IHR in ECPM: Iran v letu 2025 usmrtil rekordnih 1639 oseb 13.4.2026
Organizaciji Iran Human Rights (IHR) in Skupaj proti smrtni kazni (ECPM) sta v skupnem letnem poročilu razkrili, da so iranske oblasti v letu 2025 usmrtile najmanj 1639 oseb. To predstavlja 68-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2024 in je najvišje zabeleženo število usmrtitev od leta 1989. Poročilo izpostavlja, da režim smrtno kazen uporablja kot ključno orodje za ustrahovanje prebivalstva in preprečevanje novih protivladnih protestov. Med usmrčenimi je bilo rekordnih 48 žensk, skoraj polovica vseh usmrtitev pa je bila povezana s kaznivimi dejanji z drogami. Organizacije opozarjajo, da so te številke zgolj potrjen minimum, saj oblasti večino eksekucij izvedejo v tajnosti. Poleg sodnih usmrtitev z obešanjem poročilo opozarja tudi na stotine protestnikov, ki so bili ubiti med uličnimi nemiri ali pa jim trenutno v zaporih še vedno grozi smrtna kazen zaradi obtožb o vohunjenju in vojni proti Bogu.
Infografika
Analiza trditev
| Trditev | Ključne razlike | STA | 24ur | Delo | Nova24TV | Mladina | Dnevnik | Tednik Demokracija | Reporter |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Vse uradno zabeležene usmrtitve v zadnjem obdobju so bile izvedene z obešanjem. | Večina potrjuje obešanje, Demokracija dopušča ustrelitev. | Ni omenjeno | Delno: Omenja obešanje pri ženskah, ne izrecno za vse primere. | Da: Članek pravi, da so bile vse znane usmrtitve z obešanjem. | Delno: Omenja, da so eksekucije večinoma obešanja. | Da: AFP navaja, da so bile vse znane usmrtitve z obešanjem. | Da: AFP navaja, da so bile vse znane usmrtitve izvedene z obešanjem. | Ne: Članek omenja obešanje ali ustrelitev. | Da: AFP navaja, da so bile vse znane usmrtitve izvedene z obešanjem. |
| Iranske oblasti so v letu 2025 usmrtile najmanj 1639 ljudi. | Večina potrjuje leto 2025, STA pa navaja le "lansko leto". | Delno: Članek navaja 1639 usmrtitev za "lansko leto", ne specifično 2025. | Da: Članek navaja točno to število za lansko leto. | Da: Članek navaja točno to število za leto 2025. | Da: Članek navaja točno to številko za leto 2025. | Da: Članek navaja 1639 usmrtitev v letu 2025. | Da: Članek navaja 1639 usmrtitev v letu 2025. | Da: Članek navaja točno to število za leto 2025. | Da: Naslov in uvod potrjujeta točno to število za leto 2025. |
| Leta 2025 je bilo v Iranu usmrčenih najmanj 48 žensk, kar je največ v zadnjih dveh desetletjih. | Večina potrjuje rekord; STA molči, Demokracija brez primerjave. | Ni omenjeno | Da: Navedeno je število 48 žensk in rekord v dveh desetletjih. | Da: Navedeno je število 48 in podatek o dveh desetletjih. | Da: Navedeno je število 48 in obdobje več kot 20 let. | Da: Potrjeno število 48 žensk in časovni okvir dveh desetletij. | Da: Potrjeno število 48 žensk in rekord v dveh desetletjih. | Delno: Omenja 48 žensk v 2025, ne pa primerjave z dvema desetletjema. | Da: Besedilo potrjuje 48 žensk in rekord v več kot dveh desetletjih. |
| Iranski režim uporablja smrtno kazen kot orodje za zastraševanje in preprečevanje novih protestov. | Večina potrjuje zastraševanje; STA molči, 24ur je manj eksplicitna. | Ni omenjeno | Delno: Omenjeno kot sredstvo zatiranja in represije v krizi. | Da: Direktor IHR navaja ustvarjanje strahu za preprečitev protestov. | Da: Strokovnjaki opozarjajo na uporabo kazni za zastraševanje. | Da: Navedeno, da oblasti ustvarjajo strah za preprečitev protestov. | Da: Direktor IHR navaja ustvarjanje strahu za preprečitev protestov. | Da: Navedeno kot orodje zatiranja, represije in obračuna s kritiki. | Da: Direktor IHR navaja ustvarjanje strahu za preprečitev protestov. |
| Režim izkorišča vojne razmere z ZDA in Izraelom za konstruiranje obtožb o vohunjenju. | Le desni mediji potrjujejo izkoriščanje napetosti za nadzor. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Delno: Omenja izkoriščanje napetosti z ZDA/Izraelom za nadzor. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Besedilo neposredno potrjuje tovrstno izkoriščanje razmer. | Ni omenjeno |
| Iran izvede največ usmrtitev na prebivalca med vsemi državami na svetu. | Večina potrjuje prek NVO, Nova24TV omili, desni/STA molčijo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: To trditev v članku navajajo skupine za človekove pravice. | Delno: ZN ga označujejo kot eno od držav z največ usmrtitvami. | Da: To trdijo skupine za človekove pravice v članku. | Da: Amnesty International navaja največ usmrtitev na prebivalca. | Ni omenjeno | Da: Skupine za človekove pravice to trditev neposredno navajajo. |
| Stotinam priprtih protestnikov iz januarskih nemirov še vedno grozi smrtna kazen. | Leva in sredinska glasila potrjujejo, desna molčijo ali so nejasna. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek omenja stotine protestnikov, ki jim grozi smrtna kazen. | Delno: Omenja stotine v zaporih in proteste januarja 2026. | Da: Omenjeno, da stotinam priprtih še vedno grozi smrtna kazen. | Da: Stotinam priprtih protestnikov še vedno grozi usmrtitev. | Ni omenjeno | Da: Članek omenja grožnjo smrtne kazni za stotine priprtih protestnikov. |
| Število usmrtitev v letu 2025 je najvišje zabeleženo število od leta 1989. | Vsi viri trditev enotno potrjujejo brez vsebinskih razlik. | Da: Članek potrjuje, da je 1639 najvišje število od leta 1989. | Da: Članek izrecno navaja, da je to najvišje število od leta 1989. | Da: Članek večkrat izpostavi to primerjavo z letom 1989. | Da: Naslov in uvod potrjujeta najvišje število v zadnjih 36 letih. | Da: Članek izrecno navaja to primerjavo z letom 1989. | Da: Članek izrecno navaja, da je to najvišje število od leta 1989. | Da: Članek to izrecno navaja v uvodu. | Da: Besedilo eksplicitno navaja ta podatek. |
| Število usmrtitev v Iranu se je v primerjavi z letom 2024 povečalo za 68 odstotkov. | Večina potrjuje; STA edina ne omenja podatka. | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje 68-odstoten porast glede na leto 2024. | Da: Besedilo potrjuje 68-odstoten porast glede na leto 2024. | Da: Besedilo eksplicitno potrjuje 68-odstotno povečanje. | Da: Naveden je 68-odstoten porast glede na leto 2024. | Da: Naveden je 68-odstoten porast glede na leto 2024. | Da: Besedilo eksplicitno potrjuje 68-odstotno povečanje. | Da: Članek navaja 68-odstoten porast glede na leto 2024. |
| Skoraj polovica vseh usmrtitev v Iranu je bila povezana s kaznivimi dejanji z drogami. | Večina potrjuje; Nova24TV edina navaja natančne odstotke. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Poročilo navaja, da je bila takšna skoraj polovica usmrtitev. | Da: Članek navaja delež med 46 in 52 odstotki za narkotike. | Da: Poročilo navaja, da je bila skoraj polovica obsojena zaradi drog. | Da: Poročilo navaja, da je bila skoraj polovica obsojena zaradi drog. | Ni omenjeno | Da: Poročilo navaja, da je bila skoraj polovica obsojena zaradi drog. |
| Mnoge usmrčene ženske so bile predhodno žrtve nasilja v družini. | Leva in sredinska glasila potrjujejo, desna molčijo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Poročilo pojasnjuje, da so bile ženske pogosto v nasilnih razmerjih. | Ni omenjeno | Da: Navedeno, da so bile ženske pogosto v nasilnih razmerjih. | Da: Navedeno je, da so bile ženske pogosto v nasilnih razmerjih. | Ni omenjeno | Da: Poročilo pojasnjuje, da so bile pogosto v nasilnih razmerjih. |
| Iranske oblasti večine izvršitev smrtnih kazni ne objavijo uradno. | Le Nova24TV poroča o neobjavljenih usmrtitvah, ostali molčijo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Organizaciji poudarjata, da oblasti večine ne objavijo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Slovenska zunanja politika je po mnenju nekaterih kritikov premalo odločna do iranskega režima. | Le Demokracija ostro kritizira, ostali viri molčijo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Avtor kritizira 'impotentno' politiko in molk ministrice. | Ni omenjeno |
claims
- Vse uradno zabeležene usmrtitve v zadnjem obdobju so bile izvedene z obešanjem.
- Iranske oblasti so v letu 2025 usmrtile najmanj 1639 ljudi.
- Leta 2025 je bilo v Iranu usmrčenih najmanj 48 žensk, kar je največ v zadnjih dveh desetletjih.
- Iranski režim uporablja smrtno kazen kot orodje za zastraševanje in preprečevanje novih protestov.
- Režim izkorišča vojne razmere z ZDA in Izraelom za konstruiranje obtožb o vohunjenju.
- Iran izvede največ usmrtitev na prebivalca med vsemi državami na svetu.
- Stotinam priprtih protestnikov iz januarskih nemirov še vedno grozi smrtna kazen.
- Število usmrtitev v letu 2025 je najvišje zabeleženo število od leta 1989.
- Število usmrtitev v Iranu se je v primerjavi z letom 2024 povečalo za 68 odstotkov.
- Skoraj polovica vseh usmrtitev v Iranu je bila povezana s kaznivimi dejanji z drogami.
- Mnoge usmrčene ženske so bile predhodno žrtve nasilja v družini.
- Iranske oblasti večine izvršitev smrtnih kazni ne objavijo uradno.
- Slovenska zunanja politika je po mnenju nekaterih kritikov premalo odločna do iranskega režima.
key differences
- Iran izvede največ usmrtitev na prebivalca med vsemi državami na svetu.
- Večina potrjuje prek NVO, Nova24TV omili, desni/STA molčijo.
- Iranske oblasti so v letu 2025 usmrtile najmanj 1639 ljudi.
- Večina potrjuje leto 2025, STA pa navaja le "lansko leto".
- Iranske oblasti večine izvršitev smrtnih kazni ne objavijo uradno.
- Le Nova24TV poroča o neobjavljenih usmrtitvah, ostali molčijo.
- Iranski režim uporablja smrtno kazen kot orodje za zastraševanje in preprečevanje novih protestov.
- Večina potrjuje zastraševanje; STA molči, 24ur je manj eksplicitna.
- Leta 2025 je bilo v Iranu usmrčenih najmanj 48 žensk, kar je največ v zadnjih dveh desetletjih.
- Večina potrjuje rekord; STA molči, Demokracija brez primerjave.
- Mnoge usmrčene ženske so bile predhodno žrtve nasilja v družini.
- Leva in sredinska glasila potrjujejo, desna molčijo.
- Režim izkorišča vojne razmere z ZDA in Izraelom za konstruiranje obtožb o vohunjenju.
- Le desni mediji potrjujejo izkoriščanje napetosti za nadzor.
- Skoraj polovica vseh usmrtitev v Iranu je bila povezana s kaznivimi dejanji z drogami.
- Večina potrjuje; Nova24TV edina navaja natančne odstotke.
- Slovenska zunanja politika je po mnenju nekaterih kritikov premalo odločna do iranskega režima.
- Le Demokracija ostro kritizira, ostali viri molčijo.
- Stotinam priprtih protestnikov iz januarskih nemirov še vedno grozi smrtna kazen.
- Leva in sredinska glasila potrjujejo, desna molčijo ali so nejasna.
- Vse uradno zabeležene usmrtitve v zadnjem obdobju so bile izvedene z obešanjem.
- Večina potrjuje obešanje, Demokracija dopušča ustrelitev.
- Število usmrtitev v Iranu se je v primerjavi z letom 2024 povečalo za 68 odstotkov.
- Večina potrjuje; STA edina ne omenja podatka.
- Število usmrtitev v letu 2025 je najvišje zabeleženo število od leta 1989.
- Vsi viri trditev enotno potrjujejo brez vsebinskih razlik.
source analyses
- 24ur
- Iran izvede največ usmrtitev na prebivalca med vsemi državami na svetu.
- Ni omenjeno
- Iranske oblasti so v letu 2025 usmrtile najmanj 1639 ljudi.
- Da: Članek navaja točno to število za lansko leto.
- Iranske oblasti večine izvršitev smrtnih kazni ne objavijo uradno.
- Ni omenjeno
- Iranski režim uporablja smrtno kazen kot orodje za zastraševanje in preprečevanje novih protestov.
- Delno: Omenjeno kot sredstvo zatiranja in represije v krizi.
- Leta 2025 je bilo v Iranu usmrčenih najmanj 48 žensk, kar je največ v zadnjih dveh desetletjih.
- Da: Navedeno je število 48 žensk in rekord v dveh desetletjih.
- Mnoge usmrčene ženske so bile predhodno žrtve nasilja v družini.
- Ni omenjeno
- Režim izkorišča vojne razmere z ZDA in Izraelom za konstruiranje obtožb o vohunjenju.
- Ni omenjeno
- Skoraj polovica vseh usmrtitev v Iranu je bila povezana s kaznivimi dejanji z drogami.
- Ni omenjeno
- Slovenska zunanja politika je po mnenju nekaterih kritikov premalo odločna do iranskega režima.
- Ni omenjeno
- Stotinam priprtih protestnikov iz januarskih nemirov še vedno grozi smrtna kazen.
- Ni omenjeno
- Vse uradno zabeležene usmrtitve v zadnjem obdobju so bile izvedene z obešanjem.
- Delno: Omenja obešanje pri ženskah, ne izrecno za vse primere.
- Število usmrtitev v Iranu se je v primerjavi z letom 2024 povečalo za 68 odstotkov.
- Da: Članek potrjuje 68-odstoten porast glede na leto 2024.
- Število usmrtitev v letu 2025 je najvišje zabeleženo število od leta 1989.
- Da: Članek izrecno navaja, da je to najvišje število od leta 1989.
- Delo
- Iran izvede največ usmrtitev na prebivalca med vsemi državami na svetu.
- Da: To trditev v članku navajajo skupine za človekove pravice.
- Iranske oblasti so v letu 2025 usmrtile najmanj 1639 ljudi.
- Da: Članek navaja točno to število za leto 2025.
- Iranske oblasti večine izvršitev smrtnih kazni ne objavijo uradno.
- Ni omenjeno
- Iranski režim uporablja smrtno kazen kot orodje za zastraševanje in preprečevanje novih protestov.
- Da: Direktor IHR navaja ustvarjanje strahu za preprečitev protestov.
- Leta 2025 je bilo v Iranu usmrčenih najmanj 48 žensk, kar je največ v zadnjih dveh desetletjih.
- Da: Navedeno je število 48 in podatek o dveh desetletjih.
- Mnoge usmrčene ženske so bile predhodno žrtve nasilja v družini.
- Da: Poročilo pojasnjuje, da so bile ženske pogosto v nasilnih razmerjih.
- Režim izkorišča vojne razmere z ZDA in Izraelom za konstruiranje obtožb o vohunjenju.
- Ni omenjeno
- Skoraj polovica vseh usmrtitev v Iranu je bila povezana s kaznivimi dejanji z drogami.
- Da: Poročilo navaja, da je bila takšna skoraj polovica usmrtitev.
- Slovenska zunanja politika je po mnenju nekaterih kritikov premalo odločna do iranskega režima.
- Ni omenjeno
- Stotinam priprtih protestnikov iz januarskih nemirov še vedno grozi smrtna kazen.
- Da: Članek omenja stotine protestnikov, ki jim grozi smrtna kazen.
- Vse uradno zabeležene usmrtitve v zadnjem obdobju so bile izvedene z obešanjem.
- Da: Članek pravi, da so bile vse znane usmrtitve z obešanjem.
- Število usmrtitev v Iranu se je v primerjavi z letom 2024 povečalo za 68 odstotkov.
- Da: Besedilo potrjuje 68-odstoten porast glede na leto 2024.
- Število usmrtitev v letu 2025 je najvišje zabeleženo število od leta 1989.
- Da: Članek večkrat izpostavi to primerjavo z letom 1989.
- Dnevnik
- Iran izvede največ usmrtitev na prebivalca med vsemi državami na svetu.
- Da: Amnesty International navaja največ usmrtitev na prebivalca.
- Iranske oblasti so v letu 2025 usmrtile najmanj 1639 ljudi.
- Da: Članek navaja 1639 usmrtitev v letu 2025.
- Iranske oblasti večine izvršitev smrtnih kazni ne objavijo uradno.
- Ni omenjeno
- Iranski režim uporablja smrtno kazen kot orodje za zastraševanje in preprečevanje novih protestov.
- Da: Direktor IHR navaja ustvarjanje strahu za preprečitev protestov.
- Leta 2025 je bilo v Iranu usmrčenih najmanj 48 žensk, kar je največ v zadnjih dveh desetletjih.
- Da: Potrjeno število 48 žensk in rekord v dveh desetletjih.
- Mnoge usmrčene ženske so bile predhodno žrtve nasilja v družini.
- Da: Navedeno je, da so bile ženske pogosto v nasilnih razmerjih.
- Režim izkorišča vojne razmere z ZDA in Izraelom za konstruiranje obtožb o vohunjenju.
- Ni omenjeno
- Skoraj polovica vseh usmrtitev v Iranu je bila povezana s kaznivimi dejanji z drogami.
- Da: Poročilo navaja, da je bila skoraj polovica obsojena zaradi drog.
- Slovenska zunanja politika je po mnenju nekaterih kritikov premalo odločna do iranskega režima.
- Ni omenjeno
- Stotinam priprtih protestnikov iz januarskih nemirov še vedno grozi smrtna kazen.
- Da: Stotinam priprtih protestnikov še vedno grozi usmrtitev.
- Vse uradno zabeležene usmrtitve v zadnjem obdobju so bile izvedene z obešanjem.
- Da: AFP navaja, da so bile vse znane usmrtitve izvedene z obešanjem.
- Število usmrtitev v Iranu se je v primerjavi z letom 2024 povečalo za 68 odstotkov.
- Da: Naveden je 68-odstoten porast glede na leto 2024.
- Število usmrtitev v letu 2025 je najvišje zabeleženo število od leta 1989.
- Da: Članek izrecno navaja, da je to najvišje število od leta 1989.
- Mladina
- Iran izvede največ usmrtitev na prebivalca med vsemi državami na svetu.
- Da: To trdijo skupine za človekove pravice v članku.
- Iranske oblasti so v letu 2025 usmrtile najmanj 1639 ljudi.
- Da: Članek navaja 1639 usmrtitev v letu 2025.
- Iranske oblasti večine izvršitev smrtnih kazni ne objavijo uradno.
- Ni omenjeno
- Iranski režim uporablja smrtno kazen kot orodje za zastraševanje in preprečevanje novih protestov.
- Da: Navedeno, da oblasti ustvarjajo strah za preprečitev protestov.
- Leta 2025 je bilo v Iranu usmrčenih najmanj 48 žensk, kar je največ v zadnjih dveh desetletjih.
- Da: Potrjeno število 48 žensk in časovni okvir dveh desetletij.
- Mnoge usmrčene ženske so bile predhodno žrtve nasilja v družini.
- Da: Navedeno, da so bile ženske pogosto v nasilnih razmerjih.
- Režim izkorišča vojne razmere z ZDA in Izraelom za konstruiranje obtožb o vohunjenju.
- Ni omenjeno
- Skoraj polovica vseh usmrtitev v Iranu je bila povezana s kaznivimi dejanji z drogami.
- Da: Poročilo navaja, da je bila skoraj polovica obsojena zaradi drog.
- Slovenska zunanja politika je po mnenju nekaterih kritikov premalo odločna do iranskega režima.
- Ni omenjeno
- Stotinam priprtih protestnikov iz januarskih nemirov še vedno grozi smrtna kazen.
- Da: Omenjeno, da stotinam priprtih še vedno grozi smrtna kazen.
- Vse uradno zabeležene usmrtitve v zadnjem obdobju so bile izvedene z obešanjem.
- Da: AFP navaja, da so bile vse znane usmrtitve z obešanjem.
- Število usmrtitev v Iranu se je v primerjavi z letom 2024 povečalo za 68 odstotkov.
- Da: Naveden je 68-odstoten porast glede na leto 2024.
- Število usmrtitev v letu 2025 je najvišje zabeleženo število od leta 1989.
- Da: Članek izrecno navaja to primerjavo z letom 1989.
- Nova24TV
- Iran izvede največ usmrtitev na prebivalca med vsemi državami na svetu.
- Delno: ZN ga označujejo kot eno od držav z največ usmrtitvami.
- Iranske oblasti so v letu 2025 usmrtile najmanj 1639 ljudi.
- Da: Članek navaja točno to številko za leto 2025.
- Iranske oblasti večine izvršitev smrtnih kazni ne objavijo uradno.
- Da: Organizaciji poudarjata, da oblasti večine ne objavijo.
- Iranski režim uporablja smrtno kazen kot orodje za zastraševanje in preprečevanje novih protestov.
- Da: Strokovnjaki opozarjajo na uporabo kazni za zastraševanje.
- Leta 2025 je bilo v Iranu usmrčenih najmanj 48 žensk, kar je največ v zadnjih dveh desetletjih.
- Da: Navedeno je število 48 in obdobje več kot 20 let.
- Mnoge usmrčene ženske so bile predhodno žrtve nasilja v družini.
- Ni omenjeno
- Režim izkorišča vojne razmere z ZDA in Izraelom za konstruiranje obtožb o vohunjenju.
- Delno: Omenja izkoriščanje napetosti z ZDA/Izraelom za nadzor.
- Skoraj polovica vseh usmrtitev v Iranu je bila povezana s kaznivimi dejanji z drogami.
- Da: Članek navaja delež med 46 in 52 odstotki za narkotike.
- Slovenska zunanja politika je po mnenju nekaterih kritikov premalo odločna do iranskega režima.
- Ni omenjeno
- Stotinam priprtih protestnikov iz januarskih nemirov še vedno grozi smrtna kazen.
- Delno: Omenja stotine v zaporih in proteste januarja 2026.
- Vse uradno zabeležene usmrtitve v zadnjem obdobju so bile izvedene z obešanjem.
- Delno: Omenja, da so eksekucije večinoma obešanja.
- Število usmrtitev v Iranu se je v primerjavi z letom 2024 povečalo za 68 odstotkov.
- Da: Besedilo eksplicitno potrjuje 68-odstotno povečanje.
- Število usmrtitev v letu 2025 je najvišje zabeleženo število od leta 1989.
- Da: Naslov in uvod potrjujeta najvišje število v zadnjih 36 letih.
- Reporter
- Iran izvede največ usmrtitev na prebivalca med vsemi državami na svetu.
- Da: Skupine za človekove pravice to trditev neposredno navajajo.
- Iranske oblasti so v letu 2025 usmrtile najmanj 1639 ljudi.
- Da: Naslov in uvod potrjujeta točno to število za leto 2025.
- Iranske oblasti večine izvršitev smrtnih kazni ne objavijo uradno.
- Ni omenjeno
- Iranski režim uporablja smrtno kazen kot orodje za zastraševanje in preprečevanje novih protestov.
- Da: Direktor IHR navaja ustvarjanje strahu za preprečitev protestov.
- Leta 2025 je bilo v Iranu usmrčenih najmanj 48 žensk, kar je največ v zadnjih dveh desetletjih.
- Da: Besedilo potrjuje 48 žensk in rekord v več kot dveh desetletjih.
- Mnoge usmrčene ženske so bile predhodno žrtve nasilja v družini.
- Da: Poročilo pojasnjuje, da so bile pogosto v nasilnih razmerjih.
- Režim izkorišča vojne razmere z ZDA in Izraelom za konstruiranje obtožb o vohunjenju.
- Ni omenjeno
- Skoraj polovica vseh usmrtitev v Iranu je bila povezana s kaznivimi dejanji z drogami.
- Da: Poročilo navaja, da je bila skoraj polovica obsojena zaradi drog.
- Slovenska zunanja politika je po mnenju nekaterih kritikov premalo odločna do iranskega režima.
- Ni omenjeno
- Stotinam priprtih protestnikov iz januarskih nemirov še vedno grozi smrtna kazen.
- Da: Članek omenja grožnjo smrtne kazni za stotine priprtih protestnikov.
- Vse uradno zabeležene usmrtitve v zadnjem obdobju so bile izvedene z obešanjem.
- Da: AFP navaja, da so bile vse znane usmrtitve izvedene z obešanjem.
- Število usmrtitev v Iranu se je v primerjavi z letom 2024 povečalo za 68 odstotkov.
- Da: Članek navaja 68-odstoten porast glede na leto 2024.
- Število usmrtitev v letu 2025 je najvišje zabeleženo število od leta 1989.
- Da: Besedilo eksplicitno navaja ta podatek.
- STA
- Iran izvede največ usmrtitev na prebivalca med vsemi državami na svetu.
- Ni omenjeno
- Iranske oblasti so v letu 2025 usmrtile najmanj 1639 ljudi.
- Delno: Članek navaja 1639 usmrtitev za "lansko leto", ne specifično 2025.
- Iranske oblasti večine izvršitev smrtnih kazni ne objavijo uradno.
- Ni omenjeno
- Iranski režim uporablja smrtno kazen kot orodje za zastraševanje in preprečevanje novih protestov.
- Ni omenjeno
- Leta 2025 je bilo v Iranu usmrčenih najmanj 48 žensk, kar je največ v zadnjih dveh desetletjih.
- Ni omenjeno
- Mnoge usmrčene ženske so bile predhodno žrtve nasilja v družini.
- Ni omenjeno
- Režim izkorišča vojne razmere z ZDA in Izraelom za konstruiranje obtožb o vohunjenju.
- Ni omenjeno
- Skoraj polovica vseh usmrtitev v Iranu je bila povezana s kaznivimi dejanji z drogami.
- Ni omenjeno
- Slovenska zunanja politika je po mnenju nekaterih kritikov premalo odločna do iranskega režima.
- Ni omenjeno
- Stotinam priprtih protestnikov iz januarskih nemirov še vedno grozi smrtna kazen.
- Ni omenjeno
- Vse uradno zabeležene usmrtitve v zadnjem obdobju so bile izvedene z obešanjem.
- Ni omenjeno
- Število usmrtitev v Iranu se je v primerjavi z letom 2024 povečalo za 68 odstotkov.
- Ni omenjeno
- Število usmrtitev v letu 2025 je najvišje zabeleženo število od leta 1989.
- Da: Članek potrjuje, da je 1639 najvišje število od leta 1989.
- Tednik Demokracija
- Iran izvede največ usmrtitev na prebivalca med vsemi državami na svetu.
- Ni omenjeno
- Iranske oblasti so v letu 2025 usmrtile najmanj 1639 ljudi.
- Da: Članek navaja točno to število za leto 2025.
- Iranske oblasti večine izvršitev smrtnih kazni ne objavijo uradno.
- Ni omenjeno
- Iranski režim uporablja smrtno kazen kot orodje za zastraševanje in preprečevanje novih protestov.
- Da: Navedeno kot orodje zatiranja, represije in obračuna s kritiki.
- Leta 2025 je bilo v Iranu usmrčenih najmanj 48 žensk, kar je največ v zadnjih dveh desetletjih.
- Delno: Omenja 48 žensk v 2025, ne pa primerjave z dvema desetletjema.
- Mnoge usmrčene ženske so bile predhodno žrtve nasilja v družini.
- Ni omenjeno
- Režim izkorišča vojne razmere z ZDA in Izraelom za konstruiranje obtožb o vohunjenju.
- Da: Besedilo neposredno potrjuje tovrstno izkoriščanje razmer.
- Skoraj polovica vseh usmrtitev v Iranu je bila povezana s kaznivimi dejanji z drogami.
- Ni omenjeno
- Slovenska zunanja politika je po mnenju nekaterih kritikov premalo odločna do iranskega režima.
- Da: Avtor kritizira 'impotentno' politiko in molk ministrice.
- Stotinam priprtih protestnikov iz januarskih nemirov še vedno grozi smrtna kazen.
- Ni omenjeno
- Vse uradno zabeležene usmrtitve v zadnjem obdobju so bile izvedene z obešanjem.
- Ne: Članek omenja obešanje ali ustrelitev.
- Število usmrtitev v Iranu se je v primerjavi z letom 2024 povečalo za 68 odstotkov.
- Da: Besedilo eksplicitno potrjuje 68-odstotno povečanje.
- Število usmrtitev v letu 2025 je najvišje zabeleženo število od leta 1989.
- Da: Članek to izrecno navaja v uvodu.
Analiza sentimenta
| Entiteta | Ključne razlike | STA | 24ur | Delo | Nova24TV | Mladina | Dnevnik | Tednik Demokracija | Reporter |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Iran Human Rights (IHR) | Večina nevtralno povzema podatke, Nova24TV pa poudarja ugled. | Nevtralno: organizacija je vir informacij v poročilu. | Nevtralno: organizacija je vir podatkov in opozoril v poročilu. | Nevtralno: vir informacij in poročevalec o usmrtitvah. | Pozitivno: avtor jo označi za ugledno organizacijo | Nevtralno: vir podatkov in poročevalec o usmrtitvah. | Nevtralno: vir informacij in poročevalec o usmrtitvah. | Nevtralno: naveden kot vir podatkov o usmrtitvah v poročilu. | Nevtralno: navedena kot vir podatkov in soavtorica poročila |
| Skupaj proti smrtni kazni (ECPM) | Večina virov je nevtralnih, Nova24TV pa jo izpostavlja kot ugledno. | Nevtralno: soavtorica poročila o usmrtitvah. | Nevtralno: soavtorica poročila, navedena kot vir informacij. | Nevtralno: soavtor poročila, navaja statistične podatke. | Pozitivno: avtor jo označi za ugledno organizacijo | Nevtralno: soavtor poročila o smrtnih kaznih. | Nevtralno: soavtor poročila, naveden kot vir podatkov. | Nevtralno: naveden kot vir podatkov o usmrtitvah v poročilu. | Nevtralno: omenjena kot soavtorica poročila o usmrtitvah |
| Iran | Enotno negativno; desni viri poudarjajo avtokratsko naravo. | Negativno: poročilo opozarja na rekordno število usmrtitev. | Negativno: poročilo o rekordnem številu usmrtitev in represiji. | Negativno: poročilo o rekordnem številu usmrtitev in represiji. | Negativno: država z največ usmrtitvami, uporaba kazni za zastraševanje | Negativno: kritika zaradi rekordnega števila usmrtitev in represije. | Negativno: kritika zaradi rekordnega števila usmrtitev in represije. | Negativno: opisan kot avtokratska teokracija, ki izvaja represijo. | Negativno: kritika zaradi rekordnega števila usmrtitev in represije |
| Islamska republika | Enotno negativno: vsi poudarjajo represijo in usmrtitve. | Ni omenjeno | Negativno: omenjena v kontekstu krize in uporabe usmrtitev za zatiranje. | Negativno: opisana kot represivna in v krizi. | Negativno: režim, ki izvaja represijo in množične usmrtitve | Negativno: opisana kot represiven režim v krizi, ki uporablja strah. | Negativno: opisana kot represivna oblast, ki uporablja strah. | Negativno: označena kot režim, ki uporablja usmrtitve za zatiranje. | Negativno: opisana kot krhajoča se oblast, ki uporablja strah |
| Oslo | Vsi viri so nevtralni; razlika je le v (ne)omenjanju lokacije. | Nevtralno: omenjen kot sedež organizacije IHR. | Nevtralno: zgolj informativna omemba sedeža organizacije IHR. | Nevtralno: omenjeno le kot lokacija sedeža organizacije IHR. | Nevtralno: omenjeno le kot lokacija sedeža organizacije | Nevtralno: omenjeno le kot lokacija sedeža organizacije IHR. | Nevtralno: zgolj geografska lokacija sedeža organizacije IHR. | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Mahmud Amiri Mogadam | Vsi viri ga nevtralno citirajo kot kritičnega strokovnjaka. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: citiran kot govorec, ki kritizira iranske oblasti. | Nevtralno: citiran kot strokovnjak brez meta-vrednotenja | Nevtralno: citiran kot direktor organizacije IHR. | Nevtralno: citiran kot direktor IHR brez meta-vrednotenja. | Ni omenjeno | Nevtralno: citiran kot direktor IHR brez meta-vrednotenja |
| Amnesty International | Vsi viri so nevtralni; razlika je le v (ne)omenjanju. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: navedena kot vir podatkov o usmrtitvah. | Ni omenjeno | Nevtralno: navedena kot vir informacij o svetovnih usmrtitvah. | Nevtralno: navedena kot vir, ki potrjuje visoko število usmrtitev. | Ni omenjeno | Nevtralno: citirana kot vir kritičnih informacij o usmrtitvah |
| Združene države Amerike | Le desni mediji poročajo, zgolj v okviru vojn in napetosti. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjene le v kontekstu zunanjih napetosti | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjene v kontekstu vojaškega konflikta in obtožb režima. | Ni omenjeno |
| Izrael | Poudarek na zunanjih napetostih nasproti vojaškemu konfliktu. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen le v kontekstu zunanjih napetosti | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen v kontekstu vojaškega konflikta in obtožb režima. | Ni omenjeno |
| Mahsa Amini | Le Nova24TV jo nevtralno omenja, ostali viri o njej molčijo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjena kot povod za proteste brez vrednotenja | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Združeni narodi (ZN) | Le Nova24TV poroča nevtralno, ostali viri entitete ne omenjajo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjeni kot govorec, ki obsoja usmrtitve | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Slovenija | Le Demokracija kritično izpostavlja škodljivo zunanjo politiko. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Negativno: avtor kritizira njeno zunanjo politiko kot škodljivo. | Ni omenjeno |
| Teheran | Le STA poroča nevtralno, ostali viri entitete ne omenjajo. | Nevtralno: naveden kot kraj dogajanja oziroma poročanja. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
entities
- Iran Human Rights (IHR)
- Skupaj proti smrtni kazni (ECPM)
- Iran
- Islamska republika
- Oslo
- Mahmud Amiri Mogadam
- Amnesty International
- Združene države Amerike
- Izrael
- Mahsa Amini
- Združeni narodi (ZN)
- Slovenija
- Teheran
key differences
- Amnesty International
- Vsi viri so nevtralni; razlika je le v (ne)omenjanju.
- Iran
- Enotno negativno; desni viri poudarjajo avtokratsko naravo.
- Iran Human Rights (IHR)
- Večina nevtralno povzema podatke, Nova24TV pa poudarja ugled.
- Islamska republika
- Enotno negativno: vsi poudarjajo represijo in usmrtitve.
- Izrael
- Poudarek na zunanjih napetostih nasproti vojaškemu konfliktu.
- Mahmud Amiri Mogadam
- Vsi viri ga nevtralno citirajo kot kritičnega strokovnjaka.
- Mahsa Amini
- Le Nova24TV jo nevtralno omenja, ostali viri o njej molčijo.
- Oslo
- Vsi viri so nevtralni; razlika je le v (ne)omenjanju lokacije.
- Skupaj proti smrtni kazni (ECPM)
- Večina virov je nevtralnih, Nova24TV pa jo izpostavlja kot ugledno.
- Slovenija
- Le Demokracija kritično izpostavlja škodljivo zunanjo politiko.
- Teheran
- Le STA poroča nevtralno, ostali viri entitete ne omenjajo.
- Združene države Amerike
- Le desni mediji poročajo, zgolj v okviru vojn in napetosti.
- Združeni narodi (ZN)
- Le Nova24TV poroča nevtralno, ostali viri entitete ne omenjajo.
source analyses
- 24ur
- Amnesty International
- Ni omenjeno
- Iran
- Negativno: poročilo o rekordnem številu usmrtitev in represiji.
- Iran Human Rights (IHR)
- Nevtralno: organizacija je vir podatkov in opozoril v poročilu.
- Islamska republika
- Negativno: omenjena v kontekstu krize in uporabe usmrtitev za zatiranje.
- Izrael
- Ni omenjeno
- Mahmud Amiri Mogadam
- Ni omenjeno
- Mahsa Amini
- Ni omenjeno
- Oslo
- Nevtralno: zgolj informativna omemba sedeža organizacije IHR.
- Skupaj proti smrtni kazni (ECPM)
- Nevtralno: soavtorica poročila, navedena kot vir informacij.
- Slovenija
- Ni omenjeno
- Teheran
- Ni omenjeno
- Združene države Amerike
- Ni omenjeno
- Združeni narodi (ZN)
- Ni omenjeno
- Delo
- Amnesty International
- Nevtralno: navedena kot vir podatkov o usmrtitvah.
- Iran
- Negativno: poročilo o rekordnem številu usmrtitev in represiji.
- Iran Human Rights (IHR)
- Nevtralno: vir informacij in poročevalec o usmrtitvah.
- Islamska republika
- Negativno: opisana kot represivna in v krizi.
- Izrael
- Ni omenjeno
- Mahmud Amiri Mogadam
- Nevtralno: citiran kot govorec, ki kritizira iranske oblasti.
- Mahsa Amini
- Ni omenjeno
- Oslo
- Nevtralno: omenjeno le kot lokacija sedeža organizacije IHR.
- Skupaj proti smrtni kazni (ECPM)
- Nevtralno: soavtor poročila, navaja statistične podatke.
- Slovenija
- Ni omenjeno
- Teheran
- Ni omenjeno
- Združene države Amerike
- Ni omenjeno
- Združeni narodi (ZN)
- Ni omenjeno
- Dnevnik
- Amnesty International
- Nevtralno: navedena kot vir, ki potrjuje visoko število usmrtitev.
- Iran
- Negativno: kritika zaradi rekordnega števila usmrtitev in represije.
- Iran Human Rights (IHR)
- Nevtralno: vir informacij in poročevalec o usmrtitvah.
- Islamska republika
- Negativno: opisana kot represivna oblast, ki uporablja strah.
- Izrael
- Ni omenjeno
- Mahmud Amiri Mogadam
- Nevtralno: citiran kot direktor IHR brez meta-vrednotenja.
- Mahsa Amini
- Ni omenjeno
- Oslo
- Nevtralno: zgolj geografska lokacija sedeža organizacije IHR.
- Skupaj proti smrtni kazni (ECPM)
- Nevtralno: soavtor poročila, naveden kot vir podatkov.
- Slovenija
- Ni omenjeno
- Teheran
- Ni omenjeno
- Združene države Amerike
- Ni omenjeno
- Združeni narodi (ZN)
- Ni omenjeno
- Mladina
- Amnesty International
- Nevtralno: navedena kot vir informacij o svetovnih usmrtitvah.
- Iran
- Negativno: kritika zaradi rekordnega števila usmrtitev in represije.
- Iran Human Rights (IHR)
- Nevtralno: vir podatkov in poročevalec o usmrtitvah.
- Islamska republika
- Negativno: opisana kot represiven režim v krizi, ki uporablja strah.
- Izrael
- Ni omenjeno
- Mahmud Amiri Mogadam
- Nevtralno: citiran kot direktor organizacije IHR.
- Mahsa Amini
- Ni omenjeno
- Oslo
- Nevtralno: omenjeno le kot lokacija sedeža organizacije IHR.
- Skupaj proti smrtni kazni (ECPM)
- Nevtralno: soavtor poročila o smrtnih kaznih.
- Slovenija
- Ni omenjeno
- Teheran
- Ni omenjeno
- Združene države Amerike
- Ni omenjeno
- Združeni narodi (ZN)
- Ni omenjeno
- Nova24TV
- Amnesty International
- Ni omenjeno
- Iran
- Negativno: država z največ usmrtitvami, uporaba kazni za zastraševanje
- Iran Human Rights (IHR)
- Pozitivno: avtor jo označi za ugledno organizacijo
- Islamska republika
- Negativno: režim, ki izvaja represijo in množične usmrtitve
- Izrael
- Nevtralno: omenjen le v kontekstu zunanjih napetosti
- Mahmud Amiri Mogadam
- Nevtralno: citiran kot strokovnjak brez meta-vrednotenja
- Mahsa Amini
- Nevtralno: omenjena kot povod za proteste brez vrednotenja
- Oslo
- Nevtralno: omenjeno le kot lokacija sedeža organizacije
- Skupaj proti smrtni kazni (ECPM)
- Pozitivno: avtor jo označi za ugledno organizacijo
- Slovenija
- Ni omenjeno
- Teheran
- Ni omenjeno
- Združene države Amerike
- Nevtralno: omenjene le v kontekstu zunanjih napetosti
- Združeni narodi (ZN)
- Nevtralno: omenjeni kot govorec, ki obsoja usmrtitve
- Reporter
- Amnesty International
- Nevtralno: citirana kot vir kritičnih informacij o usmrtitvah
- Iran
- Negativno: kritika zaradi rekordnega števila usmrtitev in represije
- Iran Human Rights (IHR)
- Nevtralno: navedena kot vir podatkov in soavtorica poročila
- Islamska republika
- Negativno: opisana kot krhajoča se oblast, ki uporablja strah
- Izrael
- Ni omenjeno
- Mahmud Amiri Mogadam
- Nevtralno: citiran kot direktor IHR brez meta-vrednotenja
- Mahsa Amini
- Ni omenjeno
- Oslo
- Ni omenjeno
- Skupaj proti smrtni kazni (ECPM)
- Nevtralno: omenjena kot soavtorica poročila o usmrtitvah
- Slovenija
- Ni omenjeno
- Teheran
- Ni omenjeno
- Združene države Amerike
- Ni omenjeno
- Združeni narodi (ZN)
- Ni omenjeno
- STA
- Amnesty International
- Ni omenjeno
- Iran
- Negativno: poročilo opozarja na rekordno število usmrtitev.
- Iran Human Rights (IHR)
- Nevtralno: organizacija je vir informacij v poročilu.
- Islamska republika
- Ni omenjeno
- Izrael
- Ni omenjeno
- Mahmud Amiri Mogadam
- Ni omenjeno
- Mahsa Amini
- Ni omenjeno
- Oslo
- Nevtralno: omenjen kot sedež organizacije IHR.
- Skupaj proti smrtni kazni (ECPM)
- Nevtralno: soavtorica poročila o usmrtitvah.
- Slovenija
- Ni omenjeno
- Teheran
- Nevtralno: naveden kot kraj dogajanja oziroma poročanja.
- Združene države Amerike
- Ni omenjeno
- Združeni narodi (ZN)
- Ni omenjeno
- Tednik Demokracija
- Amnesty International
- Ni omenjeno
- Iran
- Negativno: opisan kot avtokratska teokracija, ki izvaja represijo.
- Iran Human Rights (IHR)
- Nevtralno: naveden kot vir podatkov o usmrtitvah v poročilu.
- Islamska republika
- Negativno: označena kot režim, ki uporablja usmrtitve za zatiranje.
- Izrael
- Nevtralno: omenjen v kontekstu vojaškega konflikta in obtožb režima.
- Mahmud Amiri Mogadam
- Ni omenjeno
- Mahsa Amini
- Ni omenjeno
- Oslo
- Ni omenjeno
- Skupaj proti smrtni kazni (ECPM)
- Nevtralno: naveden kot vir podatkov o usmrtitvah v poročilu.
- Slovenija
- Negativno: avtor kritizira njeno zunanjo politiko kot škodljivo.
- Teheran
- Ni omenjeno
- Združene države Amerike
- Nevtralno: omenjene v kontekstu vojaškega konflikta in obtožb režima.
- Združeni narodi (ZN)
- Ni omenjeno
Viri
- articles
- article order
- 6
- body
- Pariz/Teheran, 13. aprila (STA) Iranske oblasti so lansko leto usmrtile najmanj 1639 oseb, kar je najvišje število od leta 1989, sta danes v skupnem letnem poročilu opozorili organizacija za človekove pravice Iran Human Rights IHR s sedežem v Oslu in francoska organizacija Skupaj proti smrtni ...
- language
- slv
- published at
- 2026-04-13T05:45:18
- source
- STA
- title
- V Iranu lani usmrtili najmanj 1639 ljudi
- url
- https://www.sta.si/3544482/
- article order
- 5
- body
- Iranske oblasti so lansko leto usmrtile najmanj 1639 oseb, kar je najvišje število od leta 1989, sta danes v skupnem letnem poročilu opozorili organizacija za človekove pravice Iran Human Rights (IHR) s sedežem v Oslu in francoska organizacija Skupaj proti smrtni kazni (ECPM). Gre za 68-odstoten porast izvedenih smrtnih kazni v primerjavi z letom 2024, ko so v Iranu usmrtili 975 oseb. Lansko leto so iranske oblasti z obešanjem usmrtile tudi najmanj 48 žensk, največ v več kot dveh desetletjih. V letu 2024 so oblasti usmrtile 31 žensk. Število vseh usmrtitev je bilo lani daleč najvišje, odkar je IHR leta 2008 začela spremljati te podatke. Poleg tega je to najvišje število usmrtitev, zabeleženih od leta 1989. Če bo Islamska republika preživela trenutno krizo, "obstaja resna nevarnost, da bodo smrtne kazni še bolj obsežno uporabljene kot sredstvo zatiranja in represije," sta organizaciji izpostavili v poročilu.
- language
- slv
- published at
- 2026-04-13T06:24:38
- source
- 24ur
- title
- V Iranu lani usmrtili najmanj 1639 ljudi
- url
- https://www.24ur.com/novice/tujina/v-iranu-lani-usmrtili-najmanj-1639-ljudi.html
- article order
- 1
- body
- Iranske oblasti so lansko leto usmrtile najmanj 1639 oseb, kar je najvišje število od leta 1989, sta danes v skupnem letnem poročilu opozorili organizacija za človekove pravice Iran Human Rights (IHR) s sedežem v Oslu in francoska organizacija Skupaj proti smrtni kazni (ECPM). Gre za 68-odstoten porast izvedenih smrtnih kazni v primerjavi z letom 2024, ko so v Iranu usmrtili 975 oseb. Lansko leto so iranske oblasti z obešanjem usmrtile tudi najmanj 48 žensk, največ v več kot dveh desetletjih. V letu 2024 so oblasti usmrtile 31 žensk. Število vseh usmrtitev je bilo lani daleč najvišje, odkar je IHR leta 2008 začela spremljati te podatke. Poleg tega je to najvišje število usmrtitev, zabeleženih od leta 1989. Če bo Islamska republika preživela trenutno krizo, "obstaja resna nevarnost, da bodo smrtne kazni še bolj obsežno uporabljene kot sredstvo zatiranja in represije," sta organizaciji izpostavili v poročilu. V zvezi z januarskimi protivladnimi protesti, ki so jih iranske oblasti krvavo zatrle, stotinam priprtih protestnikom zaradi obtožb kaznivih dejanj še vedno grozi izrek smrtne kazni in usmrtitev, sta poudarili organizaciji. "Oblasti so poskušale preprečiti nove proteste in podaljšati svojo krhajočo se oblast z ustvarjanjem strahu prek v povprečju štirih do petih usmrtitev na dan v letu 2025," je dejal direktor IHR Mahmud Amiri Mogadam. Skoraj polovica ljudi, ki so jih v Iranu usmrtili lani, je bila obsojena zaradi kaznivih dejanj, povezanih z drogami, navaja poročilo. Med 48 usmrčenimi ženskami je bilo 21 obsojenih zaradi umora moža ali zaročenca, navaja poročilo. Organizaciji sta pojasnili, da so bile ženske, ki so bile usmrčene zaradi uboja partnerja ali sorodnika, pogosto v nasilnih razmerjih. Iranski kazenski zakonik sicer dovoljuje različne oblike smrtne kazni, vendar so oblasti v zadnjih letih vse znane usmrtitve izvedle z obešanjem. Skupine za človekove pravice vključno z Amnesty International pravijo, da Iran izvede največ usmrtitev na prebivalca med vsemi državami na svetu.
- language
- slv
- published at
- 2026-04-13T05:50:16
- source
- Delo
- title
- Iranske oblasti lani usmrtile najmanj 1639 ljudi, največ od leta 1989
- url
- https://www.delo.si/novice/svet/iranske-oblasti-lani-usmrtile-najmanj-1639-ljudi-najvec-od-leta-1989
- article order
- 7
- body
- Iranske oblasti so v letu 2025 izvršile najmanj 1639 smrtnih kazni, kar predstavlja najvišje število v zadnjih 36 letih, od zgodnjih let islamske revolucije. To je razkrilo današnje skupno letno poročilo dveh uglednih organizacij za človekove pravice: norveške Iran Human Rights (IHR) s sedežem v Oslu in francoske Together Against the Death Penalty (ECPM). Podatek je objavila francoska tiskovna agencija AFP. Število usmrtitev se je v primerjavi z letom 2024 (975 usmrtitev) povečalo za kar 68 odstotkov. To pomeni povprečno več kot štiri usmrtitve na dan skozi celo leto. Organizaciji poudarjata, da gre za absolutni minimum, saj iranske oblasti večino izvršitev ne objavijo uradno - IHR za potrditev vsake usmrtitve zahteva vsaj dva neodvisna vira. Med usmrčenimi je bilo 48 žensk, kar je najvišje število v zadnjih več kot 20 letih in 55-odstotno povečanje glede na leto poprej. Skoraj polovica usmrtitev (približno 46-52 odstotkov glede na prejšnja leta) je bila povezana z narkotiki, preostale pa večinoma z obtožbami umora, posilstva ali varnostnih kaznivih dejanj (kot moharebeh oziroma "vojna proti Bogu"), poroča Straitimes. Pomembno opozorilo: to so le sodne usmrtitve Ob tem je potrebno poudariti, da ta številka vključuje zgolj uradne eksekucije po sodnih postopkih (večinoma obešanja). V njo niso vključene smrti med uličnimi protesti, ko so varnostne sile neposredno streljale na demonstrante. To ločevanje je ključno: med protesti, ki so izbruhnili po smrti Mahse Amini leta 2022 in se nadaljevali tudi kasneje (vključno s protesti januarja 2026), so oblasti ubile na stotine ljudi brez sodnega postopka. Te smrti se obravnavajo ločeno kot neposredna represija in niso del statistike smrtnih kazni. Poleg tega poročilo opozarja, da so še stotine protestnikov trenutno v zaporih in jim grozi smrtna kazen. Rekordna uporaba smrtne kazni kot orodje strahu Strokovnjaki IHR in ECPM opozarjajo, da iranski režim smrtno kazen vse bolj uporablja kot orodje za zastraševanje družbe, zlasti v času notranjih nemirov in zunanjih napetosti (vključno z vojno proti Izraelu in ZDA). Kljub temu, da je večina usmrtitev formalno povezana z drogami ali umori, je cilj političen: preprečiti morebitne nove proteste in ohraniti nadzor. Direktor IHR Mahmood Amiry-Moghaddam je v podobnih poročilih že poudaril, da režim z množičnimi usmrtitvami - tudi za nenasilna dejanja - ustvarja ozračje strahu, čeprav večina obsojenih ni neposredno povezana s političnim aktivizmom. Mednarodne organizacije, vključno z ZN, so že večkrat obsodile Iran kot eno od držav z največ usmrtitvami na svetu. Kljub pozivom k moratoriju na smrtno kazen se trend v zadnjih letih le še stopnjuje. Poročilo IHR in ECPM poziva mednarodno skupnost k odločnejšim ukrepom, saj oblasti kljub zunanjim pritiskom nadaljujejo z izvrševanjem smrtnih kazni v skoraj popolni tajnosti.
- language
- slv
- published at
- 2026-04-13T11:11:53
- source
- Nova24TV
- title
- Iranske oblasti so lani usmrtile najmanj 1639 oseb - največ od leta 1989
- url
- https://nova24tv.si/iranske-oblasti-so-lani-usmrtile-najmanj-1639-oseb-najvec-od-leta-1989/
- article order
- 3
- body
- Lani so iranske oblasti z obešanjem usmrtile tudi najmanj 48 žensk, največ v več kot dveh desetletjih Iranske oblasti so lansko leto usmrtile najmanj 1639 oseb, kar je najvišje število od leta 1989, sta danes v skupnem letnem poročilu opozorili organizacija za človekove pravice Iran Human Rights (IHR) s sedežem v Oslu in francoska organizacija Skupaj proti smrtni kazni (ECPM), poroča francoska tiskovna agencija AFP. Gre za 68-odstoten porast izvedenih smrtnih kazni v primerjavi z letom 2024, ko so v Iranu usmrtili 975 oseb. Lansko leto so iranske oblasti z obešanjem usmrtile tudi najmanj 48 žensk, največ v več kot dveh desetletjih. V letu 2024 so oblasti usmrtile 31 žensk. Število vseh usmrtitev je bilo lani daleč najvišje, odkar je IHR leta 2008 začela spremljati te podatke. Poleg tega je to najvišje število usmrtitev, zabeleženih od leta 1989. Če bo Islamska republika preživela trenutno krizo, "obstaja resna nevarnost, da bodo smrtne kazni še bolj obsežno uporabljene kot sredstvo zatiranja in represije," sta organizaciji izpostavili v poročilu. "Oblasti so poskušale preprečiti nove proteste in podaljšati svojo krhajočo se oblast z ustvarjanjem strahu prek v povprečju štirih do petih usmrtitev na dan v letu 2025." V zvezi z januarskimi protivladnimi protesti, ki so jih iranske oblasti krvavo zatrle, stotinam priprtih protestnikom zaradi obtožb kaznivih dejanj še vedno grozi izrek smrtne kazni in usmrtitev, sta poudaril organizaciji. "Oblasti so poskušale preprečiti nove proteste in podaljšati svojo krhajočo se oblast z ustvarjanjem strahu prek v povprečju štirih do petih usmrtitev na dan v letu 2025," je dejal direktor IHR Mahmud Amiri Mogadam, poroča AFP. Skoraj polovica ljudi, ki so jih v Iranu usmrtili lani, je bila obsojena zaradi kaznivih dejanj, povezanih z drogami, navaja poročilo. Med 48 usmrčenimi ženskami je bilo 21 obsojenih zaradi umora moža ali zaročenca, navaja poročilo. Organizaciji sta pojasnili, da so bile ženske, ki so bile usmrčene zaradi uboja partnerja ali sorodnika, pogosto v nasilnih razmerjih. Iranski kazenski zakonik sicer dovoljuje različne oblike smrtne kazni, vendar so oblasti v zadnjih letih vse znane usmrtitve izvedle z obešanjem, navaja AFP. Skupine za človekove pravice vključno z Amnesty International pravijo, da Iran izvede največ usmrtitev na prebivalca med vsemi državami na svetu.
- language
- slv
- published at
- 2026-04-13T09:11:15
- source
- Mladina
- title
- V Iranu lani usmrtili najmanj 1639 ljudi
- url
- https://www.mladina.si/248002/smrtna-kazen-v-iranu-lani-usmrtili-najmanj-1639-ljudi/
- article order
- 0
- body
- Iranske oblasti so lansko leto usmrtile najmanj 1639 oseb, kar je najvišje število od leta 1989, sta danes v skupnem letnem poročilu opozorili organizacija za človekove pravice Iran Human Rights (IHR) s sedežem v Oslu in francoska organizacija Skupaj proti smrtni kazni (ECPM), poroča francoska tiskovna agencija AFP. Gre za 68-odstoten porast izvedenih smrtnih kazni v primerjavi z letom 2024, ko so v Iranu usmrtili 975 oseb. Lansko leto so iranske oblasti z obešanjem usmrtile tudi najmanj 48 žensk, največ v več kot dveh desetletjih. V letu 2024 so oblasti usmrtile 31 žensk. Število vseh usmrtitev je bilo lani daleč najvišje, odkar je IHR leta 2008 začela spremljati te podatke. Poleg tega je to najvišje število usmrtitev, zabeleženih od leta 1989. Če bo Islamska republika preživela trenutno krizo, "obstaja resna nevarnost, da bodo smrtne kazni še bolj obsežno uporabljene kot sredstvo zatiranja in represije," sta organizaciji izpostavili v poročilu. V zvezi z januarskimi protivladnimi protesti, ki so jih iranske oblasti krvavo zatrle, stotinam priprtih protestnikom zaradi obtožb kaznivih dejanj še vedno grozi izrek smrtne kazni in usmrtitev, sta poudaril organizaciji. "Oblasti so poskušale preprečiti nove proteste in podaljšati svojo krhajočo se oblast z ustvarjanjem strahu prek v povprečju štirih do petih usmrtitev na dan v letu 2025," je dejal direktor IHR Mahmud Amiri Mogadam, poroča AFP. Skoraj polovica ljudi, ki so jih v Iranu usmrtili lani, je bila obsojena zaradi kaznivih dejanj, povezanih z drogami, navaja poročilo. Med 48 usmrčenimi ženskami je bilo 21 obsojenih zaradi umora moža ali zaročenca, navaja poročilo. Organizaciji sta pojasnili, da so bile ženske, ki so bile usmrčene zaradi uboja partnerja ali sorodnika, pogosto v nasilnih razmerjih. Iranski kazenski zakonik sicer dovoljuje različne oblike smrtne kazni, vendar so oblasti v zadnjih letih vse znane usmrtitve izvedle z obešanjem, navaja AFP. Skupine za človekove pravice vključno z Amnesty International pravijo, da Iran izvede največ usmrtitev na prebivalca med vsemi državami na svetu.
- language
- slv
- published at
- 2026-04-13T08:16:37
- source
- Dnevnik
- title
- V Iranu lani usmrtili najmanj 1639 ljudi, največ na svetu
- url
- https://www.dnevnik.si/novice/svet/v-iranu-lani-usmrtili-najmanj-1639-ljudi-najvec-na-svetu-2796353/
- article order
- 8
- body
- Iranske oblasti so v letu 2025 usmrtile najmanj 1639 ljudi, poroča Agence France-Presse. To je najvišje število usmrtitev od leta 1989. Podatki izhajajo iz dveh nevladnih organizacij - norveške Iran Human Rights (IHR) in francoske Ensemble Contre la Peine de Mort (ECPM). Obe opozarjata, da bi se lahko uporaba smrtne kazni v Iranu po vojni z Združenimi državami in Izraelom še dodatno povečala. Obstoječi konflikt to poslabšuje To se že dogaja. Tudi med trajajočim vojaškim konfliktom med ZDA in Izraelom na eni strani ter Iranom na drugi strani se izvrševanje smrtnih kazni z obešanjem ali ustrelitvijo nadaljuje. Iranski režim izkorišča vojno razmere za lažje konstruiranje obtožb o nespoštovanju reda, sodelovanju ali vohunjenju v korist ZDA in Izraela. Takšne obtožbe so postale priročno orodje za obračun z domačimi kritiki, svobodno misleči in vsemi, ki si želijo sprememb po 46 letih avtokratske teokratske vladavine, ki zatira vse napredno, prozahodno in demokratično. Število usmrtitev se je v primerjavi z letom 2024, ko jih je bilo 975, povečalo za 68 odstotkov. Med usmrčenimi je bilo 48 žensk, navaja skupno letno poročilo obeh organizacij. "Če bo Islamska republika preživela trenutno vojaško krizo, obstaja resno tveganje, da se bodo usmrtitve še pogosteje uporabljale kot orodje zatiranja in represije," piše v poročilu. Slovenska zunanja politika popolnoma impotentna Medtem ko se drugod po svetu pojavljajo kritike iranskega režima in razumevanje za ameriško-izraelske napade, pa se med vsemi odzivi najde ena zmedena slovenska ministrica, ki niti slovenske zastave v uradnih nastopih ne zna pravilno uporabljati ali prepoznati. Namesto tega daje podporo režimu, ki v času vladavin sorodnih po ideologiji in barvi ščiti lastne privilegije, pranje denarja, notranje zatiranje in hkrati deluje kot svetovni mecena islamskega radikalizma in terorizma. Tako kot v času neuvrščenih, ko je nekdanji avtokrat propadle države podpiral sebi podobne diktatorje, avtokrate in tu pa tam tudi kakšnega kanibala, "kanibalizem" slovenske zunanje politike povzroča nepopravljivo škodo Sloveniji. Upajmo, da se bo to zelo kmalu spremenilo.
- language
- slv
- published at
- 2026-04-13T19:30:45
- source
- Tednik Demokracija
- title
- Iran je lani usmrtil najmanj 1639 ljudi, med njimi 48 žensk. Slovenska zunanja politika pa molči!
- url
- https://demokracija.si/tujina/iran-je-lani-usmrtil-najmanj-1639-ljudi-med-njimi-48-zensk-slovenska-zunanja-politika-pa-molci/
- article order
- 4
- body
- Gre za 68-odstoten porast izvedenih smrtnih kazni v primerjavi z letom 2024, ko so v Iranu usmrtili 975 oseb. Lansko leto so iranske oblasti z obešanjem usmrtile tudi najmanj 48 žensk, največ v več kot dveh desetletjih. V letu 2024 so oblasti usmrtile 31 žensk. Število vseh usmrtitev je bilo lani daleč najvišje, odkar je IHR leta 2008 začela spremljati te podatke. Poleg tega je to najvišje število usmrtitev, zabeleženih od leta 1989. Če bo Islamska republika preživela trenutno krizo, "obstaja resna nevarnost, da bodo smrtne kazni še bolj obsežno uporabljene kot sredstvo zatiranja in represije," sta organizaciji izpostavili v poročilu. V zvezi z januarskimi protivladnimi protesti, ki so jih iranske oblasti krvavo zatrle, stotinam priprtih protestnikom zaradi obtožb kaznivih dejanj še vedno grozi izrek smrtne kazni in usmrtitev, sta poudaril organizaciji. "Oblasti so poskušale preprečiti nove proteste in podaljšati svojo krhajočo se oblast z ustvarjanjem strahu prek v povprečju štirih do petih usmrtitev na dan v letu 2025," je dejal direktor IHR Mahmud Amiri Mogadam, poroča AFP. Skoraj polovica ljudi, ki so jih v Iranu usmrtili lani, je bila obsojena zaradi kaznivih dejanj, povezanih z drogami, navaja poročilo. Med 48 usmrčenimi ženskami je bilo 21 obsojenih zaradi umora moža ali zaročenca, navaja poročilo. Organizaciji sta pojasnili, da so bile ženske, ki so bile usmrčene zaradi uboja partnerja ali sorodnika, pogosto v nasilnih razmerjih. Iranski kazenski zakonik sicer dovoljuje različne oblike smrtne kazni, vendar so oblasti v zadnjih letih vse znane usmrtitve izvedle z obešanjem, navaja AFP. Skupine za človekove pravice vključno z Amnesty International pravijo, da Iran izvede največ usmrtitev na prebivalca med vsemi državami na svetu.
- language
- slv
- published at
- 2026-04-13T08:20:48
- source
- Reporter
- title
- V Iranu so v letu 2025 usmrtili najmanj 1639 ljudi
- url
- https://reporter.si/clanek/svet/v-iranu-so-v-letu-2025-usmrtili-najmanj-1639-ljudi-1892406
- source scope
- analyzed source count
- 8
- omitted articles
- omitted source count
- 0
- total source count
- 8