AfD zmagala na volitvah v Saški-Anhaltu, CDU doživela zgodovinski poraz 3.9.2026
Na deželnih volitvah v nemški zvezni deželi Saška-Anhalt je skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo (AfD) dosegla zgodovinsko zmago s 44,6 odstotka glasov. Rezultat predstavlja velik udarec za Krščansko-demokratsko unijo (CDU) kanclerja Friedricha Merza, ki je prejela le 16,9 odstotka glasov, kar je njen najslabši rezultat v tej deželi doslej. Visoka volilna udeležba, ki je presegla 77 odstotkov, kaže na globoko nezadovoljstvo volivcev z zvezno politiko, zlasti na področju migracij in gospodarske situacije. Kljub prepričljivi zmagi AfD nima absolutne večine za samostojno oblikovanje vlade, druge parlamentarne stranke pa zaradi t. i. požarnega zidu zavračajo sodelovanje z njo. Edina stranka, ki je nakazala možnost vsebinskega sodelovanja, je Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW). Medtem ko so nemški politiki in predsednik Steinmeier opozorili na nevarnost za demokracijo, je ameriški predsednik Donald Trump zmago AfD pozdravil kot odziv na neuspešno migracijsko politiko.
Infografika
Analiza trditev
| Trditev | Ključne razlike | STA | RTV Slovenija | 24ur | Delo | Nova24TV | Mladina | N1 | Dnevnik | Večer | Tednik Demokracija |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Stranka AfD je na deželnih volitvah v Saški-Anhaltu dosegla zgodovinsko zmago s skoraj 44 odstotki glasov. | Večina potrjuje, N1 napoveduje manj, Večer molči. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da je AfD na volitvah osvojila skoraj 44 odstotkov. | Da: Članek navaja 43,8 odstotka glasov v Saški-Anhalt. | Da: Članek navaja 43,8 odstotka glasov in zmago stranke. | Da: Članek navaja 44,5 odstotka glasov in zgodovinsko zmago. | Da: Članek navaja, da je AfD na volitvah osvojila skoraj 44 odstotkov. | Delno: Članek navaja ankete, ki napovedujejo med 41 in 43 odstotkov. | Da: Članek navaja, da je AfD na volitvah osvojila skoraj 44 odstotkov. | Ne: Članek ne navaja 44-odstotne podpore. | Da: Članek navaja 44,6 % glasov in zmago stranke AfD. |
| Kancler Friedrich Merz je politiko AfD označil za destruktivno in jo primerjal z etničnim čiščenjem. | Samo RTV Slovenija potrjuje trditev; ostali je ne omenjajo ali zanikajo. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da je Merz politiko označil za destruktivno in etnično čiščenje. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ne: Članek omenja pritisk na Merza, a ne navaja takšnih izjav. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Visoka volilna udeležba v Saški-Anhaltu je po analizah koristila predvsem stranki AfD. | Večina virov trditve ne omenja, le Demokracija jo potrjuje. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Delno: Članek omenja visoko udeležbo in zmago AfD, a ne povezuje vzročno. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek eksplicitno navaja, da je visoka udeležba koristila predvsem AfD. |
| AfD je postala zelo priljubljena med mladimi volivci v zvezni deželi. | Nova24TV potrjuje, drugi ne omenjajo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Delno: Članek navaja, da ima AfD množično podporo ljudi različnih starosti. | Ni omenjeno | Da: Članek izrecno navaja, da je AfD popularna med mladimi volivci. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Elon Musk je javno čestital stranki AfD za volilni rezultat. | Večina virov ne omenja, Delo, Mladina in Dnevnik potrjujejo čestitko. | Ni omenjeno | Ne: Članek omenja Muskovo podporo iz decembra 2024, ne pa čestitke za te volitve. | Ni omenjeno | Da: Musk je na omrežju X zapisal "Gut gemacht!". | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da je Musk med prvimi čestital AfD za rezultat. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da je Musk med prvimi čestital AfD za rezultat. | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| AfD ni uspelo osvojiti absolutne večine v deželnem parlamentu, saj jim manjkajo trije sedeži. | Večina virov potrjuje, nekateri ne omenjajo. | Ni omenjeno | Delno: Članek potrjuje, da niso dosegli absolutne večine, a ne omenja števila sedežev. | Da: Članek potrjuje, da jim manjkajo trije sedeži do absolutne večine. | Da: Članek navaja 39 sedežev od potrebnih 42 za večino. | Da: Članek potrjuje, da jim do absolutne večine manjkajo trije poslanci. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje, da potrebujejo 42 sedežev, imajo jih 39. | Ni omenjeno |
| Zaradi t.i. požarnega zidu druge parlamentarne stranke zavračajo koalicijsko sodelovanje z AfD. | Večina virov potrjuje, nekateri ne omenjajo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek omenja, da so vse druge stranke izključile koalicijo. | Da: Članek omenja tradicionalni požarni zid kot oviro za koalicijo. | Delno: Članek navaja, da druge stranke kategorično zavračajo sodelovanje. | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje obstoj požarnega zidu kot zavezo proti sodelovanju. | Ni omenjeno | Da: Članek omenja požarni zid kot oviro za koalicijo. | Da: Članek navaja, da so stranke napovedale, da z AfD ne bodo šle v koalicijo. |
| CDU je na volitvah doživela hud poraz in izgubila podporo v vseh volilnih okrajih. | Samo Delo potrjuje izgubo v vseh okrajih. | Ni omenjeno | Delno: Članek potrjuje hud poraz CDU, a ne omenja vseh volilnih okrajev. | Delno: Članek navaja zgodovinski poraz CDU, a ne omenja vseh okrajev. | Da: Članek navaja poraz CDU v vseh 41 volilnih okrajih. | Delno: Članek navaja velik poraz CDU, a ne omenja vseh volilnih okrajev. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Delno: Članek potrjuje najslabši rezultat CDU, a ne omenja vseh okrajev. | Delno: Članek navaja, da je CDU veliko izgubila, a ne omenja vseh volilnih okrajev. |
| AfD nasprotuje finančni podpori Ukrajini in poziva k odpravi sankcij proti Rusiji. | N1 edini izrecno potrjuje; drugi delno ali molčijo. | Ni omenjeno | Delno: Članek omenja, da se AfD postavlja na stran Rusije in nasprotuje podpori Ukrajini. | Delno: Članek omenja, da bi AfD spremenila odnos do Rusije in sankcij. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Delno: Članek omenja, da je AfD naklonjena Rusiji, a ne navaja teh točk. | Da: Članek izrecno navaja ta stališča stranke AfD. | Delno: Članek omenja, da je AfD naklonjena Rusiji, a ne navaja teh točk. | Delno: Omenjeno je le nasprotovanje podpori Ukrajini (v kontekstu BSW). | Ni omenjeno |
| Donald Trump je na omrežju Truth Social pozdravil zmago AfD in pohvalil njihovo stališče do migracij. | STA, RTV, Mladina in Dnevnik potrjujejo; ostali ne omenjajo. | Da: Trump je na Truth Social pozdravil veliko zmago AfD. | Da: Članek navaja Trumpovo objavo na Truth Social o zmagi in migracijah. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Trump je na Truth Social pozdravil zmago in kritiziral migracije. | Ni omenjeno | Da: Trump je na Truth Social pozdravil zmago in kritiziral migracije. | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Vodja AfD v Saški-Anhaltu, Ulrich Siegmund, je kot možnost v primeru neuspešnega oblikovanja vlade omenil nove volitve. | Večina virov ne omenja, trije potrjujejo brez nasprotij. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Siegmund je izjavil, da bodo v skrajnem primeru nove volitve. | Da: Članek potrjuje, da je Siegmund omenil možnost novih volitev. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Siegmund je omenil možnost novih volitev. | Ni omenjeno |
| Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je posvaril pred nacionalizmom in sovraštvom v politiki. | Samo N1 poroča; ostali viri trditve ne omenjajo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Steinmeier je opozoril, da prihodnosti ni mogoče graditi na sovraštvu. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
claims
- Stranka AfD je na deželnih volitvah v Saški-Anhaltu dosegla zgodovinsko zmago s skoraj 44 odstotki glasov.
- Kancler Friedrich Merz je politiko AfD označil za destruktivno in jo primerjal z etničnim čiščenjem.
- Visoka volilna udeležba v Saški-Anhaltu je po analizah koristila predvsem stranki AfD.
- AfD je postala zelo priljubljena med mladimi volivci v zvezni deželi.
- Elon Musk je javno čestital stranki AfD za volilni rezultat.
- AfD ni uspelo osvojiti absolutne večine v deželnem parlamentu, saj jim manjkajo trije sedeži.
- Zaradi t.i. požarnega zidu druge parlamentarne stranke zavračajo koalicijsko sodelovanje z AfD.
- CDU je na volitvah doživela hud poraz in izgubila podporo v vseh volilnih okrajih.
- AfD nasprotuje finančni podpori Ukrajini in poziva k odpravi sankcij proti Rusiji.
- Donald Trump je na omrežju Truth Social pozdravil zmago AfD in pohvalil njihovo stališče do migracij.
- Vodja AfD v Saški-Anhaltu, Ulrich Siegmund, je kot možnost v primeru neuspešnega oblikovanja vlade omenil nove volitve.
- Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je posvaril pred nacionalizmom in sovraštvom v politiki.
key differences
- AfD je postala zelo priljubljena med mladimi volivci v zvezni deželi.
- Nova24TV potrjuje, drugi ne omenjajo.
- AfD nasprotuje finančni podpori Ukrajini in poziva k odpravi sankcij proti Rusiji.
- N1 edini izrecno potrjuje; drugi delno ali molčijo.
- AfD ni uspelo osvojiti absolutne večine v deželnem parlamentu, saj jim manjkajo trije sedeži.
- Večina virov potrjuje, nekateri ne omenjajo.
- CDU je na volitvah doživela hud poraz in izgubila podporo v vseh volilnih okrajih.
- Samo Delo potrjuje izgubo v vseh okrajih.
- Donald Trump je na omrežju Truth Social pozdravil zmago AfD in pohvalil njihovo stališče do migracij.
- STA, RTV, Mladina in Dnevnik potrjujejo; ostali ne omenjajo.
- Elon Musk je javno čestital stranki AfD za volilni rezultat.
- Večina virov ne omenja, Delo, Mladina in Dnevnik potrjujejo čestitko.
- Kancler Friedrich Merz je politiko AfD označil za destruktivno in jo primerjal z etničnim čiščenjem.
- Samo RTV Slovenija potrjuje trditev; ostali je ne omenjajo ali zanikajo.
- Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je posvaril pred nacionalizmom in sovraštvom v politiki.
- Samo N1 poroča; ostali viri trditve ne omenjajo.
- Stranka AfD je na deželnih volitvah v Saški-Anhaltu dosegla zgodovinsko zmago s skoraj 44 odstotki glasov.
- Večina potrjuje, N1 napoveduje manj, Večer molči.
- Visoka volilna udeležba v Saški-Anhaltu je po analizah koristila predvsem stranki AfD.
- Večina virov trditve ne omenja, le Demokracija jo potrjuje.
- Vodja AfD v Saški-Anhaltu, Ulrich Siegmund, je kot možnost v primeru neuspešnega oblikovanja vlade omenil nove volitve.
- Večina virov ne omenja, trije potrjujejo brez nasprotij.
- Zaradi t.i. požarnega zidu druge parlamentarne stranke zavračajo koalicijsko sodelovanje z AfD.
- Večina virov potrjuje, nekateri ne omenjajo.
source analyses
- 24ur
- AfD je postala zelo priljubljena med mladimi volivci v zvezni deželi.
- Delno: Članek navaja, da ima AfD množično podporo ljudi različnih starosti.
- AfD nasprotuje finančni podpori Ukrajini in poziva k odpravi sankcij proti Rusiji.
- Delno: Članek omenja, da bi AfD spremenila odnos do Rusije in sankcij.
- AfD ni uspelo osvojiti absolutne večine v deželnem parlamentu, saj jim manjkajo trije sedeži.
- Da: Članek potrjuje, da jim manjkajo trije sedeži do absolutne večine.
- CDU je na volitvah doživela hud poraz in izgubila podporo v vseh volilnih okrajih.
- Delno: Članek navaja zgodovinski poraz CDU, a ne omenja vseh okrajev.
- Donald Trump je na omrežju Truth Social pozdravil zmago AfD in pohvalil njihovo stališče do migracij.
- Ni omenjeno
- Elon Musk je javno čestital stranki AfD za volilni rezultat.
- Ni omenjeno
- Kancler Friedrich Merz je politiko AfD označil za destruktivno in jo primerjal z etničnim čiščenjem.
- Ni omenjeno
- Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je posvaril pred nacionalizmom in sovraštvom v politiki.
- Ni omenjeno
- Stranka AfD je na deželnih volitvah v Saški-Anhaltu dosegla zgodovinsko zmago s skoraj 44 odstotki glasov.
- Da: Članek navaja 43,8 odstotka glasov v Saški-Anhalt.
- Visoka volilna udeležba v Saški-Anhaltu je po analizah koristila predvsem stranki AfD.
- Ni omenjeno
- Vodja AfD v Saški-Anhaltu, Ulrich Siegmund, je kot možnost v primeru neuspešnega oblikovanja vlade omenil nove volitve.
- Da: Siegmund je izjavil, da bodo v skrajnem primeru nove volitve.
- Zaradi t.i. požarnega zidu druge parlamentarne stranke zavračajo koalicijsko sodelovanje z AfD.
- Da: Članek omenja, da so vse druge stranke izključile koalicijo.
- Delo
- AfD je postala zelo priljubljena med mladimi volivci v zvezni deželi.
- Ni omenjeno
- AfD nasprotuje finančni podpori Ukrajini in poziva k odpravi sankcij proti Rusiji.
- Ni omenjeno
- AfD ni uspelo osvojiti absolutne večine v deželnem parlamentu, saj jim manjkajo trije sedeži.
- Da: Članek navaja 39 sedežev od potrebnih 42 za večino.
- CDU je na volitvah doživela hud poraz in izgubila podporo v vseh volilnih okrajih.
- Da: Članek navaja poraz CDU v vseh 41 volilnih okrajih.
- Donald Trump je na omrežju Truth Social pozdravil zmago AfD in pohvalil njihovo stališče do migracij.
- Ni omenjeno
- Elon Musk je javno čestital stranki AfD za volilni rezultat.
- Da: Musk je na omrežju X zapisal "Gut gemacht!".
- Kancler Friedrich Merz je politiko AfD označil za destruktivno in jo primerjal z etničnim čiščenjem.
- Ni omenjeno
- Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je posvaril pred nacionalizmom in sovraštvom v politiki.
- Ni omenjeno
- Stranka AfD je na deželnih volitvah v Saški-Anhaltu dosegla zgodovinsko zmago s skoraj 44 odstotki glasov.
- Da: Članek navaja 43,8 odstotka glasov in zmago stranke.
- Visoka volilna udeležba v Saški-Anhaltu je po analizah koristila predvsem stranki AfD.
- Ni omenjeno
- Vodja AfD v Saški-Anhaltu, Ulrich Siegmund, je kot možnost v primeru neuspešnega oblikovanja vlade omenil nove volitve.
- Da: Članek potrjuje, da je Siegmund omenil možnost novih volitev.
- Zaradi t.i. požarnega zidu druge parlamentarne stranke zavračajo koalicijsko sodelovanje z AfD.
- Da: Članek omenja tradicionalni požarni zid kot oviro za koalicijo.
- Dnevnik
- AfD je postala zelo priljubljena med mladimi volivci v zvezni deželi.
- Ni omenjeno
- AfD nasprotuje finančni podpori Ukrajini in poziva k odpravi sankcij proti Rusiji.
- Delno: Članek omenja, da je AfD naklonjena Rusiji, a ne navaja teh točk.
- AfD ni uspelo osvojiti absolutne večine v deželnem parlamentu, saj jim manjkajo trije sedeži.
- Ni omenjeno
- CDU je na volitvah doživela hud poraz in izgubila podporo v vseh volilnih okrajih.
- Ni omenjeno
- Donald Trump je na omrežju Truth Social pozdravil zmago AfD in pohvalil njihovo stališče do migracij.
- Da: Trump je na Truth Social pozdravil zmago in kritiziral migracije.
- Elon Musk je javno čestital stranki AfD za volilni rezultat.
- Da: Članek navaja, da je Musk med prvimi čestital AfD za rezultat.
- Kancler Friedrich Merz je politiko AfD označil za destruktivno in jo primerjal z etničnim čiščenjem.
- Ni omenjeno
- Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je posvaril pred nacionalizmom in sovraštvom v politiki.
- Ni omenjeno
- Stranka AfD je na deželnih volitvah v Saški-Anhaltu dosegla zgodovinsko zmago s skoraj 44 odstotki glasov.
- Da: Članek navaja, da je AfD na volitvah osvojila skoraj 44 odstotkov.
- Visoka volilna udeležba v Saški-Anhaltu je po analizah koristila predvsem stranki AfD.
- Ni omenjeno
- Vodja AfD v Saški-Anhaltu, Ulrich Siegmund, je kot možnost v primeru neuspešnega oblikovanja vlade omenil nove volitve.
- Ni omenjeno
- Zaradi t.i. požarnega zidu druge parlamentarne stranke zavračajo koalicijsko sodelovanje z AfD.
- Ni omenjeno
- Mladina
- AfD je postala zelo priljubljena med mladimi volivci v zvezni deželi.
- Ni omenjeno
- AfD nasprotuje finančni podpori Ukrajini in poziva k odpravi sankcij proti Rusiji.
- Delno: Članek omenja, da je AfD naklonjena Rusiji, a ne navaja teh točk.
- AfD ni uspelo osvojiti absolutne večine v deželnem parlamentu, saj jim manjkajo trije sedeži.
- Ni omenjeno
- CDU je na volitvah doživela hud poraz in izgubila podporo v vseh volilnih okrajih.
- Ni omenjeno
- Donald Trump je na omrežju Truth Social pozdravil zmago AfD in pohvalil njihovo stališče do migracij.
- Da: Trump je na Truth Social pozdravil zmago in kritiziral migracije.
- Elon Musk je javno čestital stranki AfD za volilni rezultat.
- Da: Članek navaja, da je Musk med prvimi čestital AfD za rezultat.
- Kancler Friedrich Merz je politiko AfD označil za destruktivno in jo primerjal z etničnim čiščenjem.
- Ni omenjeno
- Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je posvaril pred nacionalizmom in sovraštvom v politiki.
- Ni omenjeno
- Stranka AfD je na deželnih volitvah v Saški-Anhaltu dosegla zgodovinsko zmago s skoraj 44 odstotki glasov.
- Da: Članek navaja, da je AfD na volitvah osvojila skoraj 44 odstotkov.
- Visoka volilna udeležba v Saški-Anhaltu je po analizah koristila predvsem stranki AfD.
- Ni omenjeno
- Vodja AfD v Saški-Anhaltu, Ulrich Siegmund, je kot možnost v primeru neuspešnega oblikovanja vlade omenil nove volitve.
- Ni omenjeno
- Zaradi t.i. požarnega zidu druge parlamentarne stranke zavračajo koalicijsko sodelovanje z AfD.
- Ni omenjeno
- N1
- AfD je postala zelo priljubljena med mladimi volivci v zvezni deželi.
- Ni omenjeno
- AfD nasprotuje finančni podpori Ukrajini in poziva k odpravi sankcij proti Rusiji.
- Da: Članek izrecno navaja ta stališča stranke AfD.
- AfD ni uspelo osvojiti absolutne večine v deželnem parlamentu, saj jim manjkajo trije sedeži.
- Ni omenjeno
- CDU je na volitvah doživela hud poraz in izgubila podporo v vseh volilnih okrajih.
- Ni omenjeno
- Donald Trump je na omrežju Truth Social pozdravil zmago AfD in pohvalil njihovo stališče do migracij.
- Ni omenjeno
- Elon Musk je javno čestital stranki AfD za volilni rezultat.
- Ni omenjeno
- Kancler Friedrich Merz je politiko AfD označil za destruktivno in jo primerjal z etničnim čiščenjem.
- Ne: Članek omenja pritisk na Merza, a ne navaja takšnih izjav.
- Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je posvaril pred nacionalizmom in sovraštvom v politiki.
- Da: Steinmeier je opozoril, da prihodnosti ni mogoče graditi na sovraštvu.
- Stranka AfD je na deželnih volitvah v Saški-Anhaltu dosegla zgodovinsko zmago s skoraj 44 odstotki glasov.
- Delno: Članek navaja ankete, ki napovedujejo med 41 in 43 odstotkov.
- Visoka volilna udeležba v Saški-Anhaltu je po analizah koristila predvsem stranki AfD.
- Ni omenjeno
- Vodja AfD v Saški-Anhaltu, Ulrich Siegmund, je kot možnost v primeru neuspešnega oblikovanja vlade omenil nove volitve.
- Ni omenjeno
- Zaradi t.i. požarnega zidu druge parlamentarne stranke zavračajo koalicijsko sodelovanje z AfD.
- Da: Članek potrjuje obstoj požarnega zidu kot zavezo proti sodelovanju.
- Nova24TV
- AfD je postala zelo priljubljena med mladimi volivci v zvezni deželi.
- Da: Članek izrecno navaja, da je AfD popularna med mladimi volivci.
- AfD nasprotuje finančni podpori Ukrajini in poziva k odpravi sankcij proti Rusiji.
- Ni omenjeno
- AfD ni uspelo osvojiti absolutne večine v deželnem parlamentu, saj jim manjkajo trije sedeži.
- Da: Članek potrjuje, da jim do absolutne večine manjkajo trije poslanci.
- CDU je na volitvah doživela hud poraz in izgubila podporo v vseh volilnih okrajih.
- Delno: Članek navaja velik poraz CDU, a ne omenja vseh volilnih okrajev.
- Donald Trump je na omrežju Truth Social pozdravil zmago AfD in pohvalil njihovo stališče do migracij.
- Ni omenjeno
- Elon Musk je javno čestital stranki AfD za volilni rezultat.
- Ni omenjeno
- Kancler Friedrich Merz je politiko AfD označil za destruktivno in jo primerjal z etničnim čiščenjem.
- Ni omenjeno
- Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je posvaril pred nacionalizmom in sovraštvom v politiki.
- Ni omenjeno
- Stranka AfD je na deželnih volitvah v Saški-Anhaltu dosegla zgodovinsko zmago s skoraj 44 odstotki glasov.
- Da: Članek navaja 44,5 odstotka glasov in zgodovinsko zmago.
- Visoka volilna udeležba v Saški-Anhaltu je po analizah koristila predvsem stranki AfD.
- Delno: Članek omenja visoko udeležbo in zmago AfD, a ne povezuje vzročno.
- Vodja AfD v Saški-Anhaltu, Ulrich Siegmund, je kot možnost v primeru neuspešnega oblikovanja vlade omenil nove volitve.
- Ni omenjeno
- Zaradi t.i. požarnega zidu druge parlamentarne stranke zavračajo koalicijsko sodelovanje z AfD.
- Delno: Članek navaja, da druge stranke kategorično zavračajo sodelovanje.
- RTV Slovenija
- AfD je postala zelo priljubljena med mladimi volivci v zvezni deželi.
- Ni omenjeno
- AfD nasprotuje finančni podpori Ukrajini in poziva k odpravi sankcij proti Rusiji.
- Delno: Članek omenja, da se AfD postavlja na stran Rusije in nasprotuje podpori Ukrajini.
- AfD ni uspelo osvojiti absolutne večine v deželnem parlamentu, saj jim manjkajo trije sedeži.
- Delno: Članek potrjuje, da niso dosegli absolutne večine, a ne omenja števila sedežev.
- CDU je na volitvah doživela hud poraz in izgubila podporo v vseh volilnih okrajih.
- Delno: Članek potrjuje hud poraz CDU, a ne omenja vseh volilnih okrajev.
- Donald Trump je na omrežju Truth Social pozdravil zmago AfD in pohvalil njihovo stališče do migracij.
- Da: Članek navaja Trumpovo objavo na Truth Social o zmagi in migracijah.
- Elon Musk je javno čestital stranki AfD za volilni rezultat.
- Ne: Članek omenja Muskovo podporo iz decembra 2024, ne pa čestitke za te volitve.
- Kancler Friedrich Merz je politiko AfD označil za destruktivno in jo primerjal z etničnim čiščenjem.
- Da: Članek navaja, da je Merz politiko označil za destruktivno in etnično čiščenje.
- Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je posvaril pred nacionalizmom in sovraštvom v politiki.
- Ni omenjeno
- Stranka AfD je na deželnih volitvah v Saški-Anhaltu dosegla zgodovinsko zmago s skoraj 44 odstotki glasov.
- Da: Članek navaja, da je AfD na volitvah osvojila skoraj 44 odstotkov.
- Visoka volilna udeležba v Saški-Anhaltu je po analizah koristila predvsem stranki AfD.
- Ni omenjeno
- Vodja AfD v Saški-Anhaltu, Ulrich Siegmund, je kot možnost v primeru neuspešnega oblikovanja vlade omenil nove volitve.
- Ni omenjeno
- Zaradi t.i. požarnega zidu druge parlamentarne stranke zavračajo koalicijsko sodelovanje z AfD.
- Ni omenjeno
- STA
- AfD je postala zelo priljubljena med mladimi volivci v zvezni deželi.
- Ni omenjeno
- AfD nasprotuje finančni podpori Ukrajini in poziva k odpravi sankcij proti Rusiji.
- Ni omenjeno
- AfD ni uspelo osvojiti absolutne večine v deželnem parlamentu, saj jim manjkajo trije sedeži.
- Ni omenjeno
- CDU je na volitvah doživela hud poraz in izgubila podporo v vseh volilnih okrajih.
- Ni omenjeno
- Donald Trump je na omrežju Truth Social pozdravil zmago AfD in pohvalil njihovo stališče do migracij.
- Da: Trump je na Truth Social pozdravil veliko zmago AfD.
- Elon Musk je javno čestital stranki AfD za volilni rezultat.
- Ni omenjeno
- Kancler Friedrich Merz je politiko AfD označil za destruktivno in jo primerjal z etničnim čiščenjem.
- Ni omenjeno
- Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je posvaril pred nacionalizmom in sovraštvom v politiki.
- Ni omenjeno
- Stranka AfD je na deželnih volitvah v Saški-Anhaltu dosegla zgodovinsko zmago s skoraj 44 odstotki glasov.
- Ni omenjeno
- Visoka volilna udeležba v Saški-Anhaltu je po analizah koristila predvsem stranki AfD.
- Ni omenjeno
- Vodja AfD v Saški-Anhaltu, Ulrich Siegmund, je kot možnost v primeru neuspešnega oblikovanja vlade omenil nove volitve.
- Ni omenjeno
- Zaradi t.i. požarnega zidu druge parlamentarne stranke zavračajo koalicijsko sodelovanje z AfD.
- Ni omenjeno
- Tednik Demokracija
- AfD je postala zelo priljubljena med mladimi volivci v zvezni deželi.
- Ni omenjeno
- AfD nasprotuje finančni podpori Ukrajini in poziva k odpravi sankcij proti Rusiji.
- Ni omenjeno
- AfD ni uspelo osvojiti absolutne večine v deželnem parlamentu, saj jim manjkajo trije sedeži.
- Ni omenjeno
- CDU je na volitvah doživela hud poraz in izgubila podporo v vseh volilnih okrajih.
- Delno: Članek navaja, da je CDU veliko izgubila, a ne omenja vseh volilnih okrajev.
- Donald Trump je na omrežju Truth Social pozdravil zmago AfD in pohvalil njihovo stališče do migracij.
- Ni omenjeno
- Elon Musk je javno čestital stranki AfD za volilni rezultat.
- Ni omenjeno
- Kancler Friedrich Merz je politiko AfD označil za destruktivno in jo primerjal z etničnim čiščenjem.
- Ni omenjeno
- Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je posvaril pred nacionalizmom in sovraštvom v politiki.
- Ni omenjeno
- Stranka AfD je na deželnih volitvah v Saški-Anhaltu dosegla zgodovinsko zmago s skoraj 44 odstotki glasov.
- Da: Članek navaja 44,6 % glasov in zmago stranke AfD.
- Visoka volilna udeležba v Saški-Anhaltu je po analizah koristila predvsem stranki AfD.
- Da: Članek eksplicitno navaja, da je visoka udeležba koristila predvsem AfD.
- Vodja AfD v Saški-Anhaltu, Ulrich Siegmund, je kot možnost v primeru neuspešnega oblikovanja vlade omenil nove volitve.
- Ni omenjeno
- Zaradi t.i. požarnega zidu druge parlamentarne stranke zavračajo koalicijsko sodelovanje z AfD.
- Da: Članek navaja, da so stranke napovedale, da z AfD ne bodo šle v koalicijo.
- Večer
- AfD je postala zelo priljubljena med mladimi volivci v zvezni deželi.
- Ni omenjeno
- AfD nasprotuje finančni podpori Ukrajini in poziva k odpravi sankcij proti Rusiji.
- Delno: Omenjeno je le nasprotovanje podpori Ukrajini (v kontekstu BSW).
- AfD ni uspelo osvojiti absolutne večine v deželnem parlamentu, saj jim manjkajo trije sedeži.
- Da: Članek potrjuje, da potrebujejo 42 sedežev, imajo jih 39.
- CDU je na volitvah doživela hud poraz in izgubila podporo v vseh volilnih okrajih.
- Delno: Članek potrjuje najslabši rezultat CDU, a ne omenja vseh okrajev.
- Donald Trump je na omrežju Truth Social pozdravil zmago AfD in pohvalil njihovo stališče do migracij.
- Ni omenjeno
- Elon Musk je javno čestital stranki AfD za volilni rezultat.
- Ni omenjeno
- Kancler Friedrich Merz je politiko AfD označil za destruktivno in jo primerjal z etničnim čiščenjem.
- Ni omenjeno
- Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je posvaril pred nacionalizmom in sovraštvom v politiki.
- Ni omenjeno
- Stranka AfD je na deželnih volitvah v Saški-Anhaltu dosegla zgodovinsko zmago s skoraj 44 odstotki glasov.
- Ne: Članek ne navaja 44-odstotne podpore.
- Visoka volilna udeležba v Saški-Anhaltu je po analizah koristila predvsem stranki AfD.
- Ni omenjeno
- Vodja AfD v Saški-Anhaltu, Ulrich Siegmund, je kot možnost v primeru neuspešnega oblikovanja vlade omenil nove volitve.
- Da: Siegmund je omenil možnost novih volitev.
- Zaradi t.i. požarnega zidu druge parlamentarne stranke zavračajo koalicijsko sodelovanje z AfD.
- Da: Članek omenja požarni zid kot oviro za koalicijo.
Analiza sentimenta
| Entiteta | Ključne razlike | STA | RTV Slovenija | 24ur | Delo | Nova24TV | Mladina | N1 | Dnevnik | Večer | Tednik Demokracija |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Alternativa za Nemčijo (AfD) | Pozitivni viri hvalijo, negativni kritizirajo, nevtralni poročajo. | Pozitivno: Trump pozdravi 'res veliko zmago' AfD, kar je izrecno pozitivno vrednotenje | Negativno: Merz jo označi za 'destruktivno silo' in 'etnično čiščenje' | Nevtralno: članek informativno opisuje volilni uspeh in program AfD brez meta-vrednotenja | Nevtralno: članek poroča o volilnem rezultatu in odzivih, brez izrecnega vrednotenja stranke | Pozitivno: članek opisuje AfD kot zmagovalca in 'alternativo neuspešni politiki', brez kritike. | Nevtralno: AfD je opisana kot skrajno desna stranka, njen uspeh je zgolj poročan brez meta-vrednotenja. | Negativno: označena kot skrajno desna, zaničevalka demokracije | Pozitivno: Trump in Musk jo pohvalita kot zmagovalko, brez kritike avtorja | Nevtralno: informativno poročanje o volilnem rezultatu in izjavah vodje | Pozitivno: avtor jo označi kot 'patriotsko' in 'domoljubno', kar je izrecna pohvala |
| Friedrich Merz | Nevtralni viri ga omenjajo brez vrednotenja, desničarski in komercialni pa kritično. | Nevtralno: Merz omenjen v kontekstu preložitve klica, brez vrednotenja | Nevtralno: nastopa kot govorec brez meta-vrednotenja | Negativno: članek navaja nezadovoljstvo volivcev z Merzom in neuspeh CDU | Negativno: članek izrecno navaja, da mu ni uspelo zmanjšati podpore AfD in da je izid udarec | Negativno: članek navaja 'nezadovoljstvo z zvezno vlado Friedricha Merza' in njen poraz. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot kancler, na katerega bi volitve povečale pritisk | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Negativno: avtor navaja 'sooča z nezadovoljstvom' in 'prisiljen odstopiti', kar je kritično |
| Krščansko-demokratska unija (CDU) | STA in RTV nevtralna; ostali izpostavljajo poraz. | Nevtralno: CDU omenjena v kontekstu preložitve klica med Merzom in Trumpom | Nevtralno: omenjena kot Merzeva stranka, ki je doživela poraz | Negativno: članek omenja 'zgodovinski poraz' in neizpolnjene obljube CDU | Negativno: članek izrecno označi izid kot 'velik udarec' za CDU in Merza | Negativno: članek opisuje CDU kot 'doživela velik poraz' in 'neuspešno'. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Negativno: omenjen najslabši rezultat in izguba podpore | Negativno: avtor poudari 'veliko izgubila' in 'krizni sestanek', kar kaže na neuspeh |
| Levica | Večina virov nevtralna, Demokracija negativno kot 'skrajno levico'. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjena kot del parlamenta brez vrednotenja | Nevtralno: omenjeni le kot zmagovalci v treh okrajih, brez vrednotenja | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: naveden volilni rezultat brez vrednotenja | Negativno: avtor jo označi kot 'skrajno levico', kar je negativno vrednotenje |
| Socialdemokratska stranka Nemčije (SPD) | Nova24TV negativno, ostali nevtralno ali molče. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjena kot del koalicije brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena kot del koalicijskih možnosti brez vrednotenja | Ni omenjeno | Negativno: omenjena kot del 'neuspešne' koalicije. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: naveden volilni rezultat brez vrednotenja | Nevtralno: le informativno omenjena brez vrednotenja |
| Saška-Anhalt | Vsi viri nevtralni; N1 izpostavi vodstvo AfD. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjena kot lokacija volitev brez vrednotenja | Nevtralno: opisana kot prizorišče volitev brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena kot lokacija volitev, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena kot lokacija volitev. | Nevtralno: Saška-Anhalt je omenjena kot lokacija volitev, brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjena kot prizorišče volitev, kjer vodi AfD | Nevtralno: omenjena kot lokacija volitev, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot lokacija volitev brez vrednotenja | Nevtralno: le geografsko omenjena brez vrednotenja |
| Donald Trump | Vsi viri poročajo nevtralno, brez meta-vrednotenja. | Nevtralno: Trump je govorec, ki pohvali AfD, vendar ni meta-vrednoten | Nevtralno: citiran brez meta-vrednotenja avtorja | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot vzornik in povezava z AfD, brez meta-vrednotenja | Ni omenjeno | Nevtralno: Trump je citiran kot govorec, njegove izjave so poročane brez meta-vrednotenja. | Ni omenjeno | Nevtralno: le citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Ulrich Siegmund | Vsi viri ga navajajo nevtralno, brez razlik. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: citiran kot govorec brez meta-vrednotenja | Nevtralno: citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja | Nevtralno: citiran brez meta-vrednotenja. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: citiran brez meta-vrednotenja | Nevtralno: le citiran brez meta-vrednotenja |
| Elon Musk | Vsi viri nevtralni, brez vrednotenja. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot podpornik AfD brez vrednotenja | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot podpornik AfD, brez izrecnega vrednotenja v članku | Ni omenjeno | Nevtralno: Musk je omenjen kot eden prvih, ki so čestitali AfD, brez vrednotenja. | Ni omenjeno | Nevtralno: le omenjen kot čestitalec, brez vrednotenja | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW) | Večina virov ne omenja; redki jo navajajo nevtralno kot možno koalicijsko partnerico. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjeno kot ena od strank v parlamentu brez vrednotenja | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjeno kot možna koalicijska partnerica. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: informativno omenjen kot potencialni koalicijski partner | Nevtralno: le informativno omenjena brez vrednotenja |
| Alice Weidel | Vsi viri obravnavajo nevtralno, brez izrazitih razlik. | Ni omenjeno | Nevtralno: nastopa kot govorec brez meta-vrednotenja | Ni omenjeno | Nevtralno: citirana v objavi, brez meta-vrednotenja | Nevtralno: citirana brez meta-vrednotenja. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Zeleni | Večina virov ne omenja; le 24ur, Večer in Demokracija nevtralno. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjeni kot del parlamenta brez vrednotenja | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: naveden volilni rezultat brez vrednotenja | Nevtralno: le informativno omenjeni brez vrednotenja |
| Richard Grenell | Vsi viri ga obravnavajo nevtralno, brez vrednotenja. | Ni omenjeno | Nevtralno: citiran brez meta-vrednotenja | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: Grenell je citiran, njegova izjava je poročana brez meta-vrednotenja. | Ni omenjeno | Nevtralno: le citiran, brez meta-vrednotenja | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Frank-Walter Steinmeier | Samo N1 ga omenja, in sicer pozitivno. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Pozitivno: predstavljen kot zagovornik demokracije in pravne države | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
entities
- Alternativa za Nemčijo (AfD)
- Friedrich Merz
- Krščansko-demokratska unija (CDU)
- Levica
- Socialdemokratska stranka Nemčije (SPD)
- Saška-Anhalt
- Donald Trump
- Ulrich Siegmund
- Elon Musk
- Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW)
- Alice Weidel
- Zeleni
- Richard Grenell
- Frank-Walter Steinmeier
key differences
- Alice Weidel
- Vsi viri obravnavajo nevtralno, brez izrazitih razlik.
- Alternativa za Nemčijo (AfD)
- Pozitivni viri hvalijo, negativni kritizirajo, nevtralni poročajo.
- Donald Trump
- Vsi viri poročajo nevtralno, brez meta-vrednotenja.
- Elon Musk
- Vsi viri nevtralni, brez vrednotenja.
- Frank-Walter Steinmeier
- Samo N1 ga omenja, in sicer pozitivno.
- Friedrich Merz
- Nevtralni viri ga omenjajo brez vrednotenja, desničarski in komercialni pa kritično.
- Krščansko-demokratska unija (CDU)
- STA in RTV nevtralna; ostali izpostavljajo poraz.
- Levica
- Večina virov nevtralna, Demokracija negativno kot 'skrajno levico'.
- Richard Grenell
- Vsi viri ga obravnavajo nevtralno, brez vrednotenja.
- Saška-Anhalt
- Vsi viri nevtralni; N1 izpostavi vodstvo AfD.
- Socialdemokratska stranka Nemčije (SPD)
- Nova24TV negativno, ostali nevtralno ali molče.
- Ulrich Siegmund
- Vsi viri ga navajajo nevtralno, brez razlik.
- Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW)
- Večina virov ne omenja; redki jo navajajo nevtralno kot možno koalicijsko partnerico.
- Zeleni
- Večina virov ne omenja; le 24ur, Večer in Demokracija nevtralno.
source analyses
- 24ur
- Alice Weidel
- Ni omenjeno
- Alternativa za Nemčijo (AfD)
- Nevtralno: članek informativno opisuje volilni uspeh in program AfD brez meta-vrednotenja
- Donald Trump
- Ni omenjeno
- Elon Musk
- Ni omenjeno
- Frank-Walter Steinmeier
- Ni omenjeno
- Friedrich Merz
- Negativno: članek navaja nezadovoljstvo volivcev z Merzom in neuspeh CDU
- Krščansko-demokratska unija (CDU)
- Negativno: članek omenja 'zgodovinski poraz' in neizpolnjene obljube CDU
- Levica
- Nevtralno: omenjena kot del parlamenta brez vrednotenja
- Richard Grenell
- Ni omenjeno
- Saška-Anhalt
- Nevtralno: opisana kot prizorišče volitev brez vrednotenja
- Socialdemokratska stranka Nemčije (SPD)
- Nevtralno: omenjena kot del koalicijskih možnosti brez vrednotenja
- Ulrich Siegmund
- Nevtralno: citiran kot govorec brez meta-vrednotenja
- Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW)
- Nevtralno: omenjeno kot ena od strank v parlamentu brez vrednotenja
- Zeleni
- Nevtralno: omenjeni kot del parlamenta brez vrednotenja
- Delo
- Alice Weidel
- Nevtralno: citirana v objavi, brez meta-vrednotenja
- Alternativa za Nemčijo (AfD)
- Nevtralno: članek poroča o volilnem rezultatu in odzivih, brez izrecnega vrednotenja stranke
- Donald Trump
- Nevtralno: omenjen kot vzornik in povezava z AfD, brez meta-vrednotenja
- Elon Musk
- Nevtralno: omenjen kot podpornik AfD, brez izrecnega vrednotenja v članku
- Frank-Walter Steinmeier
- Ni omenjeno
- Friedrich Merz
- Negativno: članek izrecno navaja, da mu ni uspelo zmanjšati podpore AfD in da je izid udarec
- Krščansko-demokratska unija (CDU)
- Negativno: članek izrecno označi izid kot 'velik udarec' za CDU in Merza
- Levica
- Nevtralno: omenjeni le kot zmagovalci v treh okrajih, brez vrednotenja
- Richard Grenell
- Ni omenjeno
- Saška-Anhalt
- Nevtralno: omenjena kot lokacija volitev, brez vrednotenja
- Socialdemokratska stranka Nemčije (SPD)
- Ni omenjeno
- Ulrich Siegmund
- Nevtralno: citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja
- Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW)
- Ni omenjeno
- Zeleni
- Ni omenjeno
- Dnevnik
- Alice Weidel
- Ni omenjeno
- Alternativa za Nemčijo (AfD)
- Pozitivno: Trump in Musk jo pohvalita kot zmagovalko, brez kritike avtorja
- Donald Trump
- Nevtralno: le citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja
- Elon Musk
- Nevtralno: le omenjen kot čestitalec, brez vrednotenja
- Frank-Walter Steinmeier
- Ni omenjeno
- Friedrich Merz
- Ni omenjeno
- Krščansko-demokratska unija (CDU)
- Ni omenjeno
- Levica
- Ni omenjeno
- Richard Grenell
- Nevtralno: le citiran, brez meta-vrednotenja
- Saška-Anhalt
- Nevtralno: omenjena kot lokacija volitev, brez vrednotenja
- Socialdemokratska stranka Nemčije (SPD)
- Ni omenjeno
- Ulrich Siegmund
- Ni omenjeno
- Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW)
- Ni omenjeno
- Zeleni
- Ni omenjeno
- Mladina
- Alice Weidel
- Ni omenjeno
- Alternativa za Nemčijo (AfD)
- Nevtralno: AfD je opisana kot skrajno desna stranka, njen uspeh je zgolj poročan brez meta-vrednotenja.
- Donald Trump
- Nevtralno: Trump je citiran kot govorec, njegove izjave so poročane brez meta-vrednotenja.
- Elon Musk
- Nevtralno: Musk je omenjen kot eden prvih, ki so čestitali AfD, brez vrednotenja.
- Frank-Walter Steinmeier
- Ni omenjeno
- Friedrich Merz
- Ni omenjeno
- Krščansko-demokratska unija (CDU)
- Ni omenjeno
- Levica
- Ni omenjeno
- Richard Grenell
- Nevtralno: Grenell je citiran, njegova izjava je poročana brez meta-vrednotenja.
- Saška-Anhalt
- Nevtralno: Saška-Anhalt je omenjena kot lokacija volitev, brez vrednotenja.
- Socialdemokratska stranka Nemčije (SPD)
- Ni omenjeno
- Ulrich Siegmund
- Ni omenjeno
- Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW)
- Ni omenjeno
- Zeleni
- Ni omenjeno
- N1
- Alice Weidel
- Ni omenjeno
- Alternativa za Nemčijo (AfD)
- Negativno: označena kot skrajno desna, zaničevalka demokracije
- Donald Trump
- Ni omenjeno
- Elon Musk
- Ni omenjeno
- Frank-Walter Steinmeier
- Pozitivno: predstavljen kot zagovornik demokracije in pravne države
- Friedrich Merz
- Nevtralno: omenjen kot kancler, na katerega bi volitve povečale pritisk
- Krščansko-demokratska unija (CDU)
- Ni omenjeno
- Levica
- Ni omenjeno
- Richard Grenell
- Ni omenjeno
- Saška-Anhalt
- Nevtralno: omenjena kot prizorišče volitev, kjer vodi AfD
- Socialdemokratska stranka Nemčije (SPD)
- Ni omenjeno
- Ulrich Siegmund
- Ni omenjeno
- Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW)
- Ni omenjeno
- Zeleni
- Ni omenjeno
- Nova24TV
- Alice Weidel
- Nevtralno: citirana brez meta-vrednotenja.
- Alternativa za Nemčijo (AfD)
- Pozitivno: članek opisuje AfD kot zmagovalca in 'alternativo neuspešni politiki', brez kritike.
- Donald Trump
- Ni omenjeno
- Elon Musk
- Ni omenjeno
- Frank-Walter Steinmeier
- Ni omenjeno
- Friedrich Merz
- Negativno: članek navaja 'nezadovoljstvo z zvezno vlado Friedricha Merza' in njen poraz.
- Krščansko-demokratska unija (CDU)
- Negativno: članek opisuje CDU kot 'doživela velik poraz' in 'neuspešno'.
- Levica
- Ni omenjeno
- Richard Grenell
- Ni omenjeno
- Saška-Anhalt
- Nevtralno: omenjena kot lokacija volitev.
- Socialdemokratska stranka Nemčije (SPD)
- Negativno: omenjena kot del 'neuspešne' koalicije.
- Ulrich Siegmund
- Nevtralno: citiran brez meta-vrednotenja.
- Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW)
- Nevtralno: omenjeno kot možna koalicijska partnerica.
- Zeleni
- Ni omenjeno
- RTV Slovenija
- Alice Weidel
- Nevtralno: nastopa kot govorec brez meta-vrednotenja
- Alternativa za Nemčijo (AfD)
- Negativno: Merz jo označi za 'destruktivno silo' in 'etnično čiščenje'
- Donald Trump
- Nevtralno: citiran brez meta-vrednotenja avtorja
- Elon Musk
- Nevtralno: omenjen kot podpornik AfD brez vrednotenja
- Frank-Walter Steinmeier
- Ni omenjeno
- Friedrich Merz
- Nevtralno: nastopa kot govorec brez meta-vrednotenja
- Krščansko-demokratska unija (CDU)
- Nevtralno: omenjena kot Merzeva stranka, ki je doživela poraz
- Levica
- Ni omenjeno
- Richard Grenell
- Nevtralno: citiran brez meta-vrednotenja
- Saška-Anhalt
- Nevtralno: omenjena kot lokacija volitev brez vrednotenja
- Socialdemokratska stranka Nemčije (SPD)
- Nevtralno: omenjena kot del koalicije brez vrednotenja
- Ulrich Siegmund
- Ni omenjeno
- Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW)
- Ni omenjeno
- Zeleni
- Ni omenjeno
- STA
- Alice Weidel
- Ni omenjeno
- Alternativa za Nemčijo (AfD)
- Pozitivno: Trump pozdravi 'res veliko zmago' AfD, kar je izrecno pozitivno vrednotenje
- Donald Trump
- Nevtralno: Trump je govorec, ki pohvali AfD, vendar ni meta-vrednoten
- Elon Musk
- Ni omenjeno
- Frank-Walter Steinmeier
- Ni omenjeno
- Friedrich Merz
- Nevtralno: Merz omenjen v kontekstu preložitve klica, brez vrednotenja
- Krščansko-demokratska unija (CDU)
- Nevtralno: CDU omenjena v kontekstu preložitve klica med Merzom in Trumpom
- Levica
- Ni omenjeno
- Richard Grenell
- Ni omenjeno
- Saška-Anhalt
- Ni omenjeno
- Socialdemokratska stranka Nemčije (SPD)
- Ni omenjeno
- Ulrich Siegmund
- Ni omenjeno
- Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW)
- Ni omenjeno
- Zeleni
- Ni omenjeno
- Tednik Demokracija
- Alice Weidel
- Ni omenjeno
- Alternativa za Nemčijo (AfD)
- Pozitivno: avtor jo označi kot 'patriotsko' in 'domoljubno', kar je izrecna pohvala
- Donald Trump
- Ni omenjeno
- Elon Musk
- Ni omenjeno
- Frank-Walter Steinmeier
- Ni omenjeno
- Friedrich Merz
- Negativno: avtor navaja 'sooča z nezadovoljstvom' in 'prisiljen odstopiti', kar je kritično
- Krščansko-demokratska unija (CDU)
- Negativno: avtor poudari 'veliko izgubila' in 'krizni sestanek', kar kaže na neuspeh
- Levica
- Negativno: avtor jo označi kot 'skrajno levico', kar je negativno vrednotenje
- Richard Grenell
- Ni omenjeno
- Saška-Anhalt
- Nevtralno: le geografsko omenjena brez vrednotenja
- Socialdemokratska stranka Nemčije (SPD)
- Nevtralno: le informativno omenjena brez vrednotenja
- Ulrich Siegmund
- Nevtralno: le citiran brez meta-vrednotenja
- Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW)
- Nevtralno: le informativno omenjena brez vrednotenja
- Zeleni
- Nevtralno: le informativno omenjeni brez vrednotenja
- Večer
- Alice Weidel
- Ni omenjeno
- Alternativa za Nemčijo (AfD)
- Nevtralno: informativno poročanje o volilnem rezultatu in izjavah vodje
- Donald Trump
- Ni omenjeno
- Elon Musk
- Ni omenjeno
- Frank-Walter Steinmeier
- Ni omenjeno
- Friedrich Merz
- Ni omenjeno
- Krščansko-demokratska unija (CDU)
- Negativno: omenjen najslabši rezultat in izguba podpore
- Levica
- Nevtralno: naveden volilni rezultat brez vrednotenja
- Richard Grenell
- Ni omenjeno
- Saška-Anhalt
- Nevtralno: omenjen kot lokacija volitev brez vrednotenja
- Socialdemokratska stranka Nemčije (SPD)
- Nevtralno: naveden volilni rezultat brez vrednotenja
- Ulrich Siegmund
- Nevtralno: citiran brez meta-vrednotenja
- Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW)
- Nevtralno: informativno omenjen kot potencialni koalicijski partner
- Zeleni
- Nevtralno: naveden volilni rezultat brez vrednotenja
Scenariji
- scenarios
- description
- Po neuspešnih pogajanjih o koaliciji se CDU, SPD, Zeleni in Levica dogovorijo za reformo volilnega sistema in okrepitev civilne družbe, kar oslabi AfD. Kancler Merz utrdi požarni zid, volivci pa nagradijo stabilnost.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- mid
- title
- Politična kriza okrepi demokratične zaveze
- valence
- positive
- description
- AfD pod vodstvom Ulricha Siegmunda oblikuje manjšinsko vlado v Saški-Anhaltu s tiho podporo BSW, kar omogoči omejene reforme migracijske politike, a povzroči stalno politično nestabilnost in pogoste glasovanja o zaupnici.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- short
- title
- Manjšinska vlada AfD s podporo BSW
- valence
- neutral
- description
- Ker druge stranke ne zmorejo sestaviti vlade, razpis nove volitve, na katerih AfD osvoji več kot 50 % glasov in absolutno večino. Stranka pod vodstvom Siegmunda prevzame oblast ter začne izvajati radikalne protiimigrantske in protiEU ukrepe.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- short
- title
- Nove volitve okrepijo AfD do večine
- valence
- negative
- description
- CDU, SPD, Zeleni in Levica sklenejo začasno koalicijo, ki AfD izključi iz vladanja. Merzov krizni sestanek vodi v dogovor o skupnih reformah, kar pomiri del volivcev in zmanjša podporo AfD na naslednjih volitvah.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- mid
- title
- Zavezništvo strank prepreči AfD oblast
- valence
- positive
- description
- Trumpova administracija in Elon Musk finančno in medijsko podpreta AfD, kar okrepi njeno kampanjo na zvezni ravni. Nemška vlada se sooči z diplomatskimi pritiski iz ZDA, a ostane pri požarnem zidu.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- mid
- title
- Trump in Musk povečata vpliv na AfD
- valence
- neutral
- description
- Po morebitni zmagi AfD na novih volitvah izbruhnejo levičarski in migrantski protesti, ki jih policija s pojačanimi enotami iz Berlina zatira. Spopadi povzročijo smrtne žrtve in poglobijo družbeno polarizacijo.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- short
- title
- Nasilni izgredi po prevzemu oblasti AfD
- valence
- negative
- description
- Pod pritiskom mednarodne skupnosti in gospodarskih partnerjev AfD zmerni svoja stališča, opusti remigracijo in se osredotoči na gospodarske reforme. Stranka postane sprejemljiva za koalicije, kar stabilizira politično sceno.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- long
- title
- AfD umiri retoriko in postane mainstream
- valence
- positive
- description
- AfD na naslednjih zveznih volitvah osvoji več kot 30 % glasov, kar povzroči krizo koalicije in zahteve po izstopu iz EU. Nemčija se znajde v večletnem političnem kaosu, vzhodne dežele pa zahtevajo večjo avtonomijo.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- long
- title
- Razpad Nemčije po zmagi AfD na zvezni ravni
- valence
- neutral
- description
- AfD na oblasti prekine podporo Ukrajini, odpravi sankcije proti Rusiji in oslabi Nato, kar vodi v diplomatski razkol z ZDA in EU. Nemčija postane mednarodni izobčenec, gospodarstvo pa strmo pade zaradi izgube trgovinskih partneric.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- long
- title
- Mednarodna izolacija Nemčije pod AfD
- valence
- negative
Viri
- articles
- article order
- 7
- body
- s preložitvijo klica med Merzem in Trumpom v zadnjih treh odstavkih Washington/Berlin, 09. septembra (STA) - Predsednik ZDA Donald Trump je v torek na svojem omrežju Truth Social pozdravil "res veliko zmago" skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD) na deželnih volitvah v ...
- language
- slv
- published at
- 2026-09-09T12:33:45
- source
- STA
- title
- Trump pozdravil zmago AfD na Saškem (dopolnjeno)
- url
- https://www.sta.si/3596627/
- article order
- 26
- body
- Merz je pred poslanci bundestaga ostro nastopil proti AfD, ki je na nedeljskih volitvah v deželi Saška-Anhalt zabeležila velik uspeh, čeprav si ni uspela zagotoviti absolutne večine. Merzeva Krščansko-demokratska unija (CDU) je doživela hud poraz. Kancler je AfD, ki nastopa proti priseljevanju, očital, da njena politika "remigracije" ni nič drugega kot "etnično čiščenje". Stranko je označil za "destruktivno silo", pri tem pa opozoril, da AfD na nedeljskih volitvah ni dosegla zastavljenega cilja, to je absolutne večine. "Nikjer v Nemčiji ne boste dobili večine s takšno politiko," je Merz poudaril v govoru, ki so ga poslanci AfD večkrat prekinili z vzkliki. Merz je še opozoril, da je med CDU in AfD "globok razkol" glede zunanje, evropske, socialne in mirovne politike. Obenem je poudaril, da bo njegova vlada nadaljevala začrtane reforme. Kancler je tudi vnovič poudaril zavezanost nadaljnji podpori Ukrajini v njeni obrambi pred rusko agresijo, pri čemer se je ogradil od stališč AfD, ki ji je očital, da se postavlja na stran Rusije. Pri tem jo je obtožil, da instrumentalizira Ukrajino in "storilce spreminja v žrtve". Weidel: Merz državo pelje v nacionalni bankrot Sopredsedujoča AfD-ja Alice Weidel pa je v svojem nastopu ostro napadla vladno koalicijo CDU/CSU in socialdemokratov (SPD). Kot je dejala, so volivci v Saški-Anhaltu dali jasno vedeti, da je "črno-rdeča koalicija končana". Weidel, ki je kot vodja največje opozicijske stranke v bundestagu spregovorila prva, je Merzevo vlado kritizirala zaradi njene gospodarske in migracijske politike, podpore Ukrajini in podnebne politike. Očitala ji je, da vodi politiko zadolževanja in državo pelje v "nacionalni bankrot". Razprava v spodnjem domu parlamenta je bila prva priložnost, da sta se Merz in Weidel osebno soočila po nedeljskih volitvah v Saški-Anhaltu, na katerih je AfD osvojil skoraj 44 odstotkov glasov. Doslej vladajoča CDU je osvojila dobrih 17 odstotkov glasov in zabeležila svoj najslabši rezultat na volitvah v tej vzhodnonemški zvezni deželi. Trump zadovoljen z zmago AfD-ja v Saški - Anhaltu Podporo pa je AfD prejel z druge strani Atlantskega oceana, saj je ameriški predsednik Donald Trump na na družbenem omrežju Truth Social izrazil navdušenje nad "res veliko zmago" skrajno desne stranke na deželnih volitvah. "Vav! Populistična stranka v Nemčiji je pravkar doživela resnično velik večer," je zapisal Trump na družbenem omrežju Truth Social. "Končno so se naveličali tistih absolutno groznih pravil in predpisov na področju priseljevanja, ki so Nemčiji tako zelo škodovali," je še dodal. Trump je zapis, v katerem stranke AfD sicer ni izrecno imenoval, objavil dva dneva po zmagi te nemške skrajno desne stranke na volitvah v vzhodnonemški deželi Saški - Anhaltu. Ameriškemu predsedniku in Rusiji naklonjen AfD je na njih dobil skoraj 44 odstotkov glasov in ob zmagi med drugim napovedal konec nezakonitih migracij. Uradniki v Trumpovi administraciji so že večkrat izrazili podporo nemški skrajno desni stranki. Nekdanji ameriški veleposlanik v Nemčiji Richard Grenell je izide volitev označil za nov dan v Nemčiji. Med prvimi, ki so izrazili zadovoljstvo nad zmago skrajno desne stranke, je bil milijarder Elon Musk, ki je stranko podprl že decembra 2024, ko je pred nemškimi zveznimi volitvami na družbenem omrežju X zapisal, da "le AfD lahko reši Nemčijo". Podporo AfD-ju je večkrat izrazil tudi ameriški podpredsednik J. D. Vance, ki se je leta 2025 po govoru na münchenski varnostni konferenci, ki so ga v Evropi sprejeli kot napad na evropski politični red, sestal s sovodjo stranke Alice Weidel.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-09T11:01:04
- source
- RTV Slovenija
- title
- Merz v bundestagu ostro nad AfD, Weidel kritična do vladne politike
- url
- https://www.rtvslo.si/svet/evropa/merz-v-bundestagu-ostro-nad-afd-weidel-kriticna-do-vladne-politike/793206
- article order
- 27
- body
- Nemčija je dobila volilni rezultat, pred katerim je marsikdo "politični mainstream" svaril več let. AfD je v Saški-Anhalt osvojila skoraj 44 odstotkov glasov, CDU je doživela zgodovinski poraz. V središču je vprašanje migracij, ob njem pa občutek izgube nadzora, nezaupanje v državo in prepričanje dela volivcev, da politika njihove težave raje razlaga, kot rešuje. AfD pa medtem že dolgo ne ponuja več le strožje migracijske politike. Njene ideje bi, če bi jih nekoč uresničevala na zvezni ravni, temeljito spremenile Nemčijo, njen odnos do Rusije in Nata ter samo Evropsko unijo. Alternativa za Nemčijo (AfD) je na nedeljskih deželnih volitvah v Saški-Anhalt dobila 43,8 odstotka glasov. V primerjavi z letom 2021 je pridobila približno 23 odstotnih točk. CDU, ki je pred petimi leti zmagala s 37,1 odstotka, je ostala pri 17,2 odstotka. AfD je bila najmočnejša praktično po vsej deželi. To ni več rezultat protestne stranke na političnem robu. AfD ima v novem deželnem parlamentu 39 od 83 poslancev. Do absolutne večine in s tem možnosti, da bi sama izvolila ministrskega predsednika, ji manjkajo vsega trije sedeži. CDU jih ima le še 15, Levica, Zeleni in SPD po osem, Bündnis Sahra Wagenknecht (BSW) pet. Prav tu se začne problem, ki je veliko večji od vprašanja, kdo bo naslednjih pet let vodil deželo z dobrima dvema milijonoma prebivalcev. Vse druge parlamentarne stranke so pred volitvami izključile koalicijo z AfD. Toda če tega stališča ne spremenijo, je rezultat ustvaril politično enačbo, ki jo je skoraj nemogoče rešiti: za večino proti AfD bi morali tako ali drugače sodelovati CDU, SPD, Zeleni, Levica in BSW. Pet strank od konservativne desnice do postkomunistične Levice. CDU ima ob tem še eno težavo. S strankarskim sklepom ne izključuje le sodelovanja z AfD, temveč tudi z Levico. Požarni zid - znameniti nemški Brandmauer proti AfD - je tako prvič trčil ob povsem praktično vprašanje, kaj se zgodi, ko postane stranka na drugi strani zidu skoraj tako velika kot vse stranke na tej strani skupaj? Prav zato se je že na volilni večer začelo govoriti o novih volitvah. Vodilni kandidat AfD Ulrich Siegmund je dal jasno vedeti, da si oblasti ne želi za ceno velikih programskih kompromisov. Odklonil je tudi predlog BSW o nadstrankarskem predsedniku vlade, ki bi v parlamentu iskal spreminjajoče se večine. Če ne bo mogoče oblikovati vlade, ki bi izvedla politični preobrat, ki ga je obljubljala AfD, je ponudil drugo možnost: "V skrajnem primeru bodo pač nove volitve, potem bomo imeli 50 ali 55 odstotkov." Za AfD so torej nove volitve prej priložnost kot grožnja. Stranka izhaja iz predpostavke, da bi politična blokada okrepila njen argument pred volivci - zmagala je z ogromno prednostjo, vendar ji druge stranke kljub temu preprečujejo prevzem oblasti. Če bi sledili meseci neuspešnih pogajanj in političnega kaosa, bi lahko AfD volivce pozvala, naj ji naslednjič dajo tisto, kar ji zdaj manjka, absolutno večino. Samozavest je lahko pretirana. Toda politična logika je jasna. Če bo pet drugih strank sklenilo kakršenkoli dogovor, katerega skupni imenovalec bo predvsem preprečitev oblasti AfD, bo Siegmund dobil argument, ki ga je mogoče razumeti brez ene same strani volilnega programa, češ mi smo zmagali, oni pa so se vsi povezali, da bi nam preprečili vladanje - in vzdrževali status quo, ki pa ga skoraj polovica volivcev očitno zavrača. Preberi še 'AfD dolgoročno stremi k drugačni državi, drugačni družbi' Ni bilo presenečenje V CDU se je v volilni noči vedno znova pojavljala ista beseda. Prelomnica. Vodja poslanske skupine Unije Thorsten Frei jo je uporabil za opis tega, kar se je zgodilo. Bavarski premier Markus Söder je govoril o Epochenbruch, prelomu neke dobe. Toda prav v tem odzivu se skriva eden od problemov nemške politike. AfD namreč ni zrasla v nedeljo zvečer. Leta 2013 je nastala predvsem kot evroskeptična stranka. Begunska kriza leta 2015 jo je spremenila. V naslednjem desetletju je postajala vse bolj nacionalistična in radikalna, hkrati pa se je njena volilna baza širila. Najprej je bilo mogoče rezultate razlagati kot protest. Nato kot vzhodnonemško posebnost. Nato kot posledico nezadovoljstva z vlado Angele Merkel. Nato kot upor proti semaforski koaliciji. Nato kot odziv na inflacijo, energetsko krizo, vojno v Ukrajini ali migracije. Toda medtem ko so se razlage menjavale, je AfD ostajala in rasla. Saška-Anhalt je zato pomembna predvsem zato, ker je mogoče po tem rezultatu še težje govoriti o začasnem protestu. Skoraj 44 odstotkov pomeni, da AfD ni pobrala le jeznih volivcev na robovih družbe. Za tak rezultat potrebuje množično podporo ljudi različnih starosti, poklicev in socialnih položajev. Še bolj neprijeten za Berlin je podatek, da je 59 odstotkov vprašanih v povolilni raziskavi glasovanje razumelo kot kazen oziroma opozorilo zvezni vladi. Le devet odstotkov je bilo zadovoljnih s kanclerjem Friedrichom Merzem. Volivci CDU so vladi postavili še bolj konkretno diagnozo. 86 odstotkov vprašanih je menilo, da CDU ni izpolnila svojih volilnih obljub. Prav toliko jih je ocenilo, da črno-rdeča vlada ni storila dovolj za znižanje davkov in prispevkov, 70 odstotkov pa jih je CDU očitalo zanemarjanje interesov zaposlenih. Te številke so za razumevanje nedelje morda pomembnejše od še ene razprave o tem, ali je AfD skrajno desna. Volivci tega niso izvedeli včeraj. Glasovali so zanjo kljub temu - ali pa prav zato. Je težava revščina, vzhod Nemčije ali migracije? Pri razlagi uspeha AfD se že leta ponavlja podoba pozabljenega vzhodnonemškega volivca: nižji prihodki, izgubljena industrija po združitvi, odseljevanje mladih, staranje prebivalstva, občutek drugorazrednosti in nezaupanje do institucij, ki se pogosto dojemajo kot zahodnonemške. V Saški-Anhalt je za takšno razlago dovolj materiala. Dežela je po združitvi izgubila velik del prebivalstva in industrijske baze. Socialna negotovost ostaja realna, saj je po nekaterih podatkih kar 24,1 odstotka prebivalcev ogroženih zaradi revščine ali socialne izključenosti. Toda če bi bila zgodba samo ekonomska, bi bilo težko pojasniti, zakaj se podpora AfD širi tudi med ljudi, ki niso revni. Tu je posebej zanimiva obsežna raziskava, ki je spremljala skoraj 32.000 ljudi in zajela več kot 110.000 intervjujev med letoma 2014 in 2024. Njena ugotovitev je precej jasna: med najmočnejšimi in najbolj konstantnimi dejavniki podpore AfD je zaskrbljenost zaradi priseljevanja. Dohodek in izobrazba sama po sebi pojasnita precej manj. Še bolj poveden je longitudinalni del raziskave. Ko se je pri istem človeku skozi leta povečala zaskrbljenost zaradi priseljevanja, se je verjetnost podpore AfD povečala za okoli 20 odstotnih točk. Drugi pomembnejši dejavnik je bila skrb zaradi splošnega gospodarskega položaja Nemčije. To ne dokazuje, da je vsak strah pred migracijami utemeljen, še manj, da so rešitve AfD pravilne, pove pa nekaj, česar "mainstream politika" dolgo ni želela vzeti dovolj resno vzeti - migracije za velik del volilnega telesa niso obrobna kulturna tema, ampak eno od vprašanj, po katerih presojajo, ali država še nadzoruje dogajanje. Ko politika ljudem dopoveduje, da problema ne razumejo pravilno V demokraciji obstaja velika razlika med tem, da politik volivcu pove, da je njegova rešitev napačna, in tem, da mu daje občutek, da je napačna že njegova skrb. Pri migracijah se je ta meja v Nemčiji večkrat zabrisala. AfD je ta prostor prepoznala zelo zgodaj. Že njen temeljni program je poglavje o azilu in priseljevanju začel s trditvijo, da "politična korektnost" preprečuje odprto razpravo, drugačna stališča pa stigmatizira. To je pomembno, ker AfD ne prodaja le politike. Prodaja razlago, zakaj je druge stranke niso izvajale: ne zato, ker bi bil problem zapleten, ampak zato, ker ga "politični kartel" noče priznati. Enak motiv je že na začetku temeljnega programa. Nemški politični sistem opisuje kot sistem, v katerem je oblast prevzel majhen politični razred poklicnih politikov, ki nadzoruje dele države, politično izobraževanje in velik del političnih informacij. To je klasična populistična delitev med "ljudstvom" in "elito". Toda njena moč je odvisna od tega, ali ji izkušnje volivcev dajejo verodostojnost. Če država leta obljublja več deportacij in jih ne izvede, če obljublja nadzor meja, a ljudje verjamejo, da ga nima, če obljublja manj birokracije in je te več, potem AfD ne potrebuje dokazati vseh svojih trditev. Dovolj je, da utrdi vtis: drugi govorijo, mi bi ukrepali. Toda kaj bi AfD pravzaprav naredila? Leta nemška politika in analitiki opozarjajo, da je AfD nevarna. A neizpodbitno dejstvo je, daljudje situacijo vidijo drugače. In to je težava. Samo obtoževanje je zasenčilo vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi AfD svoj program dejansko dobila možnost izvajati? V Saški-Anhalt je stranka pripravila 100-dnevni načrt. Med prvimi ukrepi so ostrejša migracijska politika, spremembe na področju šolstva, medijev, identitetne politike, financiranja projektov za demokracijo in simbolne politike. Analitiki opozarjajo, da bi nekatere ukrepe deželna vlada lahko izvedla hitro, drugi pa bi trčili ob zvezno pravo ali ustavo. Pri javni radioteleviziji je denimo vprašanje ustavnosti tako resno, da politologi govorijo o možnem "čelnem trčenju z ustavo". Tudi deportacij dežela ne more preprosto izvajati po lastnih pravilih. Pri tem je odvisna od zveznega prava, zveznih institucij, sodelovanja držav izvora in mednarodnih obveznosti. In nato je tu denar. Analiza Leibnizovega inštituta za gospodarske raziskave Halle (IWH) je pregledala 136 ukrepov v deželnem programu AfD, ki bi imeli finančne posledice. Zanesljivo je bilo mogoče ovrednotiti le 28. Že teh 28 bi stalo približno 1,6 milijarde evrov na leto. Ker AfD obenem zavrača novo zadolževanje, bi bilo treba pokriti tudi približno 877 milijonov evrov novega dolga, ki ga sedanje proračunsko načrtovanje predvideva za prihodnja leta. Skupna potreba po financiranju se tako približa 2,5 milijarde evrov letno. Jasno opredeljeni prihranki? Približno 243 milijonov. Z drugimi besedami, po izračunu IWH za vsak evro novih potreb ni pokritih niti deset centov. Inštitut ob tem opozarja, da gre za konservativno oceno, saj številnih obljub zaradi pomanjkanja podatkov sploh ni vključil. To je prva velika razlika med protestom in oblastjo. V opoziciji je mogoče hkrati obljubljati nižje davke, več denarja družinam in občinam, nove socialne ugodnosti ter manj dolga. Vlada pa mora na koncu številke spraviti v isti proračun. AfD ne želi samo manj migrantov. Želi drugačno Nemčijo in ima načrte za EU Če pogledamo temeljni program stranke, postane jasno, zakaj bi bilo napačno AfD razumeti zgolj kot protimigracijsko stranko. Njena ambicija je precej večja. AfD v svojem programu ne predlaga strožje migracijske politike, predlaga spremembo paradigme. Zahteva stroge kontrole na nemških mejah, zaščito tudi "zelene meje", možnost postavljanja ograj in sodelovanja vojske pri varovanju meja. Želi nadomestiti individualno ustavno pravico do azila z institucionalnim jamstvom azilnega zakona ter spremeniti mednarodne sporazume, ki jih označuje za zastarele. Prosilce bi po avstralskem modelu obravnavala v centrih zunaj Nemčije oziroma v regijah izvora. Stranka želi omejiti tudi prost pretok oseb znotraj EU, če evropske zakonodaje ne bi bilo mogoče spremeniti tako, da bi države dobile več nadzora nad priseljevanjem državljanov drugih članic. Pri priseljevanju iz tretjih držav pa zagovarja selektivni model po vzoru Kanade, pri katerem bi bili ključni izobrazba, znanje jezika, sposobnost integracije in ponudba zaposlitve. Največja posledica zmage AfD pa sploh ni v Magdeburgu. Če bi šlo samo za deželno vlado v Saški-Anhalt, bi bile evropske posledice omejene. Toda program AfD pokaže, zakaj je rezultat pomemben daleč zunaj meja dežele. V njem je Evropska unija opisana kot projekt, ki je nacionalnim državam odvzel preveč suverenosti. AfD zavrača evropsko federacijo in "Združene države Evrope", pristojnosti želi vračati nacionalnim državam ter EU preoblikovati v precej ohlapnejšo skupnost suverenih držav. In nato pride stavek, ki ga ob razpravah o AfD ni mogoče preskočiti: če takšne temeljne reforme znotraj obstoječe EU ne bi bile mogoče, program predvideva izstop Nemčije oziroma "demokratično razpustitev Evropske unije" in ustanovitev nove evropske gospodarske skupnosti. Podobno velja za evro. AfD ga v programu označuje za temeljno napačno konstrukcijo in zahteva "urejen konec eksperimenta z evrom". Če Bundestag tega ne bi podprl, želi referendum o nemškem članstvu v monetarni uniji. Za EU bi bil tak premik v Nemčiji kvalitativno drugačen od vzpona evroskeptične vlade v katerikoli manjši članici. Nemčija ni samo ena od 27 držav. Je največje gospodarstvo Unije, največja država po številu prebivalcev in eden ključnih političnih ter finančnih nosilcev evropskega projekta. Evropsko povezovanje brez Nemčije bi bilo nekaj povsem drugega; evro brez Nemčije pa bi se znašel pred vprašanjem samega obstoja. Stran od Bruslja v objem Putina AfD v temeljnem programu poudarja, da "varnosti v Evropi ni mogoče doseči brez vključevanja Rusije", zavrača evropsko vojsko in želi ohraniti Bundeswehr kot steber nemške nacionalne suverenosti. Članstvo v Natu podpira pod pogojem, da se zavezništvo omejuje na obrambno funkcijo, obenem pa program zahteva umik zavezniških vojakov in jedrskega orožja z nemških tal. Odnos dela vzhodne Nemčije do Rusije ima ob tem precej globlje korenine od sedanje vojne v Ukrajini. Generacije v nekdanji NDR so štiri desetletja živele v državi, ki je bila politično, vojaško in gospodarsko vpeta v sovjetski blok: Sovjetska zveza je bila uradna zaveznica, ruščina del šolskega sistema, sovjetski vojaki pa del vsakdanjega okolja. Po združitvi je temu sledila še skupna izkušnja velikega sistemskega preloma. Medtem ko je Rusija v devetdesetih doživljala gospodarski in družbeni kaos, je vzhod Nemčije doživel zapiranje podjetij, množično brezposelnost, izseljevanje in izgubo družbenega statusa. Zato je odnos do Moskve na vzhodu pogosto manj sovražen kot na zahodu, kar pa ni nujno enako podpori Putinu. Pomembna je tudi ekonomija. Gospodarstvo NDR je bilo močno odvisno od sovjetskih surovin, po združitvi pa je poceni ruska energija postala pomemben del nemškega industrijskega modela. Na vzhodu je bila ta povezava ponekod zelo konkretna, denimo pri rafineriji PCK v Schwedtu, desetletja vezani na rusko nafto. Po letu 2022 so sankcije, prekinjanje energetskih povezav in rast cen zato pri delu prebivalstva obudili star strah: da bo vzhod znova plačal nesorazmerno velik račun za veliko politično transformacijo, o kateri se odloča drugje. To se povezuje tudi s širšim nezaupanjem do Berlina in zahodnonemških političnih elit. AfD je ta zgodovinski spomin in gospodarski interes povezala s svojo doktrino nacionalne suverenosti. V programu poudarja, da mora nemška zunanja politika izhajati iz nacionalnih interesov, ter trdi, da evropske varnosti ni mogoče doseči brez vključevanja Rusije. Podoben pogled ima glede poceni ruske energije in sankcij tudi BSW, zato se na vzhodu oblikuje politična os, ki ni več preprosto levo-desna. Za del vzhodnih Nemcev vprašanje zato ni, ali podpirajo Putina, ampak ali mora biti Rusija trajni sovražnik Nemčije in ali je sedanja zahodna politika do Moskve res v njihovem gospodarskem in nacionalnem interesu. Kaj sploh še ostane politični sredini? Analitiki menijo, da dokončni vzpon AfD na vrh nemške politike tudi na zvezni ravni še ni gotovo dejstvo. A kako se torej zoperstaviti AfD, če strategije, s katerimi so jo skušale zadržati etablirane stranke, očitno niso delovale? Nemčija morda še ni prečkala točke nepovratnega, je pa prečkala točko, ko je mogoče AfD ustaviti zgolj z njeno politično izolacijo. "Požarni zid" je AfD preprečeval vstop v koalicije, ni pa preprečil njenega vzpona. Opozorila o skrajni desnici očitno niti v Nemčiji več ne strašijo večine. Volivci AfD večinoma ne odkrivajo šele danes, kakšna stranka je AfD. Po več kot desetletju javnih polemik, poročanja medijev, protestov, spremljanja stranke s strani varnostnih služb in razprav o njeni morebitni prepovedi je težko trditi, da je skoraj 44 odstotkov ljudi glasovalo zanjo zato, ker niso bili opozorjeni. Če jim politika naslednji dan ponudi predvsem še glasnejše opozorilo, odgovarja na vprašanje, ki ga ti volivci očitno niso postavili. In še huje: če jih obravnava kot ljudi, ki jih je treba politično ali moralno prevzgojiti, lahko samo utrjuje AfD-jevo pripoved o arogantnih elitah, ki ljudi ne poslušajo. Sredina ima morda še zadnjo priložnost, da se sooči z realnostjo. 43,8 odstotka v Saški-Anhalt ni 43,8 odstotka Nemčije in podpora AfD ni nespremenljiva. Prav podatki različnih raziskav kažejo, kje bi jo bilo mogoče zmanjševati: raziskava na skoraj 32.000 ljudeh ugotavlja, da je daleč najmočnejši dejavnik podpore skrb zaradi priseljevanja, opazen pa je tudi strah pred gospodarskim položajem države. To pomeni, da politična sredina še ima pot nazaj, vendar verjetno ne z vedno glasnejšim opozarjanjem, kako nevarna je AfD. Morala bi volivcem dokazati, da država obvladuje probleme, zaradi katerih so k AfD sploh odšli. Rešitev se tako zdi na prvi pogled logična: če volivci želijo strožjo migracijsko politiko, naj jo ponudi CDU. Če želijo manj podnebnih omejitev, naj se jim približa tudi tam. Če zahtevajo več nacionalne suverenosti, naj politična sredina prevzame del te retorike. Težava je, da je Nemčija del tega eksperimenta že izvedla. Merz je CDU premaknil v strožjo smer pri migracijah in poskušal stranko ponovno jasno profilirati na desni sredini. Toda v Saški-Anhalt CDU ni pobrala volivcev AfD. Padla je na 17,2 odstotka. Razlog je lahko precej preprost. Če volivec že verjame, da je migracija osrednji problem in da so tradicionalne stranke desetletje ravnale napačno, zakaj bi izbral stranko, ki je šele pozneje prevzela del diagnoze AfD, namesto stranke, ki mu govori, da je to trdila ves čas? Politični tekmec lahko s prevzemanjem teme AfD njeno prednost zmanjša. Lahko pa nehote potrdi njen osnovni argument: "Vidite, ves čas smo imeli prav." Zato odgovor verjetno ni niti ignoriranje problemov, ki jih AfD izkorišča, niti posnemanje AfD. Večina volivcev v resnici najbrž ne zahteva eksperimenta, ki ga ponuja AfD in na poglagi projekcij in izračunov kaže na novo polomijo, želijo pa nekaj, kar se zdi vse bolj oddaljena fantazija - delujočo državo. Veliko filozofije, le en odgovor - država, ki deluje Če država napove deportacijo človeka, ki nima pravice ostati, jo mora biti sposobna izvesti. Če govori o nadzoru nezakonitih migracij, mora biti rezultat viden. Če obljubi hitrejša dovoljenja, gradnjo stanovanj, digitalizacijo uprave, nižje stroške energije ali manj birokracije, mora volivec razliko občutiti zunaj tiskovne konference. Prav tu postanejo pomembne številke iz Saške-Anhalt. Kar 86 odstotkov vprašanih je CDU očitalo neizpolnjevanje volilnih obljub, enak delež premalo ukrepov pri davkih in prispevkih, 70 odstotkov pa zanemarjanje interesov zaposlenih. To ni predvsem ideološki problem, ampak problem kompetentnosti. AfD volivcem razlaga, da država ne deluje zato, ker jo vodijo napačni ljudje, napačne elite in napačna ideologija. Sredina lahko to tezo najbolj učinkovito spodkoplje samo tako, da pokaže, da demokratična država vendarle zna delovati. In priznati mora, da so nekatere težave resnične To je še posebej pomembno pri migracijah. Politična sredina ne potrebuje AfD-jevega besednjaka, da lahko prizna težave z nezakonitimi migracijami, neuspešno integracijo dela priseljencev, deportacijami, ki jih država ne zmore izvesti, kriminaliteto v določenih okoljih ali pritiskom na šole, stanovanja in lokalne proračune. Lahko tudi stvari jasno poimenuje v statistikah, namesto zapletene jezikovne gimnastike za ohranjanje "dobrega videza". Priznanje problema ni sprejetje AfD-jeve rešitve. Politika lahko ljudem razloži, da je njihov strah nesorazmeren z dejanskimi številkami. Ne more pa pričakovati, da bo s tem strah prenehal biti politično dejstvo. Ali, da bo nekdo v problematični skupnosti izziv doživljal enako kot bogati politik v ograjeni vili. Preveč energije je sredina tudi porabila za dokazovanje, kdo je AfD, premalo pa za zelo konkretno razlago, kaj bi njena politika pomenila v življenju volivca. Kaj bi nemški izstop iz evra pomenil za prihranke, kredite, pokojnine, izvozno industrijo in podjetja? Kaj bi omejevanje prostega pretoka pomenilo za nemška podjetja, ki zaposlujejo evropske delavce? Kaj bi bistveno manj priseljevanja pomenilo v državi, ki se stara in ji primanjkuje delovne sile? Kaj bi opustitev evropske podnebne politike pomenila za industrijo, ki je že investirala milijarde v zeleni prehod? Kaj bi približevanje Moskvi pomenilo za Poljsko in baltske države ter za položaj Nemčije v Natu? AfD mora iz politike identitete priti na teren posledic. Tam se mora politični boj pravzaprav šele začeti. In predvsem: nehati je treba enačiti AfD z njenimi volivci Med človekom, ki ima skrajno desna politična prepričanja, in človekom, ki je AfD obkrožil zato, ker želi manj migracij, je nezadovoljen z vlado ali želi kaznovati CDU, obstaja razlika. Če sredina to razliko izbriše, AfD podari nekaj zelo dragocenega: 44 odstotkov prebivalstva neke zvezne dežele lahko začne dojemati kot eno politično skupnost, ki jo preostali sistem zavrača. Za demokratične stranke je cilj ravno obraten. AfD morajo politično izolirati tam, kjer prestopa demokratične meje, njene volivce pa poskušati politično ponovno pridobiti. To pomeni tudi poslušati ljudi, katerih odgovor jim morda ni všeč in jim nehati dopovedovati, da je z njimi nekaj narobe. Lekcija zgodovine ni samo, koga je treba ustaviti Nemčija ima pri vsem tem še breme, ki ga večina drugih evropskih držav nima. Vzpon skrajne desnice tam nikoli ni samo običajno vprašanje menjavanja političnih preferenc. Zaradi lastne zgodovine je povojna Nemčija zgradila sistem, ki naj bi bil odpornejši proti silam, ki bi demokracijo nekoč poskušale razgraditi z njenimi lastnimi sredstvi. Od tod koncept "obrambne demokracije", možnost prepovedi protiustavnih strank, močno ustavno sodišče in tudi politična kultura, v kateri je bila skrajna desnica desetletja potisnjena daleč od oblasti. Toda zgodovinska primerjava ima svoje meje. Današnja Nemčija ni Weimarska republika, AfD ni NSDAP, leto 2026 ni leto 1933. Nemčija ima stabilnejše institucije, drugačno družbo, drugačno gospodarstvo in povsem drugačen mednarodni položaj. Če zgodovino uporabljamo samo zato, da sedanjemu političnemu nasprotniku pripnemo najhujšo možno zgodovinsko oznako, od nje ne ostane veliko uporabnega nauka. Je pa ključno nekaj drugega. Demokracija ni varna samo zato, ker ima dobre varovalke proti svojim sovražnikom. Dolgoročno je varna predvsem takrat, ko dovolj ljudi verjame, da deluje. Weimarska republika ni propadla zato, ker bi nekega jutra večina Nemcev nenadoma zavrnila demokracijo. Razjedali so jo gospodarske krize, politična paraliza, izguba zaupanja v institucije, radikalizacija, nasilje in vse večji občutek, da običajni politični proces ni sposoben rešiti problemov države. Zveni nekako znano ... In prav zato je nevarno, če se zgodovinski nauk skrči na obrambo. Bolj ko AfD raste, širše in ideološko bolj nenavadne morajo postajati koalicije proti njej. Bolj ko so takšne koalicije notranje razdeljene, težje sprejemajo jasne odločitve. Če vlada deluje počasi ali slabo, AfD dobi nov dokaz za svojo tezo, da tradicionalni sistem ne deluje. Če zato na naslednjih volitvah še zraste, postane sestavljanje vlade brez nje še težje. Zato naslednja leta ne bodo samo preizkus AfD. Preizkus bo predvsem za njene nasprotnike. Če ji bodo preprečili oblast, bodo morali pokazati, da je mogoče sestaviti vlado, katere smisel ni zgolj to, da AfD ne vlada. Če bodo nastale še ene široke koalicije z velikimi notranjimi razlikami, ki bodo predvsem upravljale status quo, bodo AfD ponudile skoraj idealne razmere za naslednjo kampanjo. Če AfD pride do oblasti, pa se bo prvič spremenila tudi njena pozicija. Protestna stranka lahko za skoraj vsak problem krivi tiste, ki vladajo. Vladajoča stranka mora sprejeti proračun, voditi upravo, iskati parlamentarne večine, spoštovati sodbe sodišč in na koncu pokazati rezultate. Prav pri njenem programu v Saški-Anhalt je IWH že pokazal velik razkorak med obljubami in denarjem, ki je zanje na voljo. Morda je prav to tudi del odgovora na dilemo, s katero se Nemčija ukvarja že leta. AfD je mogoče politično izolirati in pravno nadzorovati. Toda dokler njeni volivci verjamejo, da bi stvari vodila bolje, ima vse to omejen doseg. Politična sredina mora zato ponuditi nekaj težjega od slogana proti AfD, razlog, da ljudje ponovno glasujejo zanjo. Kajti poziv Siegmunda k novim volitvam razkriva še eno plat. AfD ne prosi več, naj jo druge stranke spustijo čez "požarni zid". Računa, da bo postala dovolj velika, da ga nekoč sploh ne bo več treba prečkati.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-07T10:06:33
- source
- 24ur
- title
- Potres AfD, nauki in nove volitve: 'Potem bomo imeli 50 ali 55 odstotkov!'
- url
- https://www.24ur.com/novice/tujina/afd.html
- article order
- 40
- body
- Predhodni uradni rezultati, ki jih navaja Deutsche Welle, kažejo, da je Skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) na deželnih volitvah v nemški zvezni deželi Saška-Anhalt prejela 43,8 odstotka glasov, s tem je podvojila rezultat iz leta 2021. S tem je postala največja stranka, vendar ni osvojila dovolj sedežev za samostojno večino v deželnem parlamentu. Po predhodnih rezultatih je bila volilna udeležba skoraj 78-odstotna, kar je najvišja udeležba v Saški-Anhalt po združitvi Nemčije leta 1990. Če bodo poskusi oblikovanja vlade neuspešni, saj stranki ni uspelo zagotoviti absolutne večine, je vodja AfD v Saški-Anhalt Ulrich Siegmund omenil možnost novih volitev. AfD kaže, da bo osvojila 39 sedežev v 83-članskem deželnem parlamentu, za absolutno večino pa bi jih potrebovala 42. Izid pomeni velik udarec za sredinsko desno CDU kanclerja Friedricha Merza. Stranki namreč ni uspelo osvojiti niti enega neposrednega mandata. Po predhodnih podatkih deželnega volilnega organa so bili kandidati CDU poraženi v vseh 41 volilnih okrajih. Tudi zato se postavljajo vprašanja, kaj to pomeni za prihodnost Merza, ki mu, kljub obljubam, ni uspelo zmanjšati število podpornikov AfD. Kandidati AfD so sicer, kot navaja Deutsche Welle, zmagali v 38 okrajih, med drugim tudi glavni kandidat stranke Ulrich Siegmund v Genthinu. Kandidati Levice so osvojili preostale tri okraje - enega v Magdeburgu in dva v Halleju. Siegmund je v nedeljo po objavi volilne projekcije nemških televizij dejal, da so volivci AfD dali mandat in da si z vladanjem želijo začeti čim prej, poroča BBC. Toda ker AfD ni uspelo zagotoviti absolutne večine v zveznem parlamentu, bo morala sestaviti koalicijo, kar pa bi utegnilo biti zahtevno zlasti zaradi tradicionalnega t.i. požarnega zidu glede sodelovanja nemških strank s skrajno desnico. Medtem, ko se mnogi bojijo volilnega izida skrajno desne stranke ne le za Nemčijo, temveč za vso Evropo, pa se vrstijo tudi pozitivni odzivi in čestitke. Med drugim je zmagovalni stranki AfD čestital tudi tehnološki podjetnik in najbogatejši človek na svetu Elon Musk. Slednji podpira nemško skrajno desno stranko Alternativa za Nemčijo (AfD). "Gut gemacht!" "Gut gemacht!" oziroma "Dobro opravljeno!" je Musk zapisal na svojem družbenem omrežju X v odzivu na objavo sopredsednice AfD Alice Weidel, ki je glavnemu kandidatu stranke Ulrichu Siegmundu čestitala za rezultat v Saški-Anhaltu. Siegmund je Musku nato na tvit odgovoril, se mu zahvalil za podporo ter ponudil sodelovanje. "Če tukaj prevzamemo odgovornost, bi zelo pozdravil priložnost za močno in konstruktivno sodelovanje. Nemčija bi znova postala kraj, vreden naložb," je zapisal Siegmund. Od vrnitve Donalda Trumpa v Belo hišo je AfD okrepila svoje vezi z Washingtonom, Alice Weidel pa je Trumpa označila za vzornika. Predstavniki AfD so se udeležili tudi njegove inavguracije, navaja Deutsche Welle. Elon Musk, ki je bil takrat tesen Trumpov svetovalec, je odkrito vodil kampanjo v podporo AfD in še naprej podpira skrajno desne politične osebnosti.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-07T05:13:11
- source
- Delo
- title
- AfD ni osvojila dovolj sedežev za samostojno večino, Musk čestital stranki
- url
- https://www.delo.si/novice/svet/afd-ni-osvojila-dovolj-sedezev-za-samostojno-vecino-musk-cestital-stranki
- article order
- 33
- body
- Alternativa za Nemčijo (AfD) je včeraj slavila zgodovinsko zmago na deželnih volitvah v zvezni deželi Saška-Anhalt. Glede na prve analize so za AfD volili predvsem mladi, podpore pa je bila deležna pri obeh spolih. AfD je osvojila kar 39 sedežev, medtem ko je za absolutno večino potrebnih 42 sedežev. Dobila je 44,5 odstotka glasov in dosegla najboljši rezultat v svoji zgodovini. Medtem je CDU, ki je vodila deželno vlado v koaliciji s socialisti (SPD) in liberalno FDP, doživela velik poraz. Stranka trenutnega kanclerja Friedricha Merza, ki je uživala v tej zvezni državi okoli 37,1 odstotno podporo, je sedaj prejela samo okoli 17 odstotkov glasov. AfD je po drugi strani več kot podvojila svoj rezultat iz volitev leta 2021, ko je dobila 20,8 odstotka glasov. Presenetljiva je tudi starostna slika volitev, saj je AfD vse bolj popularna med mladimi. Tako je zanjo glasovalo kar 42 odstotkov volivcev, starih med 18 in 24 let in 44 odstotkov tistih, ki so stari med 25 in 43 let. Vendar pa tudi druge starostne skupine ne zaostajajo - za AfD je volilo kar 53 odstotkov tistih med 35 in 44 let ter 52 odstotkov volivcev starih med 45 in 59 let. Volivci, ki so v šestem desetletju svojega življenja so volili 47-odstotno za AfD, najmanj podpore pa je ima pri tistih, ki so starejši od 70 let, ki je 31-odstotna. Volilna udeležba je bila zelo visoka, saj se je na volišča odpravilo več kot 77 odstotkov volivcev. Ocenjuje se, da so bile volitve tudi jasen znak zavračanja trenutno vladajoče politike, deželni voditelj AfD in zmagovalec volitev Ulrich Siegmund pa je ob tem dejal: "Ljudje so jasno pokazali, da si želijo političnih sprememb, predvsem pa so pokazali, da si jih želijo z nami". Referendum o deželni vladi Za AfD niso glasovali le tradicionalni volivci, temveč je prejela podporo tudi od razočaranih bivših podpornikov CDU in celo od tistih, ki se prej niso udeleževali volitev. Reuters navaja, da je bil rezultat predvsem izraz nezadovoljstva z zvezno vlado Friedricha Merza, pri čemer je bilo kar 87 % volivcev nezadovoljnih z delom zvezne vlade. Volitve so bile zato v precejšnji meri pravzaprav neka vrsta referenduma o vladavini CDU, ne zgolj o deželni politiki. Na rezultat volitev je imelo veliko vlogo tudi gospodarstvo, saj ima Saška-Anhalt še vedno drugačno gospodarsko in demografsko strukturo kot zahodna Nemčija. Na tem področju se sooča z gospodarsko stagnacijo in demografskimi težavami. Med politikami AfD je tudi načrt za "remigracijo", ki pa ne pomeni nič drugega kot dosledne deportacije migrantov, ki so kriminalci ali pa jim je bila zavrnjena prošnja za azil. Alternativa neuspešni politiki etabliranih strank Režimske stranke sicer AfD označujejo za "skrajno desno" in njen vzpon na oblast primerjajo s Hitlerjevo NSDAP, a gre za navadno strašenje javnosti. Čeprav v Nemčiji propalestinske in migrantske skupine pozivajo k uničenju Izraela, gre za posledice politike Angele Merkel, ki je v Nemčijo sprejela ogromno število muslimanskih priseljencev, ki jo AfD v celoti zavrača s svojim nasprotovanjem migracijam in zagovarjanjem množičnih deportacij. Ob zgodovinski zmagi je sopredsednica AfD Alice Weidel govorila tudi o jasnem mandatu za sestavo vlade, čeprav stranki do absolutne večine manjkajo še trije poslanci, ki pa jih bo težko pridobiti, saj druge stranke kategorično zavračajo sodelovanje z AfD. Siegmund je zato povedal, da trenutno ne vidi partnerjev, s katerimi bi lahko sestavil koalicijo, a kljub temu ponuja roko vsem političnim silam, ki si želijo sprememb. Se pa noče pogajati glede vprašanj migracij in varnosti. Iz CDU so že sporočili, da s CDU nočejo sodelovati. Najbolj možna opcija tako ostaja sodelovanje s sicer levičarskim Zavezništvom Sahre Wagenknecht, ki pa je prav tako naravnana proti migracijam. Slednji naj bi se uspelo za las prebiti v parlament Saške s 5,2 odstotka glasov.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-07T08:35:35
- source
- Nova24TV
- title
- Kdo je izvolil AfD na Saškem?
- url
- https://nova24tv.si/kdo-je-izvolil-afd-na-saskem/
- article order
- 4
- body
- Predsednik ZDA Donald Trump je v torek na svojem omrežju Truth Social pozdravil "res veliko zmago" skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD) na deželnih volitvah v Saški-Anhalt. V Nemčiji so se glede na rezultat na volitvah po njegovem mnenju naveličali "absolutno grozne" migracijske politike, poročajo tuje tiskovne agencije. "Uau! Populistična stranka v Nemčiji je pravkar doživela resnično velik večer," je zapisal Trump na svoji platformi Truth Social. "Končno so se naveličali tistih absolutno groznih pravil in predpisov na področju priseljevanja, ki so Nemčiji tako zelo škodovali," je še dodal. "Uau! Populistična stranka v Nemčiji je pravkar doživela resnično velik večer. Končno so se naveličali tistih absolutno groznih pravil in predpisov na področju priseljevanja, ki so Nemčiji tako zelo škodovali." Trump je zapis, v katerem stranke AfD sicer ni izrecno imenoval, objavil dva dni po zmagi te nemške skrajno desne stranke na volitvah v vzhodnonemški deželi Saški-Anhalt. Ameriškemu predsedniku in Rusiji naklonjena AfD je na njih osvojila skoraj 44 odstotkov glasov in ob zmagi med drugim napovedala konec nezakonitih migracij. Podporo stranki je izreklo tudi več Trumpovih podpornikov. Nekdanji ameriški veleposlanik v Nemčiji Richard Grenell je rezultate volitev označil za nov dan v Nemčiji, milijarder Elon Musk pa je bil med prvimi, ki so AfD čestitali za volilni rezultat, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-09T09:44:27
- source
- Mladina
- title
- Trump podprl zmago skrajne desnice v Nemčiji
- url
- https://www.mladina.si/250865/trump-podprl-zmago-skrajne-desnice-v-nemciji/
- article order
- 9
- body
- Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je tik pred nedeljskimi deželnimi volitvami v Saški-Anhaltu, kjer ankete skrajno desni AfD napovedujejo več kot 40 odstotkov glasov, posvaril pred spodkopavanjem demokracije. Poudaril je, da nacionalizem, sovraštvo in podžiganje niso odgovor na aktualne družbene izzive. Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je pred nedeljskimi deželnimi volitvami v Saški-Anhaltu, na katerih se prepričljiva zmaga obeta skrajno desni Alternativi za Nemčijo (AfD), v petek pozval k zaščiti demokracije in pravne države pred tistimi, "ki ju zaničujejo in teptajo", poroča nemška tiskovna agencija dpa. "Etnično usmerjeno razmišljanje in nacionalistični izolacionizem preprosto nista odgovor na izzive 21. stoletja," je Steinmeier dejal na dogodku v njegovi drugi rezidenci v Bonnu, pri tem pa ni poimensko omenil AfD niti izrecno deželnih volitev. Liberalno demokracijo je opisal kot dosežek in "blagoslov za vse". Pomembno se je zavedati, da tisti, ki želijo zaščititi in ohraniti demokracijo, predstavljajo večino, je še poudaril. Steinmeier je nadaljeval, da jeza in ogorčenje ne ponujata poti naprej. "Prihodnosti ni mogoče graditi na sovraštvu in podžiganju," je izpostavil po poročanju dpa. Javnomnenjske ankete protimigrantski AfD napovedujejo med 41 in 43 odstotkov glasov. Stranka med prioritetami izpostavlja izgon nezakonitih migrantov, sprožiti želi tudi postopek umika dežele iz sistema regionalne javne radiotelevizije. Napoveduje tudi prepoved razobešanja mavričnih zastav v šolah in obvezno razobešanje nemške zastave. AfD tudi nasprotuje finančni podpori Ukrajine in poziva k odpravi sankcij proti Rusiji; o teh zadevah sicer ne odloča deželna vlada. Visoka podpora AfD na volitvah bi povečala pritisk na kanclerja Friedricha Merza, obenem pa še okrepila leta 2013 ustanovljeno skrajno desno stranko. Ta je priljubljena na vzhodu Nemčije, zaradi vse večjega nezadovoljstva Nemcev ob pešanju nemškega gospodarstva pa se krepi tudi na zahodu države. Pričakovati je, da bo prihod AfD na oblast preprečil t. i. požarni zid, načelna zaveza nemških strank, da ne bodo sodelovale s skrajno desno stranko. Če bi AfD v Saški-Anhalt prišla na oblast, bi bil to njen največji uspeh v 13 letih njenega obstoja ter tudi velik politični šok za Nemčijo. Prvič po drugi svetovni vojni bi bila namreč skrajno desna stranka na oblasti v kateri od 16 zveznih dežel.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-05T13:10:40
- source
- N1
- title
- Steinmeier pred volitvami, na katerih vodi AfD: Prihodnosti ni mogoče graditi na sovraštvu
- url
- https://n1info.si/novice/svet/steinmeier-pred-volitvami-na-katerih-vodi-afd-prihodnosti-ni-mogoce-graditi-na-sovrastvu/
- article order
- 1
- body
- Predsednik ZDA Donald Trump je v torek na svojem omrežju Truth Social pozdravil "res veliko zmago" skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD) na deželnih volitvah v Saški-Anhalt. V Nemčiji so se glede na rezultat na volitvah po njegovem mnenju naveličali "absolutno grozne" migracijske politike, poročajo tuje tiskovne agencije. "Uau! Populistična stranka v Nemčiji je pravkar doživela resnično velik večer," je zapisal Trump na svoji platformi Truth Social. "Končno so se naveličali tistih absolutno groznih pravil in predpisov na področju priseljevanja, ki so Nemčiji tako zelo škodovali," je še dodal. Trump je zapis, v katerem stranke AfD sicer ni izrecno imenoval, objavil dva dni po zmagi te nemške skrajno desne stranke na volitvah v vzhodnonemški deželi Saški-Anhalt. Ameriškemu predsedniku in Rusiji naklonjena AfD je na njih osvojila skoraj 44 odstotkov glasov in ob zmagi med drugim napovedala konec nezakonitih migracij. Podporo stranki je izreklo tudi več Trumpovih podpornikov. Nekdanji ameriški veleposlanik v Nemčiji Richard Grenell je rezultate volitev označil za nov dan v Nemčiji, milijarder Elon Musk pa je bil med prvimi, ki so AfD čestitali za volilni rezultat, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-09T05:39:50
- source
- Dnevnik
- title
- Trump navdušen nad "res veliko zmago" desničarske AfD na Saškem
- url
- https://www.dnevnik.si/novice/svet/trump-navdusen-nad-res-veliko-zmago-desnicarske-afd-na-saskem-2826505/
- article order
- 50
- body
- Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu. Če bodo poskusi oblikovanja vlade neuspešni, saj stranki ni uspelo zagotoviti absolutne večine, je vodja AfD v Saški-Anhalt Ulrich Siegmund omenil možnost novih volitev. Siegmund je v nedeljo po objavi volilne projekcije nemških televizij dejal, da so volivci AfD dali mandat in da si z vladanjem želijo začeti čim prej, poroča BBC. Toda ker AfD ni uspelo zagotoviti absolutne večine v zveznem parlamentu, bo morala sestaviti koalicijo, kar pa bi utegnilo biti zahtevno zlasti zaradi tradicionalnega t.i. požarnega zidu glede sodelovanja nemških strank s skrajno desnico. AfD kaže, da bo osvojila 39 sedežev v 83-članskem deželnem parlamentu, za absolutno večino pa bi jih potrebovala 42. Če bi poskusi oblikovanja vlade propadli, je Siegmund omenil tudi možnost novih volitev v Saški-Anhaltu. Doslej vladajoča Krščansko-demokratska unija (CDU) je po neuradnih rezultatih osvojila 17,2 odstotka glasov, kar je najslabši rezultat CDU na deželnih volitvah v Saški-Anhaltu doslej. V Primerjavi s prejšnjimi volitvami leta 2021 je izgubila okoli 20 odstotkov podpore. Parlamentarni prag v zvezni deželi na vzhodu Nemčije so prestopile tudi leve stranke, in sicer so po podatkih britanskega BBC Socialdemokrati (SPD) osvojili 9,3, Zeleni 8,9 in Levica 8,6 odstotka glasov. V parlament se je uvrstilo tudi populistično Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW) s 5,3 odstotka glasov, ki bi lahko bilo jeziček na tehtnici pri oblikovanju deželne vlade pod taktirko AfD. Stranki si delita stališča glede migracij in nasprotovanja nemške podpore Ukrajini.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-07T05:03:20
- source
- Večer
- title
- AfD v Saški-Anhalt kljub prepričljivi zmagi ni osvojila absolutne večine
- url
- https://vecer.com/svet/afd-v-saski-anhalt-kljub-prepricljivi-zmagi-ni-osvojila-absolutne-vecine-10426296
- article order
- 31
- body
- Po 95,1 odstotka preštetih glasov je v nemški zvezni deželi prepričljivo slavila zmago patriotska stranka AfD (Alternativa za Nemčijo). Dobila je več kot 44 odstotkov glasov. Ob 18.uri so se zaprla volišča v zvezni deželi Saška-Anhalt. Po zadnjih podatkih in po 95,1 odstotka preštetih glasovih je AfD dobila 44,6 odstotka glasov. Sledi CDU (krščanski demokrati) s 16,9 odstotka. Druge stranke so prejele: Socialni demokrati - SPD (9,1 odstotka), Zeleni (8,9 odstotka), Levica (8,4 odstotka), v parlament se je prebilo tudi Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW) s 5,2 odstotka. Glede na to, da so stranke CDU, SPD, Zeleni in Levica napovedale, da z AfD ne bodo šle v koalicijo, BSW pa se še ni dokončno izrekla, bo katerakoli stran težko sestavila (stabilno) deželno vlado. Kot zdaj kaže, je najbolj realna manjšinska vlada AfD s parlamentarno podporo BSW. Vzporedne volitve skoraj povsem zadele volilni rezultat Po poročanju Westdeutscher Rundfunk Köln (WDR), ki se sklicuje na napovedi Infratest dimap (vzporedne volitve je agencija opravila za televizijo ARD), je na vzporednih volitvah, ki so bile objavljene takoj po zaprtju volišč, AfD dobila 44,5 odstotka glasov. CDU je veliko izgubila. Dobila je le 18,5 odstotka. Sledijo ji Levica z 9,5 odstotka, Zeleni z devetimi odstotki, SPD z osmimi odstotki in BSW s 5 odstotki. FDP naj ne bi prestopila parlamentarnega praga. Volilna udeležba je bila rekordna. Rezultati vzporednih volitev, ki jih je opravila televizija ZDF, so podobni. Prepričljivo je zmagala AfD (44 odstotkov), CDU je dobila 18,5 odstotka glasov, sledijo pa: Levica in SDP po devet odstotkov in Zeleni (8,5 odstotka). Izjemno visoka volilna udeležba v zvezni deželi Saška-Anhalt je koristila predvsem stranki AfD. Glede na analizo ARD so volivci, ki na zadnjih deželnih volitvah niso oddali svojega glasu, večinoma glasovali za stranko AfD. Stranka je posledično pridobila približno 157.000 glasov. Nadaljnjih 83.000 glasov se je preusmerilo od CDU k stranki AfD. Po podatkih ZDF je bila volilna udeležba 80-odstotna, kar je bistveno več kot 60,3-odstotna udeležba na zadnjih deželnih volitvah leta 2021. Krizni sestanek vodstva CDU Čeprav so vse ankete kazale na zmago AfD, so predvsem v CDU (krščanski demokrati) in SDP (socialni demokrati) pričakovali, da bo rezultat na volilni dan za njih ugodnejši. Po poročanju Tagesspiegla je vodstvo CDU že sklicalo krizni sestanek. V Hišo Konrada Adenauerja, kjer je sedež stranke, so že prišli Manuel Hagel, Daniel Peters in Philipp Amthor. Pridružil se je tudi zvezni kancler Friedrich Merz. Policija po zmagi AfD pričakuje levičarske izgrede, zato so iz Berlina prišle dodatne policijske enote. Po prestolnici zvezne dežele patruljirajo policisti, tako v uniformah kot v civilu. Tiskovni predstavnik policije je po poročanju nemških medijev povedal, da je policija po 18. uri pripravljena na "široko paleto scenarijev", vendar ni navedel nobenih konkretnih podrobnosti. Prvi odzivi Nemški Welt poroča, da je kanclerski kandidat AfD za vodenje deželne vlade Ulrich Siegmund v intervjuju za MDR dejal: "Tako se ne more nadaljevati. V tej državi potrebujemo korenito politično spremembo. Kot demokrat bom vedno ponudil roko vsem silam, ki bodo prispevale k političnemu preobratu v naši državi. Vendar kompromisa ne bo." Trenutno ne vidi nobenega koalicijskega partnerja, saj mora CDU premisliti, ali želi še naprej postajati kopija Levice ali Zelenih. Generalni sekretar SPD Tim Klüssendorf je izrazil zadovoljstvo z rezultatom socialnih demokratov. "Naš rezultat velja; delamo svoj del, da zagotovimo, da lahko oblikujemo drugačno večino," je Klüssendorf dejal za ZDF. Vendar je poudaril, da bo glede na rezultat oblikovanje vlade "zelo, zelo težko". "Mislim, da je jasno, da bi si vsi želeli boljši rezultat v vseh pogledih," je dejal vodilni kandidat CDU in aktualni predsednik deželne vlade Sven Schulze. Čestital je AfD, zmagovalki volitev. "Tudi mi v CDU se bomo morali soočiti s tem rezultatom." Zahvalil se je volivcem. "Nekateri pravijo, da je to črn dan za Saško-Anhalt. Jaz pravim: To je demokracija." Schulze je pohvalil visoko volilno udeležbo. Dejal je, da je zdaj na tistih, ki nosijo odgovornost v deželnem parlamentu, pa tudi zunaj njega, "da se s tem spopadejo in prepoznajo znake". Zvezni predsednik Zelenih Felix Banaszak je dober nastop svoje stranke interpretiral kot mandat za preprečitev skrajno desničarske enostrankarske vlade. Za ZDF je povedal, da so Zeleni v zadnjih tednih postali "projekcijsko platno, kraj upanja". "Ta volilni izid ni poziv k prebujanju ljudi, temveč obračun - zlasti s politiko zvezne vlade," je ocenil predsednik FDP Wolfgang Kubicki. "Vsi so poklicani, da izid sprejmejo z ustrezno ponižnostjo. Tudi tisti, ki nocoj čutijo, da prekipevajo od energije." Pozval je k zaupanju v demokratični pravni sistem, za katerega verjame, da se lahko spopade z izidom iz Saške-Anhalt. Vodilna kandidatka stranke BSW Claudia Wittig je izrazila odprtost za sodelovanje z AfD pri političnih vprašanjih. "Vedno se bomo odločali na podlagi vprašanj," je Wittig povedala za ARD. Dodala je, da obstajajo teme, kot je politika cen energije, "ki jih je mogoče obravnavati skupaj z AfD", medtem ko pri drugih vprašanjih "morda ni toliko skupnih točk". Rekordno število novinarjev Volitve v zvezni deželi, ki ima 2,1 milijona prebivalcev in 1,7 milijona volilnih upravičencev, spremlja nenavadno veliko domačih in tujih novinarjev. Po podatkih deželnega parlamenta v Magdeburgu je bilo pred nedeljo akreditiranih okoli 800 novinarjev iz Nemčije in tujine. Med njimi je uradno prijavljenih približno 70 tujih reporterjev (iz Evrope, ZDA, Kanade, Kitajske, Tajvana in drugod). Prelomne volitve tudi za zveznega kanclerja Merza (CDU) Volitve v deželi Saška-Anhalt so pomembne, ker rezultat utegne vplivati v zveznih deželah Mecklenburg-Predpomorjanska in Berlinu. Tam bodo deželne volitve 20. septembra. V prvi je po anketah najmočnejša stranka SDP, v Berlinu pa CDU. Rezultat volitev bo tudi močno vplival na položaj zveznega kanclerja Friedricha Merza (CDU), ki se sooča z nezadovoljstvom znotraj stranke. Veliko komentatorjev meni, da bo v primeru slabega rezultata prisiljen odstopiti, kar bo vplivalo tudi na položaj Nemčije v Evropski uniji. Kdo bo lahko sestavil deželno vlado Kako bo sestavljena deželna vlada, še ni povsem jasno. Da koalicije ne bodo sestavljale skupaj z domoljubno AfD so že napovedale stranke CDU (EPP), Levica (Levica), SDP (S&D), Zeleni (Zeleni/EFA) in FDP (Renew Europe), medtem ko Zavezništvo Sahre Wagenknecht ne izključuje možnosti, da bi oblikovali koalicijo z AfD, če bodo imeli skupaj dovolj glasov. Premier dežele Saška-Anhalt in vodilni kandidat CDU Sven Schulze je ob oddaji svojega glasu v glavnem mestu dežele Magdeburgu posvaril pred prevzemom oblasti s strani AfD. Čeprav bi bila koalicija med CDU in AfD povsem naravna, se bolj nagiba k temu, da bi koalicijo sestavil tudi s skrajno levico, če bi bilo to potrebno. Nekako v smislu, ki ga poznamo tudi v Sloveniji: Samo da ni AfD. Primerjava ekonomskih programov Če sledimo ekonomskim programom, so prostotržno usmerjene politične stranke FDP (edina stranka, ki se dosledno sklicuje na klasično liberalna načela; prosti trg plus vitka država), AfD (prostotržno usmerjena politična stranka, ki zaradi protekcionizma ni povsem ekonomsko liberalna) in CDU (zavezana "socialni tržni ekonomiji", kar je kompromis med liberalizmom in socialno državo). V spodnji tabeli je umetna inteligenca primerjala ekonomske programe in ocenila, v kakšni meri se skladajo z načeli klasičnega ekonomskega liberalizma. Levičarsko vandaliziranje Člani AfD so bili v zadnjih dneh večkrat fizično napadeni. Poročali smo, da je levičarski skrajnež člane in simpatizerje AfD, ki so bili na predvolilni stojnici, polil s strupenim razkužilom (devet ljudi je bilo poškodovanih), na sam volilni dan pa je bila pisarna AfD v okrožju Vorpommern-Rügen tarča vandalizma. Po besedah policijskega tiskovnega predstavnika je patrulja v nedeljo zjutraj odkrila, da so bila okna pisarne v Stralsundu poškropljena z grafiti. Po besedah Daria Seiferta, generalnega sekretarja stranke AfD za Mecklenburg-Predpomorjansko in člana okrožnega sveta Vorpommern-Rügen, je v stavbi pisarna frakcije okrožnega sveta. Policijski tiskovni predstavnik je izjavil, da obstaja sum političnega motiva, zato primer obravnava Služba Druge politične stranke niso bile deležne takšnih napadov kot AfD.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-06T22:18:39
- source
- Tednik Demokracija
- title
- V zvezni deželi Saška-Anhalt prepričljiva zmaga patriotske Alternative za Nemčijo (AfD)
- url
- https://demokracija.si/fokus/v-zvezni-dezeli-saska-anhalt-prepricljiva-zmaga-patriotske-alternative-za-nemcijo-afd/
- source scope
- analyzed source count
- 10
- omitted articles
- article order
- 18
- body
- Na deželnih volitvah v nemški zvezni deželi Saška-Anhalt je največ glasov dobila skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD). Po predhodnih uradnih rezultatih je zanjo glasovalo 43,8 odstotka volivcev, s čimer je stranka več kot podvojila svoj rezultat s prejšnjih deželnih volitev leta 2021, na katerih je prejela 20,8 odstotka vseh glasov. Kljub zgodovinskemu uspehu pa AfD nima dovolj poslancev za samostojno oblikovanje deželne vlade. Deželni parlament Saške-Anhalt ima 83 sedežev. AfD naj bi jih po trenutnih izračunih osvojila 39, za absolutno večino pa bi jih potrebovala 42. To pomeni, da bo morala za oblikovanje vlade poiskati podporo drugih strank, kar bo za AfD zelo zahtevna naloga, saj druge stranke sodelovanje z AfD večinoma zavračajo. Vodja stranke v Saški-Anhaltu Ulrich Siegmund je že nakazal, da bi lahko v primeru neuspešnih pogajanj prišlo tudi do novih volitev. Velik padec CDU Največji poraz je doživela doslej vladajoča Krščansko-demokratska unija (CDU), ki jo na zvezni ravni vodi kancler Friedrich Merz. CDU je prejela 17,2 odstotka glasov in bo imela 15 sedežev. To je njen najslabši rezultat na deželnih volitvah v Saški-Anhaltu doslej. V primerjavi z letom 2021 je izgubila skoraj 20 odstotnih točk podpore (takrat jih je prejela 37,1 %). Poraz je še izrazitejši pri neposrednih mandatih: kandidati CDU niso zmagali v nobenem od 41 volilnih okrajev. Kandidati AfD so medtem osvojili 38 okrajev, preostale tri pa je dobila Levica. Rezultat zato predstavlja pomemben politični udarec za Merza in njegovo CDU. Kako bo videti novi deželni parlament? Poleg AfD in CDU bodo v 83-članskem parlamentu zastopane še štiri stranke. Socialdemokratska stranka Nemčije (SPD) je prejela 9,3 odstotka glasov in bo imela osem poslancev. Zeleni so osvojili 8,9 odstotka in prav tako osem sedežev, Levica pa 8,6 odstotka in osem poslanskih sedežev. V parlament se je uspelo prebiti tudi Zavezništvu Sahre Wagenknecht (BSW), ki je prejelo 5,3 odstotka glasov in pet sedežev. Svobodnim demokratom (FDP) s 2,6 odstotka glasov petodstotnega praga ni uspelo prestopiti. Prav BSW bi lahko imelo pomembno vlogo pri iskanju parlamentarne večine. Stranka ima z AfD skupna stališča predvsem pri vprašanjih migracij in nasprotovanju nadaljnji nemški podpori Ukrajini, vendar je vodja BSW Sahra Wagenknecht možnost koalicije z AfD zavrnila. Rekordna volilna udeležba Volitve so zaznamovale tudi zelo visoke udeležbe. Glasovalo je skoraj 78 odstotkov volilnih upravičencev, kar je najvišja volilna udeležba v Saški-Anhaltu po ponovni združitvi Nemčije leta 1990. Zmaga AfD ima širši pomen od samega rezultata v eni nemški zvezni deželi. Če bi stranki uspelo sestaviti vlado, bi bil to prvi primer po drugi svetovni vojni, da bi skrajno desna stranka prevzela oblast na ravni katere od 16 nemških zveznih dežel. Deželna vlada ima med drugim pomembne pristojnosti na področjih policije, šolstva in kulture. AfD je sicer posebej močna v vzhodnem delu Nemčije, njen rezultat v Saški-Anhaltu pa predstavlja tudi dodaten pritisk na zvezno politično raven. Stranka svojo kampanjo med drugim gradi na strožji migracijski politiki, izgonu nezakonitih migrantov ter nasprotovanju finančni podpori Ukrajini in sankcijam proti Rusiji. Za zdaj tako ostaja ključno vprašanje, ali bo AfD kljub volilni zmagi uspela priti do oblasti. Rezultat ji je prinesel močan mandat in največji delež glasov, vendar ji do samostojne večine manjkajo trije sedeži. Zaradi zavračanja sodelovanja z AfD s strani večine drugih strank bodo pogajanja o novi deželni vladi zahtevna, možnost novih volitev pa zato ostaja odprta.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-07T10:09:19
- source
- Domovina
- title
- AfD z zgodovinsko zmago v Saški-Anhaltu, a brez večine za samostojno vlado
- url
- https://www.domovina.je/afd-z-zgodovinsko-zmago-v-saski-anhaltu-a-brez-vecine-za-samostojno-vlado
- article order
- 55
- body
- Skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) je na današnjih volitvah v vzhodni zvezni deželi Saška-Anhalt prepričljivo zmagala. Kot kažejo volilne projekcije nemških televizij, naj bi dobila 44,5 odstotka glasov. Po navedbah nemške tiskovne agencije dpa sicer ostaja negotovo, ali bo stranka dosegla večino, ki ji bo omogočila vladanje. Na drugo mesto naj bi se uvrstili doslej vladajoči krščanski demokrati (CDU) z 18,5 odstotka glasov, za njimi pa Levica z 9,5 odstotka, Zeleni z 9 odstotki, Socialdemokrati (SPD) z 8 odstotki ter Zavezništvo Sahre Wagenknecht s 5 odstotki. Liberalna FDP naj bi dobila le dva odstotka glasov. 39 sedežev za AfD Če bodo ti izidi potrjeni, bo to pomenilo 39 sedežev za AfD v 83-članskem deželnem parlamentu, medtem ko je za absolutno večino potrebnih 42. CDU kaže na 16 sedežev, Levica in Zeleni naj bi jih dobili po 8, SPD 7, Zavezništvo Sahre Wagenknecht pa 5. Vodja AfD v zvezni deželi Ulrich Siegmund je ob tem za televizijsko hišo ARD dejal, da trenutno "sicer še ni mogoče reči, ali bom predsednik vlade Saške-Anhalt, a zgodovino smo že spisali". Na vprašanje o morebitnem povolilnem sodelovanju s CDU je dejal, da "je glavna težava v tem, da druge politične sile z nami nočejo sodelovati". "Jasno je, da vladanje zahteva občutek odgovornosti do države, vendar o migracijski politiki ni mogoče sklepati kompromisov," je dodal. "Ne sodelujemo z ekstremisti in predvsem ne s skrajnimi desničarji," pa je za ARD projekcije izidov komentirala generalna sekretarka CDU Franziska Hoppermann. Na prejšnjih deželnih volitvah leta 2021 je CDU dobila 37,1 odstotka glasov, deželo pa vodi v koaliciji z FDP in levosredinsko SPD. Medtem ko je AfD v primerjavi z zadnjimi volitvami sodeč po projekcijah pridobila 23,7 odstotne točke, je CDU izgubila 18,6 odstotne točke. SPD naj bi obdržala približno enako podporo, Zeleni so pridobili tri odstotne točke, Zavezništvo Sahre Wagenknecht pa pet odstotnih točk. FDP naj bi izgubila 4,4 odstotne točke, Levica pa 1,5 odstotne točke.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-06T17:05:24
- source
- Slovenske Novice
- title
- Na volitvah v nemški zvezni deželi prepričljivo zmagala skrajno desna stranka AfD
- url
- https://slovenskenovice.delo.si/novice/svet/na-volitvah-v-nemski-zvezni-dezeli-prepricljivo-zmagala-skrajno-desna-stranka-afd
- article order
- 46
- body
- Stranka Alternativa za Nemčijo (AfD) je po davi objavljenih začasnih neuradnih izidih volitev na deželnih volitvah v Saški-Anhalt zmagala s 43,8 odstotka glasov. Če bodo poskusi oblikovanja vlade neuspešni, saj stranki ni uspelo zagotoviti absolutne večine, je vodja AfD v Saški-Anhalt Ulrich Siegmund omenil možnost novih volitev. Siegmund je v nedeljo po objavi volilne projekcije nemških televizij dejal, da so volivci AfD dali mandat in da si z vladanjem želijo začeti čim prej, poroča BBC. Toda ker AfD ni uspelo zagotoviti absolutne večine v zveznem parlamentu, bo morala sestaviti koalicijo, kar pa bi utegnilo biti zahtevno zlasti zaradi tradicionalnega t.i. požarnega zidu glede sodelovanja nemških strank z desnico. Ulrich Siegmund Foto: Reuters Doslej vladajoča Krščansko-demokratska unija (CDU) je po neuradnih rezultatih osvojila 17,2 odstotka glasov, kar je najslabši rezultat CDU na deželnih volitvah v Saški-Anhaltu doslej. V Primerjavi s prejšnjimi volitvami leta 2021 je izgubila okoli 20 odstotkov podpore. Parlamentarni prag v zvezni deželi na vzhodu Nemčije so prestopile tudi leve stranke, in sicer so po podatkih britanskega BBC Socialdemokrati (SPD) osvojili 9,3, Zeleni 8,9 in Levica 8,6 odstotka glasov. V parlament se je uvrstilo tudi populistično Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW) s 5,3 odstotka glasov, ki bi lahko bilo jeziček na tehtnici pri oblikovanju deželne vlade pod taktirko AfD. Stranki si delita stališča glede migracij in nasprotovanja nemške podpore Ukrajini.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-07T05:01:45
- source
- SiOL
- title
- AfD v Saški-Anhalt kljub prepričljivi zmagi ni osvojila absolutne večine
- url
- https://siol.net/novice/svet/afd-v-saski-anhalt-kljub-prepricljivi-zmagi-ni-osvojila-absolutne-vecine-700778
- article order
- 37
- body
- Prepričan je, da so volivci s svojim glasom jasno pokazali, da imajo dovolj nemške migracijske politike. "Vau! Populistična stranka v Nemčiji je pravkar doživela res velik večer," je Trump zapisal na svojem omrežju Truth Social. Dodal je, da so se Nemci "končno naveličali absolutno groznih pravil in predpisov na področju priseljevanja, ki so Nemčiji tako zelo škodovali". Trump stranke v objavi sicer ni neposredno imenoval, vendar je bilo jasno, da se je odzval na njen zgodovinski volilni rezultat. Reuters poroča, da je ameriški predsednik zmago AfD neposredno pripisal nemški migracijski politiki. AfD je na nedeljskih volitvah v Saški-Anhalt osvojila 43,8 odstotka glasov in s tem več kot podvojila svoj rezultat iz leta 2021. Krščanski demokrati (CDU) kanclerja Friedricha Merza so pristali pri 17,2 odstotka. AfD je tako dobila 39 od 83 sedežev v deželnem parlamentu, za absolutno večino pa ji manjkajo trije. Kljub temu gre za zgodovinski rezultat, saj je skrajno desna stranka prvič po drugi svetovni vojni prišla tako blizu možnosti, da bi prevzela oblast na ravni ene od nemških zveznih dežel. Trump ni edini ameriški podpornik AfD Trump pa ni bil edini vidni ameriški podpornik, ki je pozdravil rezultat nemške stranke. Na družbenem omrežju X je AfD čestital tudi Elon Musk. Na objavo sopredsednice AfD Alice Weidel, ki je čestitala vodilnemu kandidatu Ulrichu Siegmundu, je Musk odgovoril kratko: "Gut gemacht!" oziroma "Dobro opravljeno!" Siegmund se mu je nemudoma zahvalil za podporo in Musku ponudil tudi prihodnje sodelovanje. Če bi AfD prevzela odgovornost v deželi, bi po njegovih besedah pozdravil "močno in konstruktivno sodelovanje" ter zagotovil, da bi bila Nemčija znova okolje, v katero bi se splačalo vlagati. AfD je čestitke prejela tudi od nekdanjega ameriškega veleposlanika v Nemčiji Richarda Grenella, ki je na X zapisal, da gre za "veliko zmago in nov dan v Nemčiji". Grenell je sicer znan kot tesen Trumpov zaveznik. AfD pred težko nalogo: kako do oblasti? Kljub zgodovinski zmagi AfD oblasti še nima. Stranka sama nima dovolj sedežev za oblikovanje vlade, tradicionalne nemške stranke pa vztrajajo pri tako imenovani "protipožarni pregradi" oziroma zavračanju sodelovanja z AfD. AfD sicer že išče način, kako bi prišla do oblasti, pri čemer računa predvsem na morebitno podporo posameznih konservativnih poslancev. Merz je možnost sodelovanja s skrajno desno stranko odločno zavrnil. Reuters ob tem opozarja, da rezultat ni zgolj posledica vprašanja migracij. Volivci na vzhodu Nemčije so vse bolj nezadovoljni tudi zaradi gospodarskih težav, življenjskih stroškov, pokojnin in občutka gospodarske negotovosti. Zmaga AfD je sprožila zelo različne odzive tudi zunaj Nemčije. Medtem ko so jo evropski populistični in skrajno desni politiki pozdravili kot dokaz, da se politično razpoloženje na celini spreminja, so številni evropski voditelji izrazili zaskrbljenost. Tudi agencija AP zmago AfD umešča v širši evropski trend krepitve desnih populističnih strank. Hkrati opozarja, da ta trend ni enosmeren, saj so nekatere podobne stranke drugod v Evropi v zadnjem obdobju doživele tudi poraze.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-09T06:32:00
- source
- Svet24
- title
- Trump slavi zmago AfD: "Nemci so se končno naveličali groznih pravil"
- url
- https://svet24.si/novice/tujina/trump-afd-volitve-saska-anhalt-1925001
- omitted source count
- 4
- total source count
- 14