MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• Zbornica komunalnega gospodarstva poziva k omejitvi nenujne rabe pitne vode.
• Temperature nekaterih rek dosegajo rekordne vrednosti, vključno s Sočo in Savo.
• Sušne razmere v površinskem sloju tal so izjemne in se nadaljujejo kljub občasnim padavinam.
• Kmetijstvo beleži izpad pridelkov med 30 in 50 odstotki pri žitih in travinju.
• Zaradi vročine se je prenamnožil lubadar, kar ogroža gozdove.
• Napovedana sprememba vremena v prihodnjem tednu naj bi prinesla ohladitev in več padavin.
• Slovenija se sooča z enim najbolj izrazitih vročinskih valov v zgodovini meritev.
• Hidrološke razmere zaradi suše so četrte najhujše v zgodovini meritev.
• Za bistveno izboljšanje stanja tal bi bilo potrebnih več kot 100 milimetrov postopnih padavin.
• Pretoki slovenskih rek dosegajo le 30 do 50 odstotkov običajnih vrednosti za avgust.
• Intenzivni nalivi na suhih tleh povzročajo več škode kot koristi, saj voda odteče po površju.
• Vročinski val in suša sta povzročila povečano nevarnost požarov v naravi.

key differences

Hidrološke razmere zaradi suše so četrte najhujše v zgodovini meritev.

Dva vira podpirata trditev, trije je ne omenjajo, eden jo zanika.

Intenzivni nalivi na suhih tleh povzročajo več škode kot koristi, saj voda odteče po površju.

Večina virov trditev podpira, 24ur in Večer je ne omenjata.

Kmetijstvo beleži izpad pridelkov med 30 in 50 odstotki pri žitih in travinju.

Vsi viri podpirajo trditev, Gorenjski Glas dodaja podrobnost o travinju.

Napovedana sprememba vremena v prihodnjem tednu naj bi prinesla ohladitev in več padavin.

Svet24 zanika, ostali potrjujejo ohladitev.

Pretoki slovenskih rek dosegajo le 30 do 50 odstotkov običajnih vrednosti za avgust.

Trije viri potrjujejo trditev, trije je ne omenjajo.

Slovenija se sooča z enim najbolj izrazitih vročinskih valov v zgodovini meritev.

Večina virov potrjuje, 24ur in Agrobiznis ne omenjata.

Sušne razmere v površinskem sloju tal so izjemne in se nadaljujejo kljub občasnim padavinam.

Večina potrjuje, Slovenske Novice le delno, brez nasprotij.

Temperature nekaterih rek dosegajo rekordne vrednosti, vključno s Sočo in Savo.

Večina virov potrjuje, a le dva izrecno omenjata obe rekordni reki.

Vročinski val in suša sta povzročila povečano nevarnost požarov v naravi.

Večina virov trditve ne omenja; dva potrjujeta konec ogroženosti.

Za bistveno izboljšanje stanja tal bi bilo potrebnih več kot 100 milimetrov postopnih padavin.

Vsi viri trditev podpirajo, razlik ni.

Zaradi vročine se je prenamnožil lubadar, kar ogroža gozdove.

Večina virov delno potrjuje, le Večer izrecno podpira trditev.

Zbornica komunalnega gospodarstva poziva k omejitvi nenujne rabe pitne vode.

Viri soglašajo, a različno poudarjajo: 24ur in Gorenjski Glas neposredno podpirata omejitev, drugi bolj posredno.

source analyses

24ur

Hidrološke razmere zaradi suše so četrte najhujše v zgodovini meritev.

Ni omenjeno

Intenzivni nalivi na suhih tleh povzročajo več škode kot koristi, saj voda odteče po površju.

Ni omenjeno

Kmetijstvo beleži izpad pridelkov med 30 in 50 odstotki pri žitih in travinju.

Da: Podgoršek navaja izpad med 30 in 50 odstotki pri žitih in travnikih.

Napovedana sprememba vremena v prihodnjem tednu naj bi prinesla ohladitev in več padavin.

Ni omenjeno

Pretoki slovenskih rek dosegajo le 30 do 50 odstotkov običajnih vrednosti za avgust.

Ni omenjeno

Slovenija se sooča z enim najbolj izrazitih vročinskih valov v zgodovini meritev.

Ni omenjeno

Sušne razmere v površinskem sloju tal so izjemne in se nadaljujejo kljub občasnim padavinam.

Da: Članek potrjuje izjemne sušne razmere, ki se nadaljujejo kljub dežju.

Temperature nekaterih rek dosegajo rekordne vrednosti, vključno s Sočo in Savo.

Delno: Omenjena je nevarno visoka temperatura vode v ribogojnicah, reke niso imenovane.

Vročinski val in suša sta povzročila povečano nevarnost požarov v naravi.

Ni omenjeno

Za bistveno izboljšanje stanja tal bi bilo potrebnih več kot 100 milimetrov postopnih padavin.

Da: Strokovnjakinja navaja potrebo po več kot 100 mm padavin v intervalih.

Zaradi vročine se je prenamnožil lubadar, kar ogroža gozdove.

Delno: Omenjen je napad podlubnikov kot posledica suše in vročine.

Zbornica komunalnega gospodarstva poziva k omejitvi nenujne rabe pitne vode.

Da: Zbornica opozarja na možnost omejitve nenujne rabe vode.

Agrobiznis

Hidrološke razmere zaradi suše so četrte najhujše v zgodovini meritev.

Ne: Članek navaja leta 2022, 2003 in 1993, a ne trdi, da je letos četrta.

Intenzivni nalivi na suhih tleh povzročajo več škode kot koristi, saj voda odteče po površju.

Da: Članek navaja, da močni nalivi naredijo več škode kot koristi.

Kmetijstvo beleži izpad pridelkov med 30 in 50 odstotki pri žitih in travinju.

Da: KGZS navaja 30 do 50-odstotni izpad pri žitih in težave s travinjem.

Napovedana sprememba vremena v prihodnjem tednu naj bi prinesla ohladitev in več padavin.

Da: Meteorolog napoveduje konec suše in vročine s prihodnjim tednom.

Pretoki slovenskih rek dosegajo le 30 do 50 odstotkov običajnih vrednosti za avgust.

Da: Hidrolog Polajnar navaja pretoke med 30 in 50 odstotki.

Slovenija se sooča z enim najbolj izrazitih vročinskih valov v zgodovini meritev.

Ni omenjeno

Sušne razmere v površinskem sloju tal so izjemne in se nadaljujejo kljub občasnim padavinam.

Da: Članek potrjuje zelo sušne razmere, ki se nadaljujejo kljub padavinam.

Temperature nekaterih rek dosegajo rekordne vrednosti, vključno s Sočo in Savo.

Delno: Za Sočo je potrjen rekord, za Savo so navedene visoke temperature.

Vročinski val in suša sta povzročila povečano nevarnost požarov v naravi.

Da: Meteorolog omenja konec obdobja velike požarne ogroženosti.

Za bistveno izboljšanje stanja tal bi bilo potrebnih več kot 100 milimetrov postopnih padavin.

Da: Agrometeorologinja potrjuje potrebo po več kot 100 mm postopnega dežja.

Zaradi vročine se je prenamnožil lubadar, kar ogroža gozdove.

Delno: Članek navaja pričakovano povečanje lubadarja v prihodnjem letu.

Zbornica komunalnega gospodarstva poziva k omejitvi nenujne rabe pitne vode.

Delno: Zbornica potrjuje, da so nekatera podjetja že omejila rabo vode.

Gorenjski Glas

Hidrološke razmere zaradi suše so četrte najhujše v zgodovini meritev.

Da: Hidrolog Polajnar navaja, da so razmere četrte najhujše v zgodovini.

Intenzivni nalivi na suhih tleh povzročajo več škode kot koristi, saj voda odteče po površju.

Da: Članek navaja, da nalivi na suhih tleh naredijo več škode kot koristi.

Kmetijstvo beleži izpad pridelkov med 30 in 50 odstotki pri žitih in travinju.

Delno: Pri žitih je izpad 30-50 %, pri travnikih pa nekaterih odkosov sploh ni.

Napovedana sprememba vremena v prihodnjem tednu naj bi prinesla ohladitev in več padavin.

Da: Članek napoveduje ohladitev in več padavin v prihodnjem tednu.

Pretoki slovenskih rek dosegajo le 30 do 50 odstotkov običajnih vrednosti za avgust.

Da: Članek navaja pretoke med 30 in 50 odstotki običajnih vrednosti.

Slovenija se sooča z enim najbolj izrazitih vročinskih valov v zgodovini meritev.

Da: Članek navaja, da gre za enega najbolj izrazitih vročinskih valov.

Sušne razmere v površinskem sloju tal so izjemne in se nadaljujejo kljub občasnim padavinam.

Da: Članek potrjuje izjemne sušne razmere, ki se ob padavinah ne spremenijo.

Temperature nekaterih rek dosegajo rekordne vrednosti, vključno s Sočo in Savo.

Da: Članek potrjuje rekordne temperature za Sočo in visoke za Savo.

Vročinski val in suša sta povzročila povečano nevarnost požarov v naravi.

Da: Članek omenja požarno ogroženost kot posledico vročine in suše.

Za bistveno izboljšanje stanja tal bi bilo potrebnih več kot 100 milimetrov postopnih padavin.

Da: Agrometeorologinja navaja potrebo po več kot 100 mm postopnega dežja.

Zaradi vročine se je prenamnožil lubadar, kar ogroža gozdove.

Delno: Omenjen je napad podlubnikov kot posledica sušnih razmer v gozdovih.

Zbornica komunalnega gospodarstva poziva k omejitvi nenujne rabe pitne vode.

Da: Iztok Rozman iz zbornice poziva k omejitvi nenujne rabe vode.

Slovenske Novice

Hidrološke razmere zaradi suše so četrte najhujše v zgodovini meritev.

Ni omenjeno

Intenzivni nalivi na suhih tleh povzročajo več škode kot koristi, saj voda odteče po površju.

Da: Članek potrjuje, da nalivi na sušnih tleh naredijo več škode.

Kmetijstvo beleži izpad pridelkov med 30 in 50 odstotki pri žitih in travinju.

Da: Navedeni so izpadi pri žitih, pri travnikih pa nekaterih odkosov ni.

Napovedana sprememba vremena v prihodnjem tednu naj bi prinesla ohladitev in več padavin.

Da: Članek omenja olajšanje in padavine v prihodnjem tednu.

Pretoki slovenskih rek dosegajo le 30 do 50 odstotkov običajnih vrednosti za avgust.

Ni omenjeno

Slovenija se sooča z enim najbolj izrazitih vročinskih valov v zgodovini meritev.

Da: Članek navaja, da gre za enega najbolj izrazitih vročinskih valov.

Sušne razmere v površinskem sloju tal so izjemne in se nadaljujejo kljub občasnim padavinam.

Delno: Omenjena je suša v površinskem sloju tal, a ne izrecno vztrajanje.

Temperature nekaterih rek dosegajo rekordne vrednosti, vključno s Sočo in Savo.

Delno: Soča dosega rekordne temperature, Sava ni izrecno omenjena.

Vročinski val in suša sta povzročila povečano nevarnost požarov v naravi.

Ni omenjeno

Za bistveno izboljšanje stanja tal bi bilo potrebnih več kot 100 milimetrov postopnih padavin.

Da: Strokovnjakinja navaja potrebo po več kot 100 mm postopnega dežja.

Zaradi vročine se je prenamnožil lubadar, kar ogroža gozdove.

Ni omenjeno

Zbornica komunalnega gospodarstva poziva k omejitvi nenujne rabe pitne vode.

Da: Predstavnik zbornice je svetoval odgovorno rabo za nujne namene.

Svet24

Hidrološke razmere zaradi suše so četrte najhujše v zgodovini meritev.

Ni omenjeno

Intenzivni nalivi na suhih tleh povzročajo več škode kot koristi, saj voda odteče po površju.

Da: Sušnikova potrjuje, da nalivi na suhih tleh škodijo.

Kmetijstvo beleži izpad pridelkov med 30 in 50 odstotki pri žitih in travinju.

Da: Podgoršek navaja izpade pri žitih med 30 in 50 odstotki.

Napovedana sprememba vremena v prihodnjem tednu naj bi prinesla ohladitev in več padavin.

Ne: Članek navaja, da sušne razmere vztrajajo in padavine ne bodo bistvene.

Pretoki slovenskih rek dosegajo le 30 do 50 odstotkov običajnih vrednosti za avgust.

Da: Hidrolog Polajnar navaja pretoke med 30 in 50 odstotki.

Slovenija se sooča z enim najbolj izrazitih vročinskih valov v zgodovini meritev.

Delno: Članek omenja zelo izrazite sušne razmere in vročinske valove.

Sušne razmere v površinskem sloju tal so izjemne in se nadaljujejo kljub občasnim padavinam.

Da: Članek potrjuje izjemne sušne razmere, ki se nadaljujejo.

Temperature nekaterih rek dosegajo rekordne vrednosti, vključno s Sočo in Savo.

Delno: Omenjena je visoka temperatura vode v ribogojnicah, ne rek.

Vročinski val in suša sta povzročila povečano nevarnost požarov v naravi.

Ni omenjeno

Za bistveno izboljšanje stanja tal bi bilo potrebnih več kot 100 milimetrov postopnih padavin.

Da: Sušnikova navaja potrebo po več kot 100 mm postopnih padavin.

Zaradi vročine se je prenamnožil lubadar, kar ogroža gozdove.

Delno: Podgoršek opozarja na povečano razmnoževanje podlubnikov zaradi suše.

Zbornica komunalnega gospodarstva poziva k omejitvi nenujne rabe pitne vode.

Delno: Članek navaja, da občine omejujejo rabo, Rozman pa svetuje varčnost.

Večer

Hidrološke razmere zaradi suše so četrte najhujše v zgodovini meritev.

Da: Hidrolog Janez Polajnar uvršča letošnje razmere na četrto mesto.

Intenzivni nalivi na suhih tleh povzročajo več škode kot koristi, saj voda odteče po površju.

Ni omenjeno

Kmetijstvo beleži izpad pridelkov med 30 in 50 odstotki pri žitih in travinju.

Da: Predsednik KGZS navaja 30- do 50-odstotni izpad pri žitih.

Napovedana sprememba vremena v prihodnjem tednu naj bi prinesla ohladitev in več padavin.

Da: Meteorolog napoveduje vlažnejši in hladnejši zrak ter več padavin.

Pretoki slovenskih rek dosegajo le 30 do 50 odstotkov običajnih vrednosti za avgust.

Da: Hidrolog potrjuje pretoke med 30 in 50 odstotki običajnih vrednosti.

Slovenija se sooča z enim najbolj izrazitih vročinskih valov v zgodovini meritev.

Da: Meteorolog Brane Gregorčič potrjuje enega najbolj izrazitih valov.

Sušne razmere v površinskem sloju tal so izjemne in se nadaljujejo kljub občasnim padavinam.

Da: Agrometeorologinja potrjuje izjemne razmere kljub lokalnim padavinam.

Temperature nekaterih rek dosegajo rekordne vrednosti, vključno s Sočo in Savo.

Da: Članek navaja rekordne temperature za Savo in Sočo.

Vročinski val in suša sta povzročila povečano nevarnost požarov v naravi.

Da: Meteorolog omenja zaključek obdobja požarne ogroženosti.

Za bistveno izboljšanje stanja tal bi bilo potrebnih več kot 100 milimetrov postopnih padavin.

Da: Agrometeorologinja navaja potrebo po več kot 100 mm padavin.

Zaradi vročine se je prenamnožil lubadar, kar ogroža gozdove.

Da: Članek potrjuje prenamnožitev lubadarja zaradi vročine.

Zbornica komunalnega gospodarstva poziva k omejitvi nenujne rabe pitne vode.

Delno: Pozivajo k odgovornemu ravnanju in spremljanju lokalnih omejitev.

Analiza sentimenta

entities

• Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije
• Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
• Andreja Sušnik
• Iztok Rozman
• Jože Podgoršek
• Slovenija
• Janez Polajnar
• Reka Soča
• Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso)
• Brane Gregorčič
• Reka Sava
• Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)
• Reka Mura
• Ljubljanica

key differences

Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso)

Vsi viri so nevtralni, brez razlik v sentimentu ali poudarkih.

Andreja Sušnik

Vsi viri prikazujejo nevtralno, brez razlik v poudarkih.

Brane Gregorčič

Vsi viri so nevtralni, nobeden ne izstopa.

Iztok Rozman

Vsi viri ga prikazujejo nevtralno, brez razlik.

Janez Polajnar

Vsi viri ga prikazujejo nevtralno, brez razlik.

Jože Podgoršek

Vsi viri ga prikazujejo nevtralno, brez razlik.

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.

Ljubljanica

Večina virov Ljubljanice ne omenja; dva jo navajata nevtralno.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Vsi viri poročajo nevtralno, brez izrazitih razlik v sentimentu.

Reka Mura

Večina virov ne omenja, le Svet24 in Agrobiznis jo nevtralno opisujeta.

Reka Sava

Vsi viri so nevtralni; ni izrazite razlike.

Reka Soča

Vsi viri so nevtralni, brez razlik v sentimentu ali poudarkih.

Slovenija

Vsi viri kažejo nevtralno, brez razlik.

Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije

Vsi viri so nevtralni; razlik ni.

source analyses

24ur

Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso)

Nevtralno: omenjena kot delodajalec agrometeorologinje, brez vrednotenja

Andreja Sušnik

Nevtralno: citirana kot strokovnjakinja brez meta-vrednotenja

Brane Gregorčič

Ni omenjeno

Iztok Rozman

Nevtralno: citiran kot namestnik direktorja brez meta-vrednotenja

Janez Polajnar

Ni omenjeno

Jože Podgoršek

Nevtralno: citiran kot predsednik zbornice brez meta-vrednotenja

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije

Nevtralno: omenjena kot delodajalec predsednika, brez vrednotenja

Ljubljanica

Ni omenjeno

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Ni omenjeno

Reka Mura

Ni omenjeno

Reka Sava

Ni omenjeno

Reka Soča

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot geografski okvir brez vrednotenja

Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije

Nevtralno: omenjena kot delodajalec namestnika direktorja, brez vrednotenja

Agrobiznis

Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso)

Nevtralno: meteorolog in agrometeorologinja ARSO sta citirana brez meta-vrednotenja

Andreja Sušnik

Nevtralno: agrometeorologinja je citirana brez vrednotenja

Brane Gregorčič

Nevtralno: meteorolog je citiran brez vrednotenja

Iztok Rozman

Nevtralno: namestnik direktorja je citiran brez vrednotenja

Janez Polajnar

Nevtralno: hidrolog je citiran brez meta-vrednotenja

Jože Podgoršek

Nevtralno: predsednik KGZS je citiran brez meta-vrednotenja

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije

Nevtralno: predsednik je citiran brez meta-vrednotenja

Ljubljanica

Nevtralno: omenjena v hidrološkem kontekstu brez vrednotenja

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Ni omenjeno

Reka Mura

Nevtralno: omenjena v hidrološkem kontekstu brez vrednotenja

Reka Sava

Nevtralno: omenjena v hidrološkem kontekstu brez vrednotenja

Reka Soča

Nevtralno: omenjena v hidrološkem kontekstu brez vrednotenja

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot geografski okvir brez vrednotenja

Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije

Nevtralno: namestnik direktorja je citiran brez vrednotenja

Gorenjski Glas

Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso)

Nevtralno: Arso je vir napovedi in podatkov, brez meta-vrednotenja

Andreja Sušnik

Nevtralno: citirana kot agrometeorologinja, brez vrednotenja

Brane Gregorčič

Nevtralno: citiran kot meteorolog, brez vrednotenja

Iztok Rozman

Nevtralno: citiran kot namestnik direktorja, brez vrednotenja

Janez Polajnar

Nevtralno: citiran kot hidrolog, brez vrednotenja

Jože Podgoršek

Nevtralno: citiran kot predsednik zbornice, brez vrednotenja

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije

Nevtralno: predsednik zbornice opozori na razmere, brez vrednotenja zbornice

Ljubljanica

Ni omenjeno

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Nevtralno: predstavnica NIJZ poda nasvete, brez meta-vrednotenja

Reka Mura

Ni omenjeno

Reka Sava

Nevtralno: omenjena temperatura reke, brez vrednotenja

Reka Soča

Nevtralno: omenjena temperatura reke, brez vrednotenja

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot geografski okvir, brez vrednotenja

Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije

Nevtralno: predstavnik zbornice poda poziv, brez vrednotenja zbornice

Slovenske Novice

Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso)

Ni omenjeno

Andreja Sušnik

Nevtralno: agrometeorologinja je citirana o padavinah in suši

Brane Gregorčič

Nevtralno: meteorolog je citiran o vročinskem valu

Iztok Rozman

Nevtralno: namestnik direktorja zbornice je citiran s svetovanjem

Janez Polajnar

Nevtralno: hidrolog je citiran o nizkovodnih razmerah in temperaturah rek

Jože Podgoršek

Nevtralno: predsednik KGZS je citiran o izpadih pridelkov

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije

Nevtralno: predsednik Jože Podgoršek je citiran o izpadih pridelkov

Ljubljanica

Ni omenjeno

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Nevtralno: predstojnica Nina Pirnat je citirana o kopalnih vodah

Reka Mura

Ni omenjeno

Reka Sava

Ni omenjeno

Reka Soča

Nevtralno: navedena rekordna temperatura brez vrednotenja reke

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot geografsko območje padavin in kopalnih voda

Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije

Nevtralno: namestnik direktorja Iztok Rozman je citiran s svetovanjem o rabi vode

Svet24

Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso)

Nevtralno: Arso je omenjen kot organizator novinarske konference brez vrednotenja.

Andreja Sušnik

Nevtralno: Citirana kot strokovnjakinja brez meta-vrednotenja.

Brane Gregorčič

Ni omenjeno

Iztok Rozman

Nevtralno: Citiran kot namestnik direktorja brez meta-vrednotenja.

Janez Polajnar

Nevtralno: Citiran kot hidrolog brez meta-vrednotenja.

Jože Podgoršek

Nevtralno: Citiran kot predsednik zbornice brez meta-vrednotenja.

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije

Nevtralno: Omenjena le prek predsednika Podgorška brez meta-vrednotenja.

Ljubljanica

Nevtralno: Omenjena v hidrološkem opisu brez vrednotenja.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Ni omenjeno

Reka Mura

Nevtralno: Omenjena v hidrološkem opisu brez vrednotenja.

Reka Sava

Nevtralno: Omenjena v hidrološkem opisu brez vrednotenja.

Reka Soča

Nevtralno: Omenjena v hidrološkem opisu brez vrednotenja.

Slovenija

Nevtralno: Omenjena kot geografsko območje brez vrednotenja.

Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije

Nevtralno: Omenjena le prek predstavnika Rozmana brez meta-vrednotenja.

Večer

Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso)

Ni omenjeno

Andreja Sušnik

Nevtralno: agrometeorologinja citirana o sušnih razmerah

Brane Gregorčič

Nevtralno: meteorolog citiran o vročinskem valu in napovedi

Iztok Rozman

Nevtralno: namestnik direktorja Zbornice komunalnega gospodarstva citiran

Janez Polajnar

Nevtralno: hidrolog citiran o nizkih vodostajih in temperaturah rek

Jože Podgoršek

Nevtralno: predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice citiran o suši

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije

Nevtralno: predsednik Jože Podgoršek citiran o suši in izpadih pridelka

Ljubljanica

Ni omenjeno

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Nevtralno: Nina Pirnat citirana o zdravstvenih tveganjih in samozaščitnih ukrepih

Reka Mura

Ni omenjeno

Reka Sava

Nevtralno: omenjena povprečna temperatura 27 stopinj

Reka Soča

Nevtralno: omenjena kot izjemno topla, brez vrednotenja

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot geografski okvir dogajanja

Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije

Nevtralno: namestnik direktorja Iztok Rozman citiran z opozorilom o odgovorni rabi vode

Scenariji

scenarios

• description

  Zmerne in dolgotrajne padavine, ki jih napoveduje ARSO, postopoma napolnijo vodonosnike, kar zbornici komunalnega gospodarstva omogoči preklic omejitev rabe pitne vode za prebivalce.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  mid

  title

  Postopna stabilizacija vodnih virov po padavinah

  valence

  positive

• description

  Kmetijsko-gozdarska zbornica zaradi izpadov pridelkov med 30 in 50 odstotki pospeši investicije v namakalne sisteme, kar dolgoročno stabilizira pridelavo, a zahteva visoka začetna vlaganja kmetov.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  long

  title

  Kmetijstvo se prilagaja na nove podnebne razmere

  valence

  neutral

• description

  Zaradi drastičnega zmanjšanja pridelka žit in krme, o čemer poroča Jože Podgoršek, trgovci in predelovalci hrane jeseni zvišajo cene osnovnih živil za končne potrošnike.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  short

  title

  Jesenski dvig cen hrane zaradi sušnih izpadov

  valence

  negative

• description

  Z nižjimi temperaturami in večjo vlažnostjo se zmanjša pritisk lubadarja na gozdove, kar gozdarjem omogoči učinkovito sanacijo poškodovanih površin in preprečitev večjega gospodarskega propada.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  mid

  title

  Sanacija gozdov in omejitev širjenja lubadarja

  valence

  positive

• description

  Kmetijsko-gozdarska zbornica v sodelovanju z agrometeorologi svetuje opustitev vodno intenzivnih kultur, kar vodi v strukturno preobrazbo slovenskega kmetijstva proti bolj sušoodpornim sortam.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  long

  title

  Sprememba kmetijske politike glede izbire kultur

  valence

  neutral

• description

  Rekordno visoke temperature rek, kot je Soča, trajnejše poškodujejo vodne ekosisteme in ribogojnice, kar povzroči dolgoročni upad populacij avtohtonih ribjih vrst.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  long

  title

  Ekološka degradacija rek zaradi rekordnih temperatur

  valence

  negative

• description

  Zaradi ekstremnih suš država uvede obsežne subvencije za gospodinjstva in kmetije za gradnjo zbiralnikov deževnice, kar drastično zmanjša odvisnost od javnega vodovoda.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Vzpostavitev nacionalnega sistema za zajem padavinske vode

  valence

  positive

• description

  Vlada po pritisku zbornic sprejme zakon, ki omogoča prednostno črpanje podtalnice za namakanje v času suše, kar sproži pravne spore med kmeti in lokalnimi skupnostmi za pitno vodo.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  mid

  title

  Sprememba zakonodaje o rabi voda v kmetijstvu

  valence

  neutral

• description

  Zaradi nadaljnjega pomanjkanja padavin in izsušenih tal se oskrba z vodo v najbolj prizadetih občinah prekine, kar zahteva drastične ukrepe in dovoz pitne vode s cisternami.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  short

  title

  Kolaps lokalnih vodnih virov v sušnih regijah

  valence

  negative

Viri

articles

• article order

  4

  body

  Suša vztraja in se nadaljuje, njene posledice pa so vse bolj vidne. Prizadete so kmetijske površine, vodni viri, gozdovi, ribogojnice med drugim trpijo tudi zaradi visokih temperatur vode. Strokovnjaki opozarjajo, da se sušne razmere v površinskem sloju tal nadaljujejo. Kmetijstvo se medtem sooča z velikimi izpadi pridelka, ponekod so ogroženi celotni nasadi. Agrometeorologinja Andreja Sušnik iz Arsa je predstavila razvoj suše v površinskem sloju tal. S prvim valom suše smo bili po njenih besedah soočeni že spomladi - od konca marca do sredine maja. Sušomer se je sicer v aprilu in maju malo izboljšal. V začetku junija pa smo bili ponovno v primežu sušnih razmer v površinskem sloju tal. Prejšnji četrtek se je sušomer obarval rdeče in oranžno, je še dejala Sušnikova, kar pomeni, da v večini regij vladajo izjemne sušne razmere. Pretekli konec tedna je res padla manjša količina dežja v nekaterih regijah, 20 do 30 mm lokalno, ponekod tudi 50, ampak zaradi tega se sušne razmere v površinskem sloju tal ne bodo spremenile, je še poudarila. Poudarila je tudi močno izhlapevanje iz tal in rastlin, v posameznih dneh tudi med pet in šest litrov vode na kvadratni meter površine tal. "Suša se v površinskem sloju tal nadaljuje tudi ta teden," je dejala. Da bi stanje vsaj nekoliko omilili, tudi gozdovi in drugi ekosistemi bi potrebovali več kot 100 mm padavin v večjih intervalih, je še opozorila agrometeorologinja. Odgovorno ravnanje s pitno vodo Namestnik direktorja Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije Iztok Rozman je opisal, kako lahko odgovorno uporabljamo pitno vodo v času suše. "Oskrba s pitno vodo v Sloveniji ima precej lokalno naravo. Ponekod prihaja do zmanjšanja izdatnosti nekaterih vodnih virov in lokalno do povečanja rabe pitne vode v nekaterih vodovodih," je izpostavil. Uporabnikom zato svetuje, naj spremljajo obvestila izvajalca oskrbe s pitno vodo in tudi morebitno izboljšanje razmer. Ponovno je opozoril, naj poskušajo uporabniki čim bolj odgovorno ravnati. Izvajalci namreč lahko omejijo nekatero rabo vode, predvsem nenujno rabo, kot je zalivanje površin, pranje avtomobilov ipd. 'Podajamo si vremenske ujme, od toče, viharjev, suše ...' Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Jože Podgoršek je opozoril na učinek dolgotrajne suše na slovensko kmetijstvo. "Situacija za slovensko kmetijstvo ni rožnata, je izjemno zaostrena," je poudaril. "Podajamo si vremenske ujme, od toče, viharjev, suše ..." je dejal in poudaril, da so pridelki izjemno zmanjšani, tako na travnikih kot poljščine: "Nenazadnje smo tudi že videli, da je prvi sušni val zmanjšal zaloge krme, pridelke žit ponekod v Sloveniji." Kot pravi, smo vsi pričakovali boljše poletje, a je prišel nov vročinski val, vročina pa je lahko za pridelke pogubna. Izpad pridelkov je po njegovih besedah izjemen, med 30 in 50 odstotkov pri žitih, pri travnikih nekaterih odkosov sploh ni, ponekod po Sloveniji so površine povsem suhe. Odpadanje listja, visoka temperatura vode v ribogojnicah, gozdovi rumenijo Ocenjujejo, da bo padec pridelka pri koruzi blizu 50 odstotkov. Prisilno dozorevanje pri trajnih nasadih (kot so vinske trte, jagode) pa bo po njegovih besedah zagotovo vplivalo tudi na samo kakovost produktov. Pri nekaterih sadnih vrstah so opazili tudi že odpadanje listja - omenil je hruško. Težava pa so tudi ribogojnice, kjer ne gre le za pomanjkanje vode, temveč tudi za nevarno visoko temperaturo vode, zaradi česar so nekatere ribe v fazi preživetja. V gozdovih hrasti rumenijo, kot bi bila jesen, je opozoril Podgoršek, najhuje pa lahko pričakujemo zaradi napada podlubnikov. "Čarobne palčke ni. Če bi jo imeli, ne bi stali tukaj, ker bi rešili problem," je dejal Podgoršek in kmetovalce pozval, naj upoštevajo navodila javne službe. "Dajmo priložnost slovenskemu kmetijstvu, slovenskemu kmetu, da bomo lahko nadaljevali s kmetovanjem. Bodimo občutljivi na poreklo," je še pozval predsednik zbornice.

  language

  slv

  published at

  2026-08-11T10:06:28

  source

  24ur

  title

  Suša ne popušča: 'Čarobne palčke ni. Če bi jo imeli, ne bi stali tukaj'

  url

  https://www.24ur.com/novice/slovenija/susa-ne-popusca-carobne-palcke-ni-ce-bi-jo-imeli-ne-bi-stali-tukaj.html

• article order

  2

  body

  Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu. Vročina pri nas se je začela v drugi polovici junija, sredi julija je malenkost popustila, nato pa se je spet vrnila in v zadnjem tednu julija in v prvem tednu avgusta smo imeli enega najbolj izrazitih, če ne celo najbolj izrazit vročinski val v zgodovini meritev, pravi meteorolog Brane Gregorčič. "Predvsem je izstopalo veliko število zaporednih zelo vročih dni, torej s temperaturo nad 35 stopinj Celzija." Kaj pa nas čaka v prihodnjih dneh, kdaj si bomo lahko oddahnili od vročih dni? "Dobra novica je, da se bo vročina v prihodnjih dneh nekako omilila, tako da bo podobno kot ob koncu minulega tedna v naslednjih dneh v notranjosti Slovenije "le" okoli 30 stopinj, na Primorskem pa bodo temperature blizu 35 vztrajale tudi še do konca tedna," odgovarja Gregorčič. Do konca tega tedna bodo še prevladovale sušne razmere. V naslednjih dneh bodo jutranje temperature razmeroma sveže zaradi suhega zraka in rahlega vzhodnega vetra, le okoli 15 stopinj Celzija, čez dan bo zrak nad nami zelo suh, "tako da, kdor se bo odpravil recimo v gore, mora računati s precejšnjo dehidracijo in se primerno založiti z zalogami tekočine". V prihodnjem tednu se bo vremenski režim nad nami spremenil, od nedelje naprej bo iznad Sredozemlja k nam postopno pritekal bolj vlažen in kasneje tudi hladnejši atlantski zrak, tako da se bo verjetnost padavin v začetku prihodnjega tedna precej povečala. "Vse kaže, da bomo s prihodnjim tednom zaključili obdobje najhujše vročine in suše pa seveda tudi požarne ogroženosti. Tako da smo optimisti, ampak do nedelje bodo pa razmere še precej podobne, kot so bile v zadnjih dneh," se nasmehne meteorolog. Agrometeorologinja Andreja Sušnik spomni, da smo letošnji prvi sušni val imeli že spomladi, v kombinaciji s poletnimi vročinskimi valovi pa imamo hude sušne razmere predvsem v površinskem sloju tal. "V večini regij v Sloveniji beležimo izjemne sušne razmere oziroma zelo sušne razmere. Res je, da je v preteklem vikendu oziroma preteklih dneh v določenih regijah padla manjša količina dežja, 20 do 30 milimetrov, zelo lokalno, ponekod tudi 50 milimetrov, vendar glede na vročino, ki še traja, se sušne razmere v površinskem sloju tal ne bodo bistveno spremenile. Temu botruje seveda močno izhlapevanje iz tal in rastlin," razlaga strokovnjakinja. Tudi prihajajoče padavine ne bodo bistveno popravile stanja že poškodovanih oziroma suhih rastlin. Da bi se stanje vsaj nekoliko omililo v površinskem sloju tal, bi potrebovali več kot 100 milimetrov postopnega dežja v več intervalih. Letošnje sušne hidrološke razmere uvrščamo na četrto mesto v zgodovini meritev, pravi hidrolog Janez Polajnar. "Podobne razmere smo imeli tudi leta 2022, pa leta 2003, tudi 1993," spomni in doda, da pa se letos razmere še zaostrujejo. "Po strugah slovenskih rek se ta čas pretaka le 30 do 50 odstotkov vode, kot bi se sicer pretakalo v začetku avgusta." Ne le nizki vodostaji, posebnost letošnjega poletja so tudi temperature rek, ki so izjemno visoke tudi za ta letni čas. "Povprečna temperatura Save je preko 27 stopinj. Tudi ostale reke so izredno tople, čez dan se nekatere ogrejejo celo do 30 stopinj. Izstopa pa reka Soča, ki velja za eno najhladnejših rek v poletnem času in ta ima sedaj srednjo dnevno temperaturo višjo od 15 stopinj. Tako visoke temperature na rekah do sedaj še nismo izmerili." Podobne nizkovodne razmere beležijo tudi na podzemnih vodah. Namestnika direktorja Zbornice komunalnega gospodarstva Iztok Rozman ob tem opozarja, da naj uporabniki spremljajo obvestila, priporočila in morebitne ukrepe in omejitve njihovega izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo, prav tako pa, da poskušajo uporabniki s pitno vodo čim bolj odgovorno ravnati. Kdor se bo odpravil v gore, mora računati s precejšnjo dehidracijo in se primerno založiti z zalogami tekočine. Vreme in suša sta prizadela tudi kmetijstvo. "Situacija na področju kmetijstva res ni rožnata, je izjemno zaostrena. Podajamo si vremenske ujme od toče, viharjev in pa suše," opozori Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice. Zaradi suše so izjemno zmanjšani pridelki na travnikih, vseh poljščinah in trajnih nasadih. "Beležimo res izjemne izpade pridelkov, pri žitih med 30 in 50 odstotkov, pri travnikih nekaterih odkosov sploh ni. Če se peljemo po Sloveniji, vidimo povsem suhe travne površine, tudi na območjih, kjer tega nismo bili vajeni, recimo na gorskih, hribovskih območjih. Nekateri so že začeli s spravilom koruze, da rešijo, kar se rešiti da, da bo vsaj nekaj pridelka." Pri trajnih nasadih ugotavljajo prisilno zorenje in dozorevanje plodov, kar pomeni nižji pridelek. O velikih izzivih poročajo tudi iz sladkovodnih ribogojnic, kjer je problem tako premajhna količina kot previsoka temperatura vode. V gozdovih hrasti že rumenijo, kot bi bila jesen. "Najhujše pa pričakujemo zaradi napada podlubnikov tako že jeseni, predvsem pa drugo leto," pravi Podgoršek, da jih skrbi, ker so se v danih razmerah podlubniki prerazmnožili. Letos bodo verjetno imeli eno generacijo več, smreka pa ne bo imela dovolj vode, da bi se lahko naravno borila proti njim, torej zasmolila vhode. Nina Pirnat iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, opozarja, da dolgotrajna vročina vpliva tudi na zdravstvene težave. Splošno nelagodje in slabo počutje še ne ogrožata zdravja, pojavijo pa se lahko tudi motnje spanja, kronične bolezni se lahko poslabšajo, lahko pride do dehidracije, kožnih izpuščajev, vročinskih krčev, vročinske izčrpanosti, tudi omedlevice in v najhujšem primeru do vročinske kapi. "Hlajenje sebe in prostorov, zračenje ob jutranjih urah, omejitve fizične aktivnosti v najbolj vročih delih dneva oziroma izvajanje le-teh v hladnem, izbira primernih oblačil, uživanje zadostne količine tekočin, vode z elektroliti, ne uživanje alkohola," našteje najnujnejše samozaščitne ukrepe strokovnjakinja s področja javnega zdravja. Velja še opozoriti, da "ni vsaka površinska voda, pa čeprav še tako lepo izgleda, primerna za kopanje". "Svetujemo, da se kopamo v površinskih vodah le tam, kjer se kakovost kopalne vode spremlja. To je v naravnih kopališčih in pa na kopalnih območjih, ki so vključena v državni monitoring, kjer se redno izvaja mikrobiološke in pa fizikalno-kemične analize raznoraznih parametrov. V Sloveniji je to na 49 odsekih različnih rek, jezer in morja. Vsepovsod drugod pa kopanje odsvetujemo," je sklenila Nina Pirnat.

  language

  slv

  published at

  2026-08-11T13:28:48

  source

  Večer

  title

  Pozor, prihaja lubadar. Zaradi vročine se je prenamnožil. Kaj nas še čaka zaradi izjemno vročega poletja?

  url

  https://vecer.com/slovenija/pozor-prihaja-lubadar-zaradi-vrocine-se-je-prenamnozil-kaj-nas-se-caka-zaradi-izjemno-vrocega-poletja-10423601

• article order

  5

  body

  "V zadnjem tednu julija in prvem tednu avgusta smo imeli enega najbolj izrazitih, če ne celo najbolj izrazit vročinski val v zgodovini meritev. Predvsem je izstopalo veliko število zaporednih zelo vročih dni, torej dni s temperaturo nad 35 °C," je meteorolog Branko Gregorčič opisal, kako nam vreme te dni kroji usodo. In, kot kaže, nam jo bo še vse tja do sobote, s to razliko, da temperature - razen na Primorskem - ne bodo več toliko presegle 30 °C. "V normalnih razmerah bi govorili o idealnem poletju," je dodal. Pravo olajšanje, tudi kar se padavin tiče, si lahko obetamo šele prihodnji teden. "V zadnjih 30 dneh je po Sloveniji padlo večinoma le od 20 do 50 odstotkov povprečne količine padavin za to obdobje," je poudaril. A padavine, ki bi državo zajele prihodnji teden, kot pojasni agrometeorologinja Andreja Sušnik, ne bodo bistveno vplivale na sušo v površinskem sloju tal. "Potrebovali bi več kot 100 milimetrov postopnega dežja v več intervalih in, upajmo, ne v intenzivnih nalivih, ki na sušnih tleh pravzaprav naredijo več škode kot koristi." Da takšne kombinacije, ko bi se združile tako nizkovodne razmere kot izjemno dolgotrajni vročinski valovi, še nismo imeli, je poudaril hidrolog Janez Polajnar. Izjemno visoke za ta letni čas so tudi temperature rek; nekatere se čez dan ogrejejo celo na 30 °C. Izstopa Soča, ki ima sedaj srednjo dnevno temperaturo višjo od 15 °C. "Tako visoke temperature na reki Soči do zdaj še nismo zaznali." Vse skupaj seveda slabo vpliva tako na zagotavljanje pitne vode prebivalstvu kot na kmetijstvo. Namestnik direktorja zbornice komunalnega gospodarstva Iztok Rozman je svetoval odgovorno rabo pitne vode za nujne namene. Torej, da se z njo ne zaliva zelenic, pere avtomobilov in podobno. Da si kmetje letos tako rekoč podajajo vremenske ujme, od toče, viharjev in vse do suše, je bil jasen predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek. "Izpadi pridelkov so res izjemni. Pri žitih med 30 in tudi 50 odstotkov, pri travnikih nekaterih odkosov sploh ni," je orisal. Dodal je, da čarobne palčke za rešitev težav ni. Kmetje naj upoštevajo navodila javne službe kmetijskega svetovanja, več pa bi bilo treba narediti na področju namakanja, kjer je seveda to le mogoče. Suša bo vsekakor imela določen vpliv na cene določenih pridelkov. O prvih podražitvah bomo morda lahko govorili že jeseni. Ob vsem tem velja opozoriti, naj vsak posameznik ob tako visokih temperaturah ravna samozaščitno. V najbolj vročih delih dneva naj na prostem ne izvaja fizičnih aktivnosti, uživa naj zadostne količine tekočin, vode z elektroliti in se izogiba alkoholu. Nosi naj zaščitna očala, se s kremo zaščiti pred UV-žarki in se ohlaja v površinskih vodah le tam, kjer se spremlja kakovost kopalne vode, to je v naravnih kopališčih in na kopalnih območjih, ki so vključena v državni monitoring. "V Sloveniji je to na 49 rekah, jezerih in morju, vsepovsod drugod pa kopanje odsvetujemo," je poudarila predstojnica Centra za zdravstveno ekologijo na NIJZ Nina Pirnat.

  language

  slv

  published at

  2026-08-12T04:43:47

  source

  Slovenske Novice

  title

  Reke skoraj tako tople kot zrak: nekatere se čez dan segrejejo celo do 30 stopinj, Soča dosega rekordne temperature

  url

  https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/reke-skoraj-tako-tople-kot-zrak-nekatere-se-cez-dan-segrejejo-celo-do-30-stopinj-soca-dosega-rekordne-temperature

• article order

  0

  body

  Vse večji vodni primanjkljaj že pušča posledice na tleh, rekah in podzemnih vodah, sušne razmere pa naj bi še vztrajale. Strokovnjaki opozarjajo, da bodo brez obilnejših padavin posledice vse bolj občutili tako kmetje kot gospodinjstva. Sušne razmere v Sloveniji se kljub občasnim padavinam še ne umirjajo in po napovedih bodo vztrajale tudi v prihodnjih dneh. Tla ostajajo izsušena, vodnatost rek je nizka, kmetje imajo vedno več težav. Vse več občin zato omejuje uporabo pitne vode za nenujne namene. Na novinarski konferenci Agencije RS za okolje (Arso) so predstavili aktualne meteorološke in hidrološke razmere ter ukrepe, povezane z vročinskimi valovi in sušo. Med drugim so o posledicah trenutnih razmer in izzivih, ki jih te prinašajo, spregovorila agrometeorologinja Andreja Sušnik in hidrolog Janez Polajnar, namestnik direktorja zbornice komunalnega gospodarstva Iztok Rozman, predsednik Kmetijsko gospodarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek Andreja Sušnik o nadaljevanju suše: Suša bo še vztrajala Agrometeorologinja Andreja Sušnik je opozorila, da se sušne razmere v Sloveniji kljub zadnjim padavinam nadaljujejo. Kot je pojasnila, je Slovenija prvi sušni val letos doživela že spomladi, od konca marca do sredine maja, trenutne razmere pa so ponovno zelo izrazite. "Na našem sušomeru lahko vidimo, da se je stanje v večini regij obarvalo rdeče oziroma oranžno, kar pomeni, da beležimo izjemne oziroma zelo sušne razmere," je povedala Sušnik. V zadnjih dneh je sicer ponekod padlo med 20 in 30 milimetrov dežja, lokalno tudi do 50 milimetrov, vendar te količine po njeni oceni ne bodo bistveno izboljšale stanja v površinskem sloju tal. "Glede na to, koliko časa sušne razmere že trajajo, te padavine ne bodo bistveno spremenile stanja. K temu pomembno prispeva tudi močno izhlapevanje iz tal in rastlin," je dejala. Izhlapevanje je trenutno zelo visoko in lahko v posameznih dneh doseže tudi 5 do 6 litrov vode na kvadratni meter površine tal. Sušnik pričakuje, da se bo suša v površinskem sloju tal nadaljevala tudi v prihodnjih dneh. Tudi napovedani padavinski dogodki po njenem mnenju stanja že močno prizadetih in suhih rastlin ne bodo bistveno izboljšali, lahko pa ga nekoliko omilijo, predvsem na travinju. "Za pomembnejše izboljšanje razmer v površinskem sloju tal, pa tudi v drugih ekosistemih, kot so gozdovi, bi potrebovali več kot 100 milimetrov postopnih padavin, razporejenih v daljšem časovnem obdobju," je poudarila. Ob tem opozarja, da intenzivni nalivi na zelo suhih tleh niso najbolj učinkoviti. "Na sušnih tleh lahko močni nalivi naredijo več škode kot koristi, saj voda pogosto ne prodre v tla, ampak odteče po površju," je pojasnila. Agrometeorologinja je ob tem javnost povabila tudi k spremljanju sušnih razmer na sušomeru, ki ga objavljajo vsak četrtek in je dostopen na spletni strani. Slovenske reke vse bolj usihajo: Ponekod le še tretjina običajnega pretoka Razmere so zaradi suše neugodne tudi na slovenskih rekah. Kot je povedal hidrolog Janez Polajnar, se po strugah slovenskih rek trenutno pretaka le še med 30 in 50 odstotki vode, ki bi se tam običajno pretakala v začetku avgusta. "Reka Mura je izredno malo vodnata, po njej se trenutno pretaka dobrih 30 odstotkov običajne količine vode. Podobno je stanje na območju Ljubljanice in njenih pritokov. Sava v spodnjem toku ima približno 50 odstotkov običajnega pretoka, podobno velja tudi za Sočo," je pojasnil. Posebnost letošnjih nizkovodnih razmer je po njegovih besedah tudi v tem, da sta se združila dva dejavnika - nizkovodne razmere in dolgotrajna suša, kar dodatno vpliva na stanje vodnih virov, o čemer smo poročali tudi tukaj. Rozman poziva k varčni rabi pitne vode: "Prvi dež še ne pomeni izboljšanja" Za uporabnike pitne vode je najpomembneje, da spremljajo obvestila in priporočila izvajalcev javne službe oskrbe s pitno vodo ter upoštevajo morebitne ukrepe in omejitve, pa je poudaril Rozman. "Uporabnikom svetujemo, da spremljajo obvestila svojega izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo tudi po morebitnem izboljšanju vremenskih razmer. Ko pade prvi dež, namreč še ne pomeni, da se bodo razmere v vodnih virih takoj izboljšale," je poudaril Rozman. "Najpomembnejši nasvet za uporabnike pitne vode je, da z njo ravnajo čim bolj varčno in odgovorno, še posebej v obdobjih, ko je oskrba z vodo zaradi suše bolj obremenjena," je poudaril Rozman. Ob tem uporabnikom priporoča čim bolj racionalno rabo pitne vode in varčevanje z vodo, kjer je to mogoče. V sušnih obdobjih je pomembno, da se z vodo ravna odgovorno, saj se lahko razmere v vodnih virih izboljšujejo počasneje kot vremenske razmere. Kmetje v primežu suše "Izjemno zmanjšani so pridelki tako na travnikih kot praktično vseh poljščinah in tudi na skoraj vseh trajnih nasadih. Ne nazadnje smo že prej videli, da je prvi vročinski val v junijskem obdobju bistveno zmanjšal količino krme, prav tako pa tudi pridelke žit na marsikaterem območju Slovenije. Vsi smo optimistično pričakovali boljše poletje, žal pa je prišel nov vročinski val, ki kar traja in traja," pa je dejal predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek. "Res so izpadi pridelkov izjemni. Kot sem že prej dejal, so pri žitih ocenjeni med 30 in 50 odstotki, pri travnikih pa nekaterih odkosov sploh ni. Če se peljemo po Sloveniji, vidimo praktično povsem suhe travne površine. Tudi na območjih, kjer na takšne razmere običajno niso bili vajeni, recimo na gorskih in hribovskih območjih, je situacija zelo, zelo podobna. Pri koruzi že vidimo, da so nekateri začeli s spravilom koruze - torej rešiti, kar se rešiti da." Podgoršek: Nekaj pridelka bo, vendar bo ponekod izpad tudi do 80- ali 90-odstoten Podgoršek je poudaril, da bo pridelka sicer nekaj, vendar bo njegova količina na nekaterih območjih bistveno manjša. "Padec pridelka ocenjujemo tudi na 80 do 90 odstotkov, še zlasti na prodnatih tleh, na primer na Krškem in Mengeškem polju, če naštejem le nekaj območij. Praktično pridelka ni oziroma je vse zelo mehko in suho, tako da ni mogoče pospraviti ničesar uporabnega," je dejal. Drugod so ocene nekoliko boljše, vendar tudi tam pričakujejo velik izpad. "Ocenjujemo, da bo padec pridelka verjetno blizu 50 odstotkov ali celo večji glede na običajno pridelavo," je dodal Podgoršek. Podgoršek je opozoril, da se posledice suše vse bolj kažejo tudi v trajnih nasadih. Pri sadju, vinski trti in jagodah opažajo prisilno dozorevanje plodov, kar pomeni tako manjši pridelek kot tudi slabšo kakovost. Pri nekaterih sadnih vrstah, predvsem hruškah, je ponekod že prišlo do odpadanja listja. Težave so izrazitejše na bolj prodnatih tleh in območjih brez namakanja. Suša udarila tudi ribogojnice: "Gre zgolj za fazo preživetja" Z zahtevnimi razmerami se soočajo tudi sladkovodne ribogojnice, kjer sta težavi predvsem pomanjkanje vode in njena visoka temperatura. "Nekateri so enostavno prekinili krmljenje, izpadi bodo, prirastov ni, ker gre zgolj za fazo preživetja," je dejal Podgoršek. Suša ogroža slovenske gozdove: "Najhuje še pričakujemo" Ob tem opozarja tudi na vse težje razmere v slovenskih gozdovih zaradi suše. "Hrasti že rumenijo, kot bi bila jesen, čeprav smo šele sredi poletja. Najhuje pa po naših ocenah še pričakujemo," je dejal. Posebej ga skrbi vpliv dolgotrajnega pomanjkanja vode na vitalnost gozdov in posledično tudi povečano razmnoževanje podlubnikov. "Strah nas je, kaj nas čaka zaradi pomanjkanja vode in kako se bo v teh razmerah razvijala populacija podlubnikov. Oslabljena drevesa so namreč veliko bolj dovzetna za njihov napad," je opozoril Podgoršek. Po njegovih besedah bi nadaljevanje sušnih razmer lahko povzročilo dodatno oslabitev gozdov, povečanje škode ter večje težave za lastnike gozdov. Zato bodo ključne predvsem nadaljnje vremenske razmere in količina padavin v prihodnjih tednih. Težave so v ribogojnicah, v gozdovih bi zaradi podlubnikov lahko prišlo do katastrofe, je nanizal. Podgoršek: "Vodo moramo znati zadržati, ko je je dovolj" Podgoršek kmetom svetuje, naj se v trenutnih sušnih razmerah obrnejo na javno službo in strokovne službe za konkretne napotke glede ukrepanja. "Obrnite se na javno službo in strokovne službe, ki vam lahko svetujejo, kako ravnati v trenutnih razmerah. Eden od ukrepov je tudi namakanje, predvsem tam, kjer je to mogoče," je dejal Podgoršek. Ob tem kmetom svetuje racionalno rabo vode. "Razmišljati moramo o racionalni rabi vode. Vodo moramo takrat, ko je je dovolj, znati zadržati in jo potem uporabiti, ko je primanjkuje," je poudaril. Po njegovem mnenju pa bodo za prihodnost potrebni tudi širši, sistemski ukrepi. Slovenija se bo morala na vse pogostejše in izrazitejše sušne razmere pripraviti dolgoročno. "O sistemskih dolgoročnih ukrepih bo treba začeti resno razmišljati," je še dodal Podgoršek.

  language

  slv

  published at

  2026-08-11T10:38:51

  source

  Svet24

  title

  Suša stiska Slovenijo: Ponekod 90-odstotni izpad pridelka. Kdaj bo konec?

  url

  https://svet24.si/novice/slovenija/susa-vreme-pomanjkanje-krme-vrocinski-val-voda-zalivanje-1918508

• article order

  0

  body

  Verjetnost padavin se bo v začetku prihodnjega tedna precej povečala. Obdobja najhujše vročine, suše in tudi požarne ogroženosti naj bi se tako končala. Ljubljana - Po napovedih Agencije RS za okolje (Arso) nas do konca tedna čaka sončno in stabilno vreme, nato pa se obeta sprememba. Temperature se bodo znižale, poleg tega bo, kot kaže, naslednji teden v primerjavi s preteklimi tedni precej bolj radodaren s težko pričakovanimi padavinami. Temperaturni rekordi "Vročina se je pri nas začela v drugi polovici junija, sredi julija je malenkost popustila, nato pa se je spet vrnila in v zadnjem tednu julija in prvem tednu avgusta smo imeli enega najbolj izrazitih, če ne celo najbolj izrazit vročinski val v zgodovini meritev. Predvsem je izstopalo veliko število zaporednih zelo vročih dni s temperaturo nad 35 stopinj," je na Arsovi torkovi novinarski konferenci povedal meteorolog Branko Gregorčič. Med 28. julijem in 7. avgustom so za najvišjo dnevno temperaturo zraka zabeležili kar 31 absolutnih, 28 julijskih in 32 avgustovskih postajnih rekordov. Dodal je, da je bilo v tem vročinskem valu padavin v Sloveniji zelo malo in da v zadnjih 30 dneh beležijo večinoma le od 20 do 50 odstotkov povprečne količine padavin za to obdobje. Izgledi za naprej so po Gregorčičevih besedah zmerno optimistični, a šele s prihodnjim tednom, medtem ko bodo do konca tega tedna še prevladovale sušne razmere. S pritekanjem bolj vlažnega in hladnejšega atlantskega zraka se bo verjetnost padavin v začetku prihodnjega tedna precej povečala. "Vse kaže, da bomo s prihodnjim tednom zaključili obdobja najhujše vročine in suše ter tudi požarne ogroženosti," je razložil. Izjemne sušne razmere Agrometeorologinja Andreja Sušnik z Arsa je spomnila, da je prvi sušni val nastopil že spomladi, maja se je vodna bilanca nekoliko izboljšala, nato pa so se z začetkom junija in vročinskimi valovi sušne razmere znova zaostrile, predvsem v površinskem sloju tal. Ta čas v večini regij beležijo izjemne oz. zelo sušne razmere. Čeprav je ponekod v zadnjih dneh padlo nekaj dežja, se sušne razmere v površinskem sloju tal ne bodo bistveno spremenile. Napovedani padavinski dogodki po njenem ne bodo bistveno popravili stanja požganih oz. suhih rastlin. "Da bi se stanje vsaj nekoliko omililo v površinskem sloju tal, bi potrebovali več kot 100 milimetrov postopnega dežja v več intervalih in upamo, da ne v intenzivnih nalivih, ki na suhih tleh naredijo več škode kot koristi, saj večinoma ta voda ponikne oz. jo odplavi po površju," je dejala Sušnikova. Reke nizke in tople Hidrolog Janez Polajnar z Arsa je povedal, da letošnje sušne hidrološke razmere uvrščajo na četrto mesto v zgodovini meritev. Po strugah slovenskih rek se ta čas pretaka le od 30 do 50 odstotkov vode, kot bi se je sicer v začetku avgusta. Kot je pojasnil, je letošnja posebnost, da so se združile tako nizkovodne razmere kot izjemno dolgotrajni vročinski valovi: "Takšne kombinacije še nismo imeli." Temperature rek so tako izjemno visoke. Povprečna temperatura Save v spodnjem toku presega 27 stopinj. "Tudi ostale reke so izredno tople, čez dan se nekatere ogrejejo celo do 30 stopinj Celzija." Soča ima sedaj srednjo dnevno temperaturo višjo od 15 stopinj, in kot je dejal Polajnar, tako visoke temperature na tej reki še niso izmerili. Podobne nizkovodne razmere beležijo tudi na podzemnih vodah. Čeprav se v prihodnjih dneh obeta nekaj padavin, te po besedah Polajnarja ne bodo zadostovale za bistveno izboljšanje nizkovodnih razmer v podzemnih vodah. "Bodo pa izboljšale razmere na površinskih vodah, vsaj upamo tako. Za izboljšanje teh razmer bi namreč potrebovali 100 in več milimetrov padavin vsaj v 24 urah ali v daljšem časovnem obdobju, nekaj dni." Varčno s pitno vodo Namestnik direktorja Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije Iztok Rozman je pozval k odgovorni rabi pitne vode v času suše. Lokalno že prihaja do zmanjšanja izdatnosti nekaterih vodnih virov za oskrbo s pitno vodo in do povečanja njene rabe iz javnih vodovodov. Poudaril je, naj v času suše damo prednost uporabi pitne vode za osnovne življenjske potrebe in omejimo nenujno porabo. Uporabnikom svetuje, naj spremljajo obvestila, priporočila in morebitne ukrepe in omejitve svojega izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo - tudi po morebitnem izboljšanju razmer. "Ko pade prva kaplja, še ne pride do takojšnjega izboljšanja razmer vodnih virov." Zaostrene razmere v kmetijstvu Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek je opozoril na izjemno zaostrene razmere v kmetijstvu. Zaradi suše in vročine bo pridelek izjemno zmanjšan. Pri žitih beležijo od 30 do 50 odstotkov izpada pridelka, pri travnikih nekaterih odkosov sploh ni. Pri koruzi bo količina na nekaterih območjih manjša tudi do 80, 90 odstotkov, še zlasti na prodnatih teh. Pri trajnih nasadih opažajo prisilno dozorevanje plodov, pri nekaterih sadnih vrstah pa odpadanje listja. Vpliv sušnih razmer je viden tudi v gozdovih; hrasti že rumenijo, kot bi bila jesen, najhujše pa še pričakujejo zaradi napada podlubnikov, je dejal Podgoršek. Lastnike poziva k spremljanju njihovih gozdov in pravočasni odstranitvi napadenih dreves, da čim bolj zajezijo morebitno širjenje podlubnikov in katastrofo na področju gozdarstva. Vročina ogroža tudi zdravje Dolgotrajna vročina lahko povzroča tudi zdravstvene težave - od slabega počutja do motenj spanja, poslabšanja kroničnih bolezni, dehidracije, kožnih izpuščajev, vročinskih krčev, vročinske izčrpanosti, omedlevice in vročinske kapi, je povedala Nina Pirnat z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Spomnila je na nasvete ob vročih dneh: hlajenje sebe in prostorov, omejitve fizične aktivnosti v najbolj vročih delih dneva, izbira primernih oblačil, uživanje zadostne količine tekočin ... V vročih dneh marsikdo poišče osvežitev v vodi, pri čemer je Pirnatova opozorila, da ni vsaka površinska voda primerna za kopanje. Priporočajo ga le tam, kjer se spremlja kakovost kopalne vode, to je na naravnih kopališčih in kopalnih območjih, vključenih v državni monitoring. Poleti lahko na zdravje ljudi vpliva tudi onesnaženost zraka z ozonom. Gre za dražljiv plin, ki lahko povzroča draženje dihal, očesnih veznic in tudi utrujenost in nemir. Zaščitimo se tako, da se v času, ko je nastajanje ozona največje - med 13. in 17. uro, ne zadržujemo na prostem.

  language

  slv

  published at

  2026-08-14T17:32:17

  source

  Gorenjski Glas

  title

  Po vročini prihaja osvežitev

  url

  https://www.gorenjskiglas.si/aktualno/po-vrocini-prihaja-osvezitev-391507/

• article order

  3

  body

  Prihodnji vikend v večjem delu Slovenije meteorologi pričakujejo okoli 30, na Primorskem do 35 stopinj Celzija. V zadnjih 30 dneh smo imeli le petino povprečne količine padavin v tem obdobju, v jugovzhodni Sloveniji pa sploh nič. "Po 16. avgustu bo vročina popustila. Danes popoldne bo nekaj krajevnih neviht, od srede do nedelje padavin ne bo. S prihodnjim tednom pa se bo končalo obdobje suše, vročine in velike požarne ogroženosti," pravi meteorolog ARSO Brane Gregorčič. "Podobne sušne hidrološke razmere kot letos smo imeli tudi leta 2022, 2003 in 1993. Letos so razmere še hujše, saj se v začetku avgusta po strugah slovenskih rek pretaka le od 30 do 50 odstotkov vode," opozarja hidrolog Janez Polajnar. Zelo malo vode se pretaka v Muri in Ljubljanici ter njenih pritokih. V spodnjem toku Save in v Soči pa se pretaka okoli 50 odstotkov vode. Temperatura rek je zelo visoka za ta letni čas. "V spodnjem toku Save je več kot 27 stopinj Celzija, tudi nekatere druge reke se čez dan ogrejejo do 30 stopinj. Srednja dnevna temperatura Soče presega 15 stopinj Celzija, tako visoke temperature v Soči do zdaj še nismo izmerili," poudarja Polajnar. Najbolj sušne razmere podzemnih voda so na Bovškem, Koroškem, Dolenjskem in Kočevske, ter na Obali. "V površinskem sloju tal po Sloveniji imamo zelo sušne razmere. Minuli konec tedna je ponekod padlo od 20 do 30 milimetrov dežja, zelo lokalno tudi do 50 milimetrov. To je premalo, da bi se sušne razmere v površinskem sloju tal bistveno spremenile. Težava je tudi močno izhlapevanje vode iz tal in rastlin, ki traja že več kot tri tedne, ponekod celo ves mesec," pojasnjuje agrometeorologinja Andreja Sušnik iz ARSO. Suša v površinskem sloju tal se bo še nadaljevala, rastline si ne bodo opomogle tudi po padavinah v prihodnjem tednu, poudarja Andreja Sušnik. Da bi se stanje vsaj nekoliko izboljšalo v površinskem sloju tal, bi potrebovali več kot 100 milimetrov postopnega dežja v več intervalih. Močni nalivi na sušnih tleh naredijo več škode kot koristi, saj ta voda ponikne ali jo odplavi po površju. "Oskrba s pitno vodo v Sloveniji je ponekod motena, nekatera komunalna podjetja so že omejila nenujno rabe vode," je povedal namestnik direktorja Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije Iztok Rozman. Prebivalcem svetuje, naj spremljajo obvestila, priporočila in morebitne ukrepe svojega upravljavca vodovoda. V vodnih virih takoj, ko pade prva kaplja dežja, še ne pride do izboljšanja razmer. Priporoča, da s pitno vodo ravnamo čim bolj odgovorno in varčno. Letos se kmetje soočajo s hudimi vremenskimi ujmami, od toče in viharjev do suše. Veliko manjši so pridelki krme, žita in poljščin, zelenjave, grozdja in sadja, tudi hmelja. "Pridelali bodo od 30 do 50 odstotkov manj žita. Ponekod odkosa travinja sploh ni. Nekateri kmeti so že začeli z žetvijo koruze, da rešijo pridelek, ki bo marsikje manjši za polovico ali več. Tudi grozdje prej zori, hruške padajo na tla, velike težave so tudi v sladkovodnih ribogojnicah," dodaja predsednik kmetijsko-gozdarske zbornice KGZS Jože Podgoršek. Suša se pozna tudi v gozdovih, saj hrast že rumeni, prihodnje leto pričakujejo ogromno podlubnikov. Smreka ne bo imela dovolj vode, da bi se borila proti smrekovemu lubadarju. Kaj lahko kmetje in lastniki gozdov naredijo? "Naj upoštevajo priporočila kmetijskih svetovalcev. Namakanje je nujno, kjer je to mogoče in vode ne zmanjkuje. Potrebni so sistemski dolgoročni ukrepi, kot so povečanje organske snovi v tleh, kolobar, okopavanje in zajezitev podlubnikov. Ko kupujemo hrano v trgovini, dajmo priložnost slovenskim kmetom in izberimo lokalno pridelano hrano," odgovarja Podgoršek. Od vlade pričakuje intenziviranje vlaganj v namakalne sisteme in hitrejše postopke, saj lahko gradnja namakalnih sistemov traja več let.

  language

  slv

  published at

  2026-08-11T11:38:14

  source

  Agrobiznis

  title

  Kdaj si bomo lahko oddahnili od suše in vročine?

  url

  https://agrobiznis.finance.si/novice/kdaj-si-bomo-lahko-oddahnili-od-suse-in-vrocine/a/9050047

source scope

analyzed source count

6

omitted articles

omitted source count

0

total source count

6