemirljivem delu vesoljskega poleta je namreč pomembno vlogo odigrala oprema trboveljskega visokotehnološkega podjetja Dewesoft, nameščena na raketo, na izstrelitveno ploščad in prenosno izstrelišče ter v nadzornem centru. Dewesoftova oprema je zajela in prikazala različne telemetrijske podatke in inženirji so lahko v realnem času analizirali parametre z izstrelitvene ploščadi in tudi same rakete. V programu Artemis uporabljajo Dewesoftove merilne sisteme Sirius R8R, Nasi jih je trboveljsko podjetje dostavilo 32. Dewesoft sicer z Naso sodeluje že od leta 2003. Ameriška vesoljska agencija je sicer pred današnjo izstrelitvijo leta 2022 uspešno izvedla poskusni polet okrog Lune brez posadke z misijo Artemis 1, nova ogromna oranžno-bela raketa SLS pa je zasnovana tako, da bo v prihodnjih letih omogočila ponavljajoče se vrnitve na Luno. Misiji Artemis 2 bo namreč sledila misija Artemis 3, ki bo namenjena testu priključitve pristajalnega modula, nato naj bi astronavti v okviru misij Artemis 4 in 5 tudi pristali na Luni, kar želijo izvesti do konca leta 2028. Nedavno imenovani vodja Nase Jared Isaacman je minuli teden dejal tudi, da nameravajo ZDA v naslednjih letih na Luni postaviti 20 milijard dolarjev vredno bazo, ki bo odskočna deska za nadaljnje raziskovanje in kasnejše poti na Mars. Vlada predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki je današnjo izstrelitev pospremil z besedami, da ZDA v vseh pogledih "zmagujejo v vesolju, na Zemlji in povsod vmes", ob tem pritiska na Naso, da bi pristanek na Luni izvedli še pred koncem njegovega mandata, nekateri strokovnjaki pa izražajo dvome o izvedljivosti tega. Washington se pri programu Artemis izdatno zanaša tudi na zasebni sektor in vesoljska podjetja ameriških milijarderjev, kot sta SpaceX Elona Muska in Blue Origin Jeffa Bezosa. Za spust na površino Lune in pristanek bodo namreč potrebovali še pristajalni modul, ki ga podjetji še razvijata.
language
slv
published at
2026-04-02T08:22:05
source
Lokalec.si
title
Proti Luni prvič po več kot 50 letih poletela človeška posadka
url
https://www.lokalec.si/proti-luni-prvic-po-vec-kot-50-letih-poletela-cloveska-posadka/
article order
6
body
Uspešna izstrelitev je bila vrhunec zahtevnega postopka, ki se je na izstrelišču na Floridi začel že v začetku tedna, osrednji del procedure pa je potekal od srede zjutraj po lokalnem času. V okolici izstrelišča in Kennedyjevega vesoljskega centra je po pisanju lokalnih medijev izstrelitev pospremilo okoli 400.000 ljudi. Misija Artemis 2 ameriške vesoljske agencije Nasa je bila prvotno načrtovana že za november 2024, vendar so jo zaradi tehničnih in drugih težav večkrat preložili. Zdaj so ob ugodnih vremenskih razmerah in brez pretiranih zapletov vendarle prvič po letu 1972 in takratni misiji Apollo 17 poslali človeško posadko proti Luni. Gre tudi za prvi polet Nasine rakete SLS, ki je v vesolje v kapsuli Orion ponesla Kanadčana Jeremyja Hansna in Američane Reida Wisemana, Victorja Gloverja ter Christino Koch. Ta je prva ženska, ki sodeluje v poletu proti Zemljinemu satelitu, Hansen je prvi astronavt na lunarni misiji, ki ni iz ZDA, Glover pa prvi temnopolti. Ekipa bo v okviru približno 10-dnevne misije obletela Luno in se vrnila na Zemljo. Sama pot do Lune naj bi trajala nekaj dni. Na odpravi bodo preizkusili sisteme, ki skrbijo za posadko in vzdržujejo življenju primerne razmere, pa tudi preverili, ali vesoljska ladja Orion kot celota deluje po načrtih. Če bo misija uspešna, bo šla ekipa astronavtov dlje v vesolje kot kateri koli človek doslej. Misija Artemis je sicer mednarodno partnerstvo. Pomembno vlogo tako pri njej igra tudi Evropska vesoljska agencija, saj je pod njenim okriljem in v evropski vesoljski industriji - glavni izvajalec je bil Airbus - nastal podporni modul, ki bo astronavtom v Orionu zagotavljal vitalne sisteme - proizvodnjo električne energije s štirimi paneli sončnih celic pa tudi rezervoarje kisika in pogonskih sredstev. K današnji izstrelitvi je svoj prispevek dodalo tudi slovensko znanje. Pri tem najbolj vznemirljivem delu vesoljskega poleta je namreč pomembno vlogo odigrala oprema trboveljskega visokotehnološkega podjetja Dewesoft, nameščena na raketo, na izstrelitveno ploščad in prenosno izstrelišče ter v nadzornem centru. Dewesoftova oprema je zajela in prikazala različne telemetrijske podatke in inženirji so lahko v realnem času analizirali parametre z izstrelitvene ploščadi in tudi same rakete. V programu Artemis uporabljajo Dewesoftove merilne sisteme Sirius R8R, Nasi jih je trboveljsko podjetje dostavilo 32. Dewesoft sicer z Naso sodeluje že od leta 2003. Ameriška vesoljska agencija je sicer pred današnjo izstrelitvijo leta 2022 uspešno izvedla poskusni polet okrog Lune brez posadke z misijo Artemis 1, nova ogromna oranžno-bela raketa SLS pa je zasnovana tako, da bo v prihodnjih letih omogočila ponavljajoče se vrnitve na Luno. Misiji Artemis 2 bo namreč sledila misija Artemis 3, ki bo namenjena testu priključitve pristajalnega modula, nato naj bi astronavti v okviru misij Artemis 4 in 5 tudi pristali na Luni, kar želijo izvesti do konca leta 2028. Nedavno imenovani vodja Nase Jared Isaacman je minuli teden dejal tudi, da nameravajo ZDA v naslednjih letih na Luni postaviti 20 milijard dolarjev vredno bazo, ki bo odskočna deska za nadaljnje raziskovanje in kasnejše poti na Mars. Ambiciozni program Artemis se že od začetka sooča z zamudami in presežnimi stroški. Vlada predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki je današnjo izstrelitev pospremil z besedami, da ZDA v vseh pogledih "zmagujejo v vesolju, na Zemlji in povsod vmes", ob tem pritiska na Naso, da bi pristanek na Luni izvedli še pred koncem njegovega mandata, nekateri strokovnjaki pa izražajo dvome o izvedljivosti tega. Washington se pri programu Artemis izdatno zanaša tudi na zasebni sektor in vesoljska podjetja ameriških milijarderjev, kot sta SpaceX Elona Muska in Blue Origin Jeffa Bezosa. Za spust na površino Lune in pristanek bodo namreč potrebovali še pristajalni modul, ki ga podjetji še razvijata. Ameriška vlaganja v misijo Artemis mnogi vidijo tudi kot tekmovanje s Kitajsko, ki si trenutno prizadeva poslati ljudi na Luno do leta 2030.
language
slv
published at
2026-04-02T08:06:25
source
Znanost STA
title
Proti Luni prvič po več kot 50 letih poletela človeška posadka
url
https://znanost.sta.si/3540930/proti-luni-prvic-po-vec-kot-50-letih-poletela-cloveska-posadka
article order
32
body
Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo. Iz vesoljskega izstrelišča v Cape Canaveralu na Floridi so danes (2.4.) ponoči ob 00.34 po srednjeevropskem času v okviru Nasine misije Artemis 2 uspešno izstrelili raketo Space Launch System (SLS), ki je proti Luni v kapsuli Orion prvič po letu 1972 ponesla človeško posadko. Svoj prispevek k izstrelitvi je dalo tudi slovensko znanje. Pri tem najbolj vznemirljivem delu vesoljskega poleta je namreč pomembno vlogo odigrala oprema trboveljskega visokotehnološkega podjetja Dewesoft, nameščena na raketo, na izstrelitveno ploščad in prenosno izstrelišče ter v nadzornem centru. Dewesoftova oprema je zajela in prikazala različne telemetrijske podatke in inženirji so lahko v realnem času analizirali parametre z izstrelitvene ploščadi in tudi same rakete. V programu Artemis uporabljajo Dewesoftove merilne sisteme Sirius R8R, Nasi jih je trboveljsko podjetje dostavilo 32. Dewesoft sicer z Naso sodeluje že od leta 2003.
language
slv
published at
2026-04-02T06:46:03
source
Kum24.si
title
V programu Artemis uporabljajo Dewesoftove merilne sisteme - Kum24
url
https://kum.svet24.si/novice/v-programu-artemis-uporabljajo-dewesoftove-merilne-sisteme-1890271
article order
18
body
Štiričlanska posadka bo v orbiti okoli 24 ur krožila okoli Zemlje, da bi preizkusila sisteme in se odločila, ali bo nadaljevala štiridnevno pot proti Luni. Tik pred izstrelitvijo je bilo po poročanju tujih tiskovnih agencij nekaj napetosti, saj so tehniki reševali težavo s senzorjem, ki je kazal temperaturo baterije zunaj dovoljenega območja, in odpravili težavo s komunikacijskim sistemom. Kmalu po izstrelitvi so poročali o začasni prekinitvi komunikacije med astronavti in nadzornim centrom na Zemlji, a kot je povedal direktor Nase Jared Isaacman so jo kmalu ponovno vzpostavili. Če bo misija uspešna, bodo astronavti v ponedeljek prispeli na oddaljeno stran Lune. Dosegli bodo najbolj oddaljeno točko v vesolju, ki jo je človeštvo kdaj doseglo, več kot 400.000 kilometrov daleč, ne bodo pa pristali na Luni. V okviru približno 10-dnevne misije bodo obleteli Luno in se vrnili na Zemljo. Nasina raketa SLS je v vesolje v kapsuli Orion ponesla Kanadčana Jeremyja Hansna in Američane Reida Wisemana, Victorja Gloverja ter Christino Koch. Ta je prva ženska, ki sodeluje v poletu proti Zemljinemu satelitu, Hansen je prvi astronavt na lunarni misiji, ki ni iz ZDA, Glover pa prvi temnopolti. Na odpravi bodo preizkusili sisteme, ki skrbijo za posadko in vzdržujejo življenju primerne razmere, pa tudi preverili, ali vesoljska ladja Orion kot celota deluje po načrtih. Če bo misija uspešna, bo šla ekipa astronavtov dlje v vesolje kot kateri koli človek doslej. Ameriški predsednik Donald Trump je ob uspešni izstrelitvi misije v vesolje ob začetku nagovora Američanom čestital astronavtom in ekipi Nase, ki je omogočila uspešno izstrelitev rakete, s katero se je posadka odpravila na zgodovinsko misijo. Misija Artemis 2 je bila prvotno načrtovana že za november 2024, vendar so jo zaradi tehničnih in drugih težav večkrat preložili. Nasa je pred tem leta 2022 uspešno izvedla poskusni polet okrog Lune brez posadke z misijo Artemis 1, nova ogromna oranžno-bela raketa SLS pa je zasnovana tako, da bo v prihodnjih letih omogočila ponavljajoče se vrnitve na Luno.
language
slv
published at
2026-04-02T05:50:14
source
Reporter
title
Artemis 2 v orbiti: človeška posadka prvič po pol stoletja proti Luni
url
https://reporter.si/clanek/svet/artemis-2-v-orbiti-nato-proti-luni-1890265

omitted source count

total source count