MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• Slovenski učitelji so s pogoji zaposlitve zadovoljnejši od povprečja OECD, s plačo pa manj.
• Ministrstvo izvaja ukrepe za pridobivanje novih učiteljev, kot so štipendije in sistemska pripravništva.
• Pomanjkanje učiteljev je osrednja tema poročila OECD Education at a Glance 2026.
• Slovenija ima pri kazalnikih o učiteljih in pogojih dela ugodnejšo sliko od povprečja OECD.
• Staranje učiteljske populacije predstavlja pomemben izziv za slovenski izobraževalni sistem.
• Slovenija ima manjše število učencev na učitelja v primerjavi s povprečjem OECD.
• Slovenski učitelji na primarni in nižji sekundarni ravni opravijo manj ur neposrednega poučevanja kot je povprečje OECD.
• Vzgojitelji v slovenskih vrtcih opravijo več ur neposrednega dela z otroki od povprečja OECD.
• Začetne plače učiteljev v Sloveniji so pod povprečjem držav OECD, plače izkušenih učiteljev pa so nad povprečjem.
• Ministrstvo za izobraževanje načrtuje celovito reformo sistema, vključno s prehodom na osemletno osnovno šolo.
• Reforma izobraževalnega sistema želi okrepiti avtonomijo učiteljev in zmanjšati administrativna bremena.
• Le sedem odstotkov učiteljev na nižji sekundarni ravni meni, da je njihov poklic v družbi cenjen.

key differences

Le sedem odstotkov učiteljev na nižji sekundarni ravni meni, da je njihov poklic v družbi cenjen.

Le 24ur poroča o podatku; drugi viri ga ne omenjajo.

Ministrstvo izvaja ukrepe za pridobivanje novih učiteljev, kot so štipendije in sistemska pripravništva.

Večinoma potrjujejo, a STA molči, Večer brez podrobnosti.

Ministrstvo za izobraževanje načrtuje celovito reformo sistema, vključno s prehodom na osemletno osnovno šolo.

STA trditev zanika, ostali jo potrjujejo.

Pomanjkanje učiteljev je osrednja tema poročila OECD Education at a Glance 2026.

Večina virov trditev podpira, le STA jo izpušča, Večer dvomi o letnici.

Reforma izobraževalnega sistema želi okrepiti avtonomijo učiteljev in zmanjšati administrativna bremena.

STA ne omenja, drugi viri potrjujejo cilje reforme.

Slovenija ima manjše število učencev na učitelja v primerjavi s povprečjem OECD.

Vsi viri trditev potrjujejo, le STA je ne omenja.

Slovenija ima pri kazalnikih o učiteljih in pogojih dela ugodnejšo sliko od povprečja OECD.

Vsi viri podpirajo trditev brez nasprotovanj.

Slovenski učitelji na primarni in nižji sekundarni ravni opravijo manj ur neposrednega poučevanja kot je povprečje OECD.

Vsi viri razen STA podpirajo trditev z enakimi podatki.

Slovenski učitelji so s pogoji zaposlitve zadovoljnejši od povprečja OECD, s plačo pa manj.

STA trditve ne omenja; 24ur in GOV.SI jo potrjujeta s podatki; Dnevnik in Večer le delno.

Staranje učiteljske populacije predstavlja pomemben izziv za slovenski izobraževalni sistem.

Vsi viri potrjujejo trditev, brez nasprotovanj.

Vzgojitelji v slovenskih vrtcih opravijo več ur neposrednega dela z otroki od povprečja OECD.

Vsi viri razen STA podpirajo trditev z enakimi številkami.

Začetne plače učiteljev v Sloveniji so pod povprečjem držav OECD, plače izkušenih učiteljev pa so nad povprečjem.

STA trditev ignorira, ostali jo potrjujejo z enakimi podatki.

source analyses

24ur

Le sedem odstotkov učiteljev na nižji sekundarni ravni meni, da je njihov poklic v družbi cenjen.

Da: Članek eksplicitno navaja ta podatek iz raziskave TALIS 2024.

Ministrstvo izvaja ukrepe za pridobivanje novih učiteljev, kot so štipendije in sistemska pripravništva.

Da: Omenjene so štipendije, pripravništvo in alternativne poti.

Ministrstvo za izobraževanje načrtuje celovito reformo sistema, vključno s prehodom na osemletno osnovno šolo.

Da: Članek omenja širšo reformo in napovedan prehod na osemletno OŠ.

Pomanjkanje učiteljev je osrednja tema poročila OECD Education at a Glance 2026.

Da: Članek navaja, da poročilo letos posebno pozornost namenja temu.

Reforma izobraževalnega sistema želi okrepiti avtonomijo učiteljev in zmanjšati administrativna bremena.

Da: Ministrstvo napoveduje krepitev avtonomije in manj administracije.

Slovenija ima manjše število učencev na učitelja v primerjavi s povprečjem OECD.

Da: Članek potrjuje ugodnejše razmerje učencev na učitelja.

Slovenija ima pri kazalnikih o učiteljih in pogojih dela ugodnejšo sliko od povprečja OECD.

Da: Članek navaja ugodnejše razmerje učencev in manj ur poučevanja.

Slovenski učitelji na primarni in nižji sekundarni ravni opravijo manj ur neposrednega poučevanja kot je povprečje OECD.

Da: Podatki kažejo 627 ur v Sloveniji proti 770 oz. 710 ur v OECD.

Slovenski učitelji so s pogoji zaposlitve zadovoljnejši od povprečja OECD, s plačo pa manj.

Da: 72,7 % zadovoljnih s pogoji (OECD 68,4 %), s plačo 32,7 % (OECD 38,7 %).

Staranje učiteljske populacije predstavlja pomemben izziv za slovenski izobraževalni sistem.

Da: Ministrstvo opozarja na povečanje deleža starejših učiteljev.

Vzgojitelji v slovenskih vrtcih opravijo več ur neposrednega dela z otroki od povprečja OECD.

Da: 1314 ur v Sloveniji proti 965 uram v povprečju OECD.

Začetne plače učiteljev v Sloveniji so pod povprečjem držav OECD, plače izkušenih učiteljev pa so nad povprečjem.

Da: Ministrstvo navaja, da so začetne plače pod, po 15 letih pa nad.

Dnevnik

Le sedem odstotkov učiteljev na nižji sekundarni ravni meni, da je njihov poklic v družbi cenjen.

Ni omenjeno

Ministrstvo izvaja ukrepe za pridobivanje novih učiteljev, kot so štipendije in sistemska pripravništva.

Da: Članek navaja štipendije in sistemska pripravništva kot ukrepe.

Ministrstvo za izobraževanje načrtuje celovito reformo sistema, vključno s prehodom na osemletno osnovno šolo.

Da: Članek eksplicitno omenja reformo in prehod na osemletno šolo.

Pomanjkanje učiteljev je osrednja tema poročila OECD Education at a Glance 2026.

Da: Publikacija je posebno pozornost namenila pomanjkanju učiteljev.

Reforma izobraževalnega sistema želi okrepiti avtonomijo učiteljev in zmanjšati administrativna bremena.

Da: Minister je potrdil te cilje v okviru napovedane reforme.

Slovenija ima manjše število učencev na učitelja v primerjavi s povprečjem OECD.

Da: Minister je navedel, da ima Slovenija manj učencev na učitelja.

Slovenija ima pri kazalnikih o učiteljih in pogojih dela ugodnejšo sliko od povprečja OECD.

Da: Ministrstvo ocenjuje, da ima Slovenija ugodnejšo sliko od povprečja.

Slovenski učitelji na primarni in nižji sekundarni ravni opravijo manj ur neposrednega poučevanja kot je povprečje OECD.

Da: Članek navaja manjši letni obseg poučevanja na vseh ravneh.

Slovenski učitelji so s pogoji zaposlitve zadovoljnejši od povprečja OECD, s plačo pa manj.

Delno: Omenjeni so ugodni pogoji dela, a zadovoljstvo ni neposredno merjeno.

Staranje učiteljske populacije predstavlja pomemben izziv za slovenski izobraževalni sistem.

Da: Ministrstvo opozarja, da je to pomemben izziv izobraževalnih politik.

Vzgojitelji v slovenskih vrtcih opravijo več ur neposrednega dela z otroki od povprečja OECD.

Da: Vzgojitelji opravijo 1314 ur, povprečje OECD pa je 965 ur.

Začetne plače učiteljev v Sloveniji so pod povprečjem držav OECD, plače izkušenih učiteljev pa so nad povprečjem.

Da: Začetne plače so pod, po 15 letih pa nad povprečjem OECD.

Portal GOV.SI

Le sedem odstotkov učiteljev na nižji sekundarni ravni meni, da je njihov poklic v družbi cenjen.

Ni omenjeno

Ministrstvo izvaja ukrepe za pridobivanje novih učiteljev, kot so štipendije in sistemska pripravništva.

Da: Članek navaja štipendije in sistemsko pripravništvo kot ukrepe.

Ministrstvo za izobraževanje načrtuje celovito reformo sistema, vključno s prehodom na osemletno osnovno šolo.

Da: Članek omenja celovito reformo in prehod na osemletno šolo.

Pomanjkanje učiteljev je osrednja tema poročila OECD Education at a Glance 2026.

Da: Članek navaja, da publikacija posebno pozornost namenja pomanjkanju učiteljev.

Reforma izobraževalnega sistema želi okrepiti avtonomijo učiteljev in zmanjšati administrativna bremena.

Da: Članek izrecno navaja oba cilja v okviru reforme.

Slovenija ima manjše število učencev na učitelja v primerjavi s povprečjem OECD.

Da: Podatki v članku potrjujejo manjše število učencev na učitelja.

Slovenija ima pri kazalnikih o učiteljih in pogojih dela ugodnejšo sliko od povprečja OECD.

Da: Članek neposredno navaja, da ima Slovenija ugodnejšo sliko.

Slovenski učitelji na primarni in nižji sekundarni ravni opravijo manj ur neposrednega poučevanja kot je povprečje OECD.

Da: Članek navaja 627 ur v Sloveniji proti 770/710 uram v OECD.

Slovenski učitelji so s pogoji zaposlitve zadovoljnejši od povprečja OECD, s plačo pa manj.

Da: Članek navaja 73 % zadovoljnih s pogoji (OECD 68 %) in 33 % s plačo (OECD 39 %).

Staranje učiteljske populacije predstavlja pomemben izziv za slovenski izobraževalni sistem.

Da: Članek izrecno navaja staranje kot pomemben izziv.

Vzgojitelji v slovenskih vrtcih opravijo več ur neposrednega dela z otroki od povprečja OECD.

Da: Članek navaja 1.314 ur v Sloveniji proti 965 uram v OECD.

Začetne plače učiteljev v Sloveniji so pod povprečjem držav OECD, plače izkušenih učiteljev pa so nad povprečjem.

Da: Članek potrjuje obe trditvi glede začetnih in izkušenih plač.

STA

Le sedem odstotkov učiteljev na nižji sekundarni ravni meni, da je njihov poklic v družbi cenjen.

Ni omenjeno

Ministrstvo izvaja ukrepe za pridobivanje novih učiteljev, kot so štipendije in sistemska pripravništva.

Ni omenjeno

Ministrstvo za izobraževanje načrtuje celovito reformo sistema, vključno s prehodom na osemletno osnovno šolo.

Ni omenjeno

Pomanjkanje učiteljev je osrednja tema poročila OECD Education at a Glance 2026.

Ni omenjeno

Reforma izobraževalnega sistema želi okrepiti avtonomijo učiteljev in zmanjšati administrativna bremena.

Ni omenjeno

Slovenija ima manjše število učencev na učitelja v primerjavi s povprečjem OECD.

Ni omenjeno

Slovenija ima pri kazalnikih o učiteljih in pogojih dela ugodnejšo sliko od povprečja OECD.

Da: Ministrstvo ocenjuje, da ima Slovenija ugodnejšo sliko od povprečja.

Slovenski učitelji na primarni in nižji sekundarni ravni opravijo manj ur neposrednega poučevanja kot je povprečje OECD.

Ni omenjeno

Slovenski učitelji so s pogoji zaposlitve zadovoljnejši od povprečja OECD, s plačo pa manj.

Ni omenjeno

Staranje učiteljske populacije predstavlja pomemben izziv za slovenski izobraževalni sistem.

Da: Naslov članka izrecno izpostavlja staranje učiteljske populacije.

Vzgojitelji v slovenskih vrtcih opravijo več ur neposrednega dela z otroki od povprečja OECD.

Ni omenjeno

Začetne plače učiteljev v Sloveniji so pod povprečjem držav OECD, plače izkušenih učiteljev pa so nad povprečjem.

Ni omenjeno

Večer

Le sedem odstotkov učiteljev na nižji sekundarni ravni meni, da je njihov poklic v družbi cenjen.

Ni omenjeno

Ministrstvo izvaja ukrepe za pridobivanje novih učiteljev, kot so štipendije in sistemska pripravništva.

Delno: Omenjeni so ukrepi za pridobivanje, a ne specifično štipendije.

Ministrstvo za izobraževanje načrtuje celovito reformo sistema, vključno s prehodom na osemletno osnovno šolo.

Da: Članek omenja reformo in prehod na osemletno šolo.

Pomanjkanje učiteljev je osrednja tema poročila OECD Education at a Glance 2026.

Delno: Poročilo je omenjeno, a letnica 2026 ni potrjena.

Reforma izobraževalnega sistema želi okrepiti avtonomijo učiteljev in zmanjšati administrativna bremena.

Da: Minister napoveduje krepitev avtonomije in manj birokracije.

Slovenija ima manjše število učencev na učitelja v primerjavi s povprečjem OECD.

Da: Članek potrjuje manjše število učencev na učitelja.

Slovenija ima pri kazalnikih o učiteljih in pogojih dela ugodnejšo sliko od povprečja OECD.

Da: Ministrstvo navaja ugodnejšo sliko pri ključnih kazalnikih.

Slovenski učitelji na primarni in nižji sekundarni ravni opravijo manj ur neposrednega poučevanja kot je povprečje OECD.

Da: Članek navaja manjši letni obseg neposrednega poučevanja.

Slovenski učitelji so s pogoji zaposlitve zadovoljnejši od povprečja OECD, s plačo pa manj.

Delno: Omenjena je ugodnejša slika pogojev, a ne neposredno zadovoljstvo.

Staranje učiteljske populacije predstavlja pomemben izziv za slovenski izobraževalni sistem.

Da: Ministrstvo izrecno navaja staranje kot pomemben izziv.

Vzgojitelji v slovenskih vrtcih opravijo več ur neposrednega dela z otroki od povprečja OECD.

Da: Članek navaja, da imajo v vrtcih občutno večji obseg dela.

Začetne plače učiteljev v Sloveniji so pod povprečjem držav OECD, plače izkušenih učiteljev pa so nad povprečjem.

Da: Članek potrjuje obe trditvi glede plač.

Analiza sentimenta

entities

• Slovenija
• Učitelji
• Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino
• Izobraževalni sistem
• OECD
• Vzgojitelji
• Osnovna šola
• Vrtci
• Borut Rončević

key differences

Borut Rončević

Vsi viri nevtralni, brez kritike ali pohvale.

Izobraževalni sistem

Večina virov nevtralna, le GOV.SI izpostavlja kakovost.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino

Večinoma nevtralno; edino GOV.SI izpostavlja aktivnost in pohvalo.

OECD

Vsi viri OECD prikazujejo nevtralno kot vir podatkov.

Osnovna šola

Vsi viri poročajo nevtralno, izstopa le STA z izpustitvijo.

Slovenija

STA in vlada pozitivno, ostali nevtralno.

Učitelji

Dnevnik in GOV.SI pozitivno, ostali nevtralno.

Vrtci

Vsi viri so nevtralni, brez čustvenega naboja.

Vzgojitelji

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.

source analyses

24ur

Borut Rončević

Ni omenjeno

Izobraževalni sistem

Nevtralno: Omenjen v kontekstu reforme in izzivov, brez vrednotenja.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino

Nevtralno: Ministrstvo je vir podatkov in ukrepov, brez izrecnega vrednotenja.

OECD

Nevtralno: OECD je vir podatkov in analiz, brez meta-vrednotenja.

Osnovna šola

Nevtralno: Omenjena v kontekstu reforme, brez vrednotenja.

Slovenija

Nevtralno: Slovenija je omenjena kot država s podatki, brez vrednotenja.

Učitelji

Nevtralno: Učitelji so opisani s podatki in mnenji, brez meta-vrednotenja.

Vrtci

Nevtralno: Vrtci so omenjeni s podatki o delovnih urah vzgojiteljev.

Vzgojitelji

Nevtralno: Vzgojitelji so omenjeni v kontekstu podatkov o delovnih urah in plačah.

Dnevnik

Borut Rončević

Nevtralno: citiran brez meta-vrednotenja

Izobraževalni sistem

Nevtralno: opisani izzivi in reforme brez vrednotenja

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino

Nevtralno: informativno poročanje o stališčih in ukrepih

OECD

Nevtralno: vir podatkov, brez vrednotenja

Osnovna šola

Nevtralno: omenjena v kontekstu načrtovanega prehoda na osemletko

Slovenija

Nevtralno: informativno omenjena v primerjavi s povprečjem OECD

Učitelji

Pozitivno: pogoji dela opisani kot nadpovprečni, avtoriteta in avtonomija se krepi

Vrtci

Nevtralno: omenjeni le v podatku o obsegu dela vzgojiteljev

Vzgojitelji

Nevtralno: navedeni podatki o obsegu dela in plačah brez vrednotenja

Portal GOV.SI

Borut Rončević

Nevtralno: Minister je citiran, njegove izjave niso meta-vrednotene.

Izobraževalni sistem

Pozitivno: Avtor opisuje sistem kot kakovosten, z ugodnimi kazalniki in reformami za izboljšanje.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino

Pozitivno: Avtor opisuje ministrstvo kot aktivno pri naslavljanju izzivov s konkretnimi ukrepi.

OECD

Nevtralno: OECD je vir podatkov, omenjena kot organizacija, ki objavlja raziskavo, brez vrednotenja.

Osnovna šola

Nevtralno: Omenjena v kontekstu prehoda na osemletno osnovno šolo, brez vrednotenja.

Slovenija

Pozitivno: Avtor poudarja ugodnejšo sliko od povprečja OECD pri več kazalnikih.

Učitelji

Pozitivno: Avtor jih označi kot ključne za kakovost sistema in poudarja njihove ugodne pogoje.

Vrtci

Nevtralno: Omenjeni v povezavi s pripravništvi in predšolsko vzgojo, brez vrednotenja.

Vzgojitelji

Nevtralno: Omenjeni v povezavi s podatki o delovnem času in plačah, brez vrednotenja.

STA

Borut Rončević

Ni omenjeno

Izobraževalni sistem

Nevtralno: omenjen v povezavi z raziskavo, brez vrednotenja.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino

Nevtralno: ministrstvo podaja ocene in opozarja, brez meta-vrednotenja.

OECD

Nevtralno: omenjena kot avtorica raziskave, brez vrednotenja.

Osnovna šola

Ni omenjeno

Slovenija

Pozitivno: avtor navaja, da ima ugodnejšo sliko od povprečja.

Učitelji

Nevtralno: omenjeni v okviru kazalnikov, brez vrednotenja.

Vrtci

Ni omenjeno

Vzgojitelji

Ni omenjeno

Večer

Borut Rončević

Nevtralno: Minister je citiran brez pohvale ali kritike avtorja.

Izobraževalni sistem

Nevtralno: Omenjen kot predmet reforme, brez vrednotenja.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino

Nevtralno: Ministrstvo je vir citatov in informacij, brez meta-vrednotenja.

OECD

Nevtralno: OECD je vir podatkov, omenjen brez vrednotenja.

Osnovna šola

Nevtralno: Omenjena v povezavi s podatki o oddelkih, brez vrednotenja.

Slovenija

Nevtralno: Slovenija je omenjena v primerjavah, brez izrecnega vrednotenja.

Učitelji

Nevtralno: Učitelji so opisani s podatki, brez pohvale ali kritike.

Vrtci

Nevtralno: Vrtci omenjeni le v podatku o obsegu poučevanja.

Vzgojitelji

Nevtralno: Vzgojitelji so omenjeni v kontekstu plač, brez vrednotenja.

Scenariji

scenarios

• description

  Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino pod vodstvom ministra Boruta Rončevića uspešno izvede reformo, ki zmanjša administrativne obremenitve in poveča ugled poklica, kar privede do večjega vpisa na pedagoške študije. Povečana podpora mentorstvu omogoči gladek prehod novih generacij učiteljev v šolski sistem.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  long

  title

  Uspešna implementacija reforme in privabljanje mladih kadrov

  valence

  positive

• description

  Kljub ugodnim pogojem dela, ki jih izpostavlja OECD, se pomanjkanje učiteljev zaradi demografskih trendov ohranja na stabilni ravni. Ministrstvo ohranja obstoječe štipendijske programe, vendar sistemske spremembe ne prinesejo bistvenega premika v družbenem ugledu učiteljskega poklica.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  mid

  title

  Status quo s postopnim staranjem učiteljske populacije

  valence

  neutral

• description

  Val upokojitev starejših učiteljev prehiti ukrepe ministrstva za pridobivanje novih kadrov, kar povzroči pomanjkanje strokovnjakov na ključnih predmetnih področjih. To vodi v povečanje števila učencev v oddelkih in znižanje kakovosti izobraževalnega procesa, kar sproži nezadovoljstvo staršev.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  mid

  title

  Kriza pomanjkanja kadra zaradi upokojitev starejših učiteljev

  valence

  negative

• description

  Načrtovani prehod na osemletno osnovno šolo, ki ga zagovarja ministrstvo, se izkaže za učinkovitega pri optimizaciji šolskega prostora in prerazporeditvi učiteljskih obremenitev. Učitelji pridobijo več časa za pripravo na pouk, kar vodi do višje kakovosti pedagoškega dela.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  long

  title

  Prehod na osemletko izboljša pogoje za poučevanje

  valence

  positive

• description

  Vlada se osredotoči na zadržanje izkušenih učiteljev z dodatki, vendar začetne plače ostajajo nekonkurenčne v primerjavi z drugimi sektorji. To povzroči stagnacijo v dotoku mladih, medtem ko šole ostajajo odvisne od kadrov tik pred upokojitvijo.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  mid

  title

  Plačni neskladji med začetniki in izkušenimi učitelji ostajata

  valence

  neutral

• description

  Zaradi visokega obsega neposrednega dela (1314 ur) v primerjavi z OECD povprečjem pride do izgorelosti vzgojiteljev. Sindikati sprožijo proteste, kar prisili ministrstvo v nujno in nenačrtovano zvišanje stroškov za dodatne zaposlitve v vrtcih.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  short

  title

  Povečanje obsega dela vzgojiteljev v vrtcih povzroči odhode

  valence

  negative

• description

  Ministrstvo uvede napredne sisteme umetne inteligence za administrativno podporo, kar učiteljem sprosti velik del delovnega časa. Učitelji se lahko popolnoma posvetijo individualnemu delu z učenci, kar Slovenijo postavi na vrh lestvic kakovosti izobraževanja v OECD.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Digitalna transformacija popolnoma nadomesti administrativno delo

  valence

  positive

• description

  Razprava o prehodu na osemletno šolo povzroči razdor med strokovno javnostjo in politiko. Ministrstvo za izobraževanje zaradi pritiska javnosti zamrzne reformo, kar vodi v dolgotrajno negotovost glede prihodnjega razvoja šolskega sistema.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  mid

  title

  Ponovna debata o dolžini osnovnošolskega izobraževanja

  valence

  neutral

• description

  Zaradi hitre rasti plač v gospodarstvu, ki ni sledila inflaciji v javnem sektorju, mladi učitelji množično zapuščajo šole. Šolski sistem se sesuje, kar ministrstvo prisili v radikalno privatizacijo nekaterih šolskih storitev, da bi ohranili delovanje sistema.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Masovni odliv učiteljev v zasebni sektor zaradi nekonkurenčnih plač

  valence

  negative

Viri

articles

• article order

  5

  body

  Ljubljana, 29. septembra (STA) Ministrstvo za izobraževanje ob raziskavi Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj o izobraževalnih sistemih ocenjuje, da ima Slovenija pri kazalnikih o učiteljih in njihovih pogojih dela ugodnejšo sliko od povprečja. Opozarjajo pa na zagotavljanje ...

  language

  slv

  published at

  2026-09-29T11:32:30

  source

  STA

  title

  Ministrstvo za izobraževanje ob raziskavi OECD opozarja na staranje učiteljske populacije

  url

  https://www.sta.si/3604209/

• article order

  4

  body

  Manj učencev na učitelja, manjši razredi in manj neposrednih ur poučevanja kot v povprečju OECD. Na prvi pogled najnovejši mednarodni podatki kažejo precej ugodne pogoje za delo slovenskih učiteljev. Toda podrobnejši pogled razkrije bolj zapleteno sliko. Slovenski učitelji na nižji sekundarni ravni so s pogoji zaposlitve sicer zadovoljnejši od povprečja OECD, s plačo pa manj. Dejanski zaslužki učiteljev zaostajajo za zaslužki drugih primerljivo izobraženih zaposlenih, le sedem odstotkov učiteljev na nižji sekundarni ravni pa meni, da je njihov poklic v družbi cenjen. Obenem država išče načine, kako v učilnice privabiti nove ljudi in jih v poklicu tudi obdržati. OECD je objavil novo izdajo enega najobsežnejših mednarodnih pregledov izobraževanja "Education at a Glance 2026", ki letos posebno pozornost namenja pomanjkanju učiteljev. Slovenski podatki na več področjih izstopajo ugodno, vendar hkrati pokažejo, zakaj vprašanja, ali je slovenski učitelj v dobrem ali slabem položaju, ni mogoče pošteno skrčiti na en sam podatek. OECD-jeva slovenska country note izrecno poudarja pomanjkanje učiteljev kot osrednjo temo letošnjega pregleda. Slovenija ima denimo relativno ugodno razmerje med številom učencev in učiteljev. Po podatkih, ki jih je ob objavi poročila izpostavilo ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino, je bilo leta 2024 na primarni in nižji sekundarni ravni skupaj 11 učencev na učitelja. Povprečje OECD je bilo na primarni ravni 14, na nižji sekundarni pa 13 učencev na učitelja. Tudi oddelki so manjši. V primarnem izobraževanju je bilo v Sloveniji v oddelku povprečno 18 učencev, povprečje OECD pa je bilo 21. Na nižji sekundarni ravni je bilo slovensko povprečje 21, povprečje OECD pa 23 učencev. 627 ur neposrednega pouka ne pomeni 627 ur dela Velika razlika se pokaže pri času, ki ga učitelji neposredno preživijo pri poučevanju. Učitelj na primarni ravni v Sloveniji opravi 627 ur neposrednega poučevanja na leto, povprečje OECD pa je 770 ur. Enakih 627 ur imajo slovenski učitelji na nižji sekundarni ravni, kjer je povprečje OECD 710 ur. Podatki se nanašajo na leto 2025. Toda iz tega ni mogoče sklepati, da slovenski učitelji delajo toliko manj. OECD izrecno opozarja, da neposredno poučevanje predstavlja samo del učiteljevega delovnega časa. Preostanek je namenjen pripravi na pouk, ocenjevanju, popravljanju nalog in drugim obveznostim. Kazalnik 627 ur torej meri čas neposrednega poučevanja, ne celotnega delovnega časa. Po podatkih, ki jih je ob objavi poročila posredovalo ministrstvo, imajo učitelji na višji sekundarni ravni v Sloveniji 570 ur neposrednega poučevanja letno, povprečje OECD pa znaša 678 ur v splošnih in 685 ur v poklicnih programih. Povsem drugačna je slika v vrtcih. Po podatkih ministrstva letni obseg neposrednega dela slovenskih vzgojiteljev z otroki znaša 1314 ur, povprečje OECD pa 965 ur. So slovenski učitelji dobro plačani? Odvisno, kaj primerjamo Ministrstvo ob objavi poročila navaja, da so začetne zakonsko določene plače slovenskih vzgojiteljev in učiteljev pod povprečjem držav OECD, po 15 letih dela pa ga presegajo. Po podatkih, ki jih je objavilo ministrstvo, je zakonsko določena plača učitelja na primarni ravni po 15 letih dela v Sloveniji leta 2025 znašala 69.569 ameriških dolarjev (približno 59.300 evrov), preračunanih po pariteti kupne moči, povprečje OECD pa 64.349 dolarjev (približno 54.900 evrov). Toda ti podatki kažejo zakonsko določeno oziroma statutarno plačo na določeni točki kariere, ne pa nujno dejanskega relativnega finančnega položaja učitelja v Sloveniji. Ko OECD primerja dejanske zaslužke učiteljev z zaslužki drugih zaposlenih s terciarno izobrazbo v isti državi, je slika drugačna. Predšolski učitelji v Sloveniji v povprečju zaslužijo 32 odstotkov manj od drugih terciarno izobraženih zaposlenih, učitelji na nižji sekundarni ravni pa 15 odstotkov manj. OECD ugotavlja, da so učiteljske plače v javnih institucijah v večini držav nižje od plač drugih terciarno izobraženih zaposlenih. S plačo zadovoljen približno vsak tretji Razliko dodatno osvetlijo odgovori učiteljev v raziskavi TALIS 2024. Med slovenskimi učitelji na nižji sekundarni ravni jih je s pogoji zaposlitve, če izvzamemo plačo, zadovoljnih 72,7 odstotka. Povprečje OECD je 68,4 odstotka. Pri plači se razmerje obrne. Z njo je zadovoljnih 32,7 odstotka slovenskih učiteljev na tej ravni, povprečje OECD pa je 38,7 odstotka. Slovenski učitelji na nižji sekundarni ravni so torej s splošnimi pogoji zaposlitve nadpovprečno zadovoljni, z denarnim delom svojega položaja pa podpovprečno. Le sedem odstotkov jih meni, da družba ceni njihov poklic Plača pa ni edino vprašanje, ko govorimo o privlačnosti učiteljskega poklica. TALIS 2024 pokaže precej izrazit problem pri družbenem ugledu poklica. Le sedem odstotkov slovenskih učiteljev na nižji sekundarni ravni se strinja, da je učiteljski poklic v družbi cenjen. Povprečje OECD znaša 22 odstotkov. Še manj, pet odstotkov, jih meni, da oblikovalci politik cenijo poglede učiteljev. Povprečje OECD je 16 odstotkov. Se slovenski učitelji starajo? Ministrstvo ob rezultatih Education at a Glance opozarja tudi na starostno strukturo učiteljskega kadra. Po podatkih, ki jih je objavilo, je bilo leta 2024 23 odstotkov učiteljev na primarni in sekundarni ravni starih 55 let ali več, leta 2015 pa 17 odstotkov. To pomeni povečanje za šest odstotnih točk in opozorilo na prihodnje upokojevanje dela učiteljske populacije. V učiteljski poklic iz druge kariere pride precej manj ljudi Ena od možnosti za blaženje pomanjkanja učiteljev je privabljanje ljudi, ki so svojo poklicno pot začeli drugje. Tudi tu Slovenija odstopa. Med učitelji na nižji sekundarni ravni je v povprečju OECD 8,4 odstotka takšnih, ki so v učiteljski poklic prišli iz druge kariere. V Sloveniji jih je le 3,3 odstotka. OECD prav pridobivanje ljudi iz drugih poklicev izpostavlja kot eno od strategij za reševanje pomanjkanja učiteljev, saj lahko takšni zaposleni v šole prinesejo tudi drugačne poklicne izkušnje. Država ponuja 200 štipendij po 300 evrov Ministrstvo poskuša težave z zagotavljanjem kadra nasloviti z več ukrepi. Za študijsko leto 2026/27 je razpisalo 200 štipendij po 300 evrov mesečno za študente pedagoških študijskih programov, predvsem na področjih, kjer so kadrovske potrebe večje. Predvidenih je 150 štipendij za naravoslovna področja in 50 za programe s področja posebnih potreb. Ministrstvo omogoča tudi subvencioniranje dodatnega izobraževanja strokovnih delavcev, pripravništvo z mentorstvom ter alternativne poti v učiteljski poklic za diplomante drugih ustreznih področij in strokovnjake iz drugih sektorjev. Manj birokracije, več avtonomije? Vprašanje učiteljskega poklica je sicer pri nas postalo tudi del napovedane širše reforme slovenskega šolstva. Ministrstvo napoveduje krepitev učiteljske avtonomije in avtoritete ter zmanjševanje administrativnih obveznosti. Cilj naj bi bil učiteljem omogočiti več časa za kakovostno poučevanje, spremljanje napredka učencev in individualno delo. V širšem okviru je napovedan tudi prehod na osemletno osnovno šolo. A ne glede na spremembe, ki se bodo na koncu zgodile, je jasno, da bo morača država v prihodnjih letih zagotoviti dovolj kakovostnih učiteljev, in odgovoriti na širše vprašanje - ali je učiteljski poklic dovolj dobro plačan, strokovno podprt in družbeno cenjen, da bodo mladi vanj želeli vstopiti, izkušeni učitelji pa v njem ostati?

  language

  slv

  published at

  2026-09-29T11:22:47

  source

  24ur

  title

  Dobri pogoji, slab ugled? Kaj novi podatki razkrivajo o učiteljskem poklicu

  url

  https://www.24ur.com/novice/slovenija/dobri-pogoji-slab-ugled-kaj-novi-podatki-razkrivajo-o-uciteljskem-poklicu.html

• article order

  1

  body

  Ministrstvo za izobraževanje ob raziskavi Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) o izobraževalnih sistemih ocenjuje, da ima Slovenija pri kazalnikih o učiteljih in njihovih pogojih dela ugodnejšo sliko od povprečja. Opozarjajo pa na zagotavljanje zadostnega števila kakovostnih učiteljev zaradi staranja učiteljske populacije. OECD je v danes objavljeni publikaciji Pogled na izobraževanje 2026 objavil mednarodno primerljive podatke o izobraževalnih sistemih, letos pa so posebno pozornost namenili pomanjkanju učiteljev. Pri ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino so ob staranju učiteljske populacije opozorili, da zagotavljanje zadostnega števila kakovostnih učiteljev ostaja pomemben izziv izobraževalnih politik. Ta izziv že naslavljajo s konkretnimi ukrepi, v okviru celovite reforme sistema vzgoje in izobraževanja ter načrtovanega prehoda na osemletno osnovno šolo pa želi učiteljem zagotoviti še več podpore pri njihovem delu, so navedli v sporočilu za javnost. Ob objavi rezultatov je minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević dejal, da so učitelji "ključni za kakovost našega izobraževalnega sistema in za znanje, ki ga bodo iz šole odnesli naši otroci". Glede na podatke OECD ima Slovenija po navedbah ministra manj učencev na učitelja in manjše oddelke od povprečja OECD. Učitelji imajo tudi manj neposrednih ur poučevanja, plače izkušenih učiteljev pa so nad povprečjem. "To so pogoji, na katerih lahko gradimo naprej," je poudaril. Z napovedano reformo sistema vzgoje in izobraževanja ter načrtovanega prehoda na osemletno osnovno šolo pa želijo okrepiti avtonomijo in avtoriteto učiteljev ter zmanjšati administrativna bremena, da bodo lahko več časa namenili kakovostnemu poučevanju in znanju otrok, je še dejal. Podatki kažejo tudi razlike v letnem obsegu neposrednega poučevanja, kjer imajo na vseh prikazanih ravneh šolskega izobraževanja manjši letni obseg od povprečja držav članic OECD. V predšolski vzgoji pa je slika drugačna, so zapisali. Tam je letni obseg neposrednega dela vzgojiteljev z otroki v Sloveniji znaša 1314 ur, povprečje OECD pa 965 ur. Ugodno sliko kažejo tudi podatki o plačah izkušenih učiteljev, kjer so začetne zakonsko določene plače vzgojiteljev in učiteljev sicer pod povprečjem držav članic OECD, po 15 letih dela pa so po navedbah ministrstva nad povprečjem. Nad povprečjem so tudi najvišje zakonsko določene plače učiteljev. Ministrstvo že izvaja vrsto ukrepov za pridobivanje novih učiteljev, lažji vstop v poklic ter ohranjanje in profesionalni razvoj zaposlenih. Med drugim so navedli štipendije za študente pedagoških programov in sistemska pripravništva, ki mladim strokovnim delavcem omogoča postopni vstop v poklic z mentorstvom.

  language

  slv

  published at

  2026-09-29T12:45:33

  source

  Dnevnik

  title

  Pogoji dela za slovenske učitelje nadpovprečni, problem predstavlja staranje populacije

  url

  https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/ministrstvo-za-izobrazevanje-ob-raziskavi-oecd-opozarja-na-staranje-uciteljske-populacije-2830752/

• article order

  3

  body

  Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu. Potem ko smo v začetku septembra dobili rezultate mednarodne primerjave znanja Pisa, je OECD sedaj objavil še publikacijo Pogled na izobraževanje, v kateri so zbrani podatki o izobraževalnih sistemih, posebej pa so se posvetili pomanjkanju učiteljev. "Podatki kažejo, da ima Slovenija pri več ključnih kazalnikih, povezanih z učitelji in pogoji za njihovo delo, ugodnejšo sliko od povprečja držav članic OECD. Hkrati opozarjajo na staranje učiteljske populacije, zato zagotavljanje zadostnega števila kakovostnih učiteljev ostaja pomemben izziv izobraževalnih politik," so v prvem odzivu na rezultate zapisali na ministrstvu. Dodali so, da ta izziv že naslavljajo z ukrepi "v okviru celovite reforme sistema vzgoje in izobraževanja" s prehodom na osemletno osnovno šolo pa želijo "učiteljem zagotoviti še več podpore pri njihovem delu". Začetne plače vzgojiteljev in učiteljev v Sloveniji so pod povprečjem držav članic OECD "Učitelji so ključni za kakovost našega izobraževalnega sistema in za znanje, ki ga bodo iz šole odnesli naši otroci. Podatki OECD kažejo, da imamo manj učencev na učitelja in manjše oddelke od povprečja OECD, učitelji imajo manj neposrednih ur poučevanja, plače izkušenih učiteljev pa so nad povprečjem. To so pogoji, na katerih lahko gradimo naprej," je ob objavi rezultatov izpostavil minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević. Dodal je, da se hkrati zavedajo izzivov staranja učiteljske populacije in pomanjkanja učiteljev na posameznih področjih. Poleg ukrepov, ki jih že izvajajo, pa napoveduje, da bodo z reformo okrepili avtonomijo in avtoriteto učiteljev ter zmanjšali administrativna bremena, a kako bodo to dosegli, še vedno ni navedel. Ministrstvo med podatki izpostavlja, da je bilo v Sloveniji leta 2024 na primarnem in nižjem sekundarnem izobraževanju skupaj 11 učencev na učitelja, kar je nižje od držav članic OECD, nižje je tudi povprečno število učencev v oddelkih pri nas. "V primarnem izobraževanju je bilo leta 2024 v Sloveniji v oddelku povprečno 18 učencev, v državah članicah OECD 21. V nižjem sekundarnem izobraževanju je bilo v Sloveniji povprečno 21 učencev, v državah članicah OECD pa 23," so izpostavili na ministrstvu. Pa je razmerje res tako ugodno? Pri slovenskih podatkih na povprečje števila učencev bržkone vplivajo majhni razredi na podružničnih šolah, medtem ko so na večjih šolah razredi vsekakor bolj polni, a tega povprečje pač ne pokaže. Učitelji v Sloveniji imajo na vseh prikazanih ravneh šolskega izobraževanja manjši letni obseg neposrednega poučevanja od povprečja držav članic OECD, le v vrtcih imajo občutno večjega. Ugodno sliko kažejo tudi podatki o plačah izkušenih učiteljev, medtem ko so začetne plače vzgojiteljev in učiteljev v Sloveniji pod povprečjem držav članic OECD. Nad povprečje se prebijejo šele po 15-ih letih dela v izobraževanju. Da na ministrstvu že izvajajo številne ukrepe za pridobivanje novih učiteljev, lažji vstop v poklic ter ohranjanje in profesionalni razvoj zaposlenih, so zapisali v sporočilu za javnost. Med številnimi ukrepi so izpostavili in pohvalili tiste, ki so bili uvedeni v mandatu prejšnje vlade, novi pa, kot rečeno, prihajajo z napovedano reformo, so dejali. V sindikatu Sviz in na Pedagoškem inštitutu rezultate še preučujejo in jih bodo komentirali v naslednjih dneh.

  language

  slv

  published at

  2026-09-29T12:06:14

  source

  Večer

  title

  Ministrstvo o novih rezultatih OECD: Slovenija ima pri ključnih kazalnikih dela učiteljev ugodnejšo sliko od držav OECD

  url

  https://vecer.com/slovenija/ministrstvo-rezultati-ucitelji-roncevic-oecd-10428709

• article order

  2

  body

  Publikacija Pogled na izobraževanje 2026 (Education at a Glance), ki jo je danes objavila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), prinaša mednarodno primerljive podatke o izobraževalnih sistemih, letos pa posebno pozornost namenja pomanjkanju učiteljev. Podatki kažejo, da ima Slovenija pri več ključnih kazalnikih, povezanih z učitelji in pogoji za njihovo delo, ugodnejšo sliko od povprečja držav članic OECD. Hkrati opozarjajo na staranje učiteljske populacije, zato zagotavljanje zadostnega števila kakovostnih učiteljev ostaja pomemben izziv izobraževalnih politik. Ministrstvo ta izziv že naslavlja s konkretnimi ukrepi, v okviru celovite reforme sistema vzgoje in izobraževanja ter načrtovanega prehoda na osemletno osnovno šolo pa želi učiteljem zagotoviti še več podpore pri njihovem delu. Minister za izobraževanje, znanost in mladino dr. Borut Rončević je ob objavi rezultatov raziskave Pogled na izobraževanje 2026 poudaril: "Učitelji so ključni za kakovost našega izobraževalnega sistema in za znanje, ki ga bodo iz šole odnesli naši otroci. Podatki OECD kažejo, da imamo manj učencev na učitelja in manjše oddelke od povprečja OECD, učitelji imajo manj neposrednih ur poučevanja, plače izkušenih učiteljev pa so nad povprečjem. To so pogoji, na katerih lahko gradimo naprej. Hkrati se zavedamo izzivov, predvsem staranja učiteljske populacije in pomanjkanja učiteljev na posameznih področjih. Zato že izvajamo nekatere konkretne ukrepe za pridobivanje novih učiteljev in za to, da dobre učitelje v poklicu tudi obdržimo. Z napovedano reformo sistema vzgoje in izobraževanja ter načrtovanega prehoda na osemletno osnovno šolo pa želimo okrepiti njihovo avtonomijo in avtoriteto ter zmanjšati administrativna bremena, da bodo lahko več časa namenili tistemu, kar je bistvo njihovega dela, kakovostnemu poučevanju in znanju naših otrok." Pogoji za delo učiteljev v primerjavi z OECD Glede na rezultate raziskave je bilo v Sloveniji leta 2024 na primarnem in nižjem sekundarnem izobraževanju skupaj 11 učencev na učitelja. V povprečju držav članic OECD je bilo na primarni ravni 14, na nižji sekundarni pa 13 učencev na učitelja. Tudi povprečno število učencev v oddelkih je v Sloveniji nižje od povprečja držav članic OECD. V primarnem izobraževanju je bilo leta 2024 v Sloveniji v oddelku povprečno 18 učencev, v državah članicah OECD 21. V nižjem sekundarnem izobraževanju je bilo v Sloveniji povprečno 21 učencev, v državah članicah OECD pa 23. Podatki kažejo tudi razlike v letnem obsegu neposrednega poučevanja. Učitelji v Sloveniji imajo na vseh prikazanih ravneh šolskega izobraževanja manjši letni obseg neposrednega poučevanja od povprečja držav članic OECD. Na primarni in nižji sekundarni ravni učitelji v Sloveniji opravijo 627 ur neposrednega poučevanja letno, medtem ko povprečje OECD znaša 770 oziroma 710 ur. Na višji sekundarni ravni učitelji v Sloveniji opravijo 570 ur neposrednega poučevanja, v povprečju OECD pa 678 ur v splošnih in 685 ur v poklicnih programih. Drugačna je slika v predšolski vzgoji, kjer letni obseg neposrednega dela vzgojiteljev z otroki v Sloveniji znaša 1.314 ur, povprečje OECD pa 965 ur. Ugodno sliko kažejo tudi podatki o plačah izkušenih učiteljev. Začetne zakonsko določene plače vzgojiteljev in učiteljev so v Sloveniji sicer pod povprečjem držav članic OECD, po 15 letih dela pa so nad povprečjem. Zakonsko določena plača učitelja na primarni ravni po 15 letih dela je leta 2025 v povprečju držav članic OECD znašala 64.349 ameriških dolarjev, v Sloveniji 69.569 ameriških dolarjev. Na nižji sekundarni ravni je povprečje OECD znašalo 66.583 ameriških dolarjev, v Sloveniji 69.569 ameriških dolarjev, na višji sekundarni ravni pa 68.928 ameriških dolarjev, v Sloveniji 69.569 ameriških dolarjev. Tudi najvišje zakonsko določene plače učiteljev so v Sloveniji nad povprečjem držav članic OECD. Podatki so izraženi v ameriških dolarjih, preračunanih z uporabo paritet kupne moči. Raziskava Pogled na izobraževanje 2026 ob tem povzema tudi podatke raziskave TALIS 2024, po katerih je s pogoji zaposlitve v Sloveniji zadovoljnih 73 odstotkov učiteljev, kar je več od povprečja držav članic OECD, ki znaša 68 odstotkov. S plačo je v Sloveniji zadovoljnih 33 odstotkov učiteljev, povprečje OECD pa znaša 39 odstotkov. Izzive že naslavljamo s konkretnimi ukrepi Ob ugodnih kazalnikih podatki opozarjajo tudi na izzive. V Sloveniji je bilo leta 2024 23 odstotkov učiteljev na primarni in sekundarni ravni starih 55 let ali več, medtem ko je njihov delež leta 2015 znašal 17 odstotkov. Zagotavljanje zadostnega števila ustrezno usposobljenih učiteljev zato zahteva dolgoročen in sistemski pristop. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino že izvaja vrsto ukrepov za pridobivanje novih učiteljev, lažji vstop v poklic ter ohranjanje in profesionalni razvoj zaposlenih. Za študijsko leto 2026/2027 je razpisanih 200 štipendij po 300 evrov mesečno za študente pedagoških programov, zlasti na področjih naravoslovja in posebnih potreb. Ministrstvo omogoča tudi 100-odstotno subvencioniranje šolnin za strokovne delavce, ki se dodatno izobražujejo. Za študijsko leto 2026/2027 je za ta namen zagotovljenih 1,25 milijona evrov. Pomemben ukrep je tudi sistemsko pripravništvo, ki mladim strokovnim delavcem omogoča postopni vstop v poklic z mentorstvom. Za leto 2026/2027 je razpisanih 170 pripravniških mest v šolah in 80 v vrtcih, v skupni vrednosti približno 6 milijonov evrov. Ministrstvo omogoča tudi alternativne poti do učiteljskega poklica za diplomante drugih ustreznih študijskih področij ter strokovnjake z izkušnjami iz gospodarstva, informatike, zdravstva in drugih področij, ob ohranjanju zahtevanih strokovnih in pedagoških standardov. Omogočeno je tudi fleksibilnejše zaposlovanje ter več različnih možnosti pridobivanja zahtevanih vzgojno-izobraževalnih izkušenj, s čimer se olajšuje in pospešuje vstop v poklic brez znižanja kakovostnih standardov. Novela Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja omogoča pogodbo o dopolnilnem delu za vzgojno-izobraževalno, projektno, razvojno in raziskovalno delo pri istem delodajalcu, kadar so izčrpane druge možnosti organizacije dela. Ukrepi vključujejo tudi karierni in profesionalni razvoj učiteljev, daljše mentorstvo učiteljem začetnikom, promocijo učiteljskega poklica ter spodbujanje lokalnih skupnosti k prednostnemu dodeljevanju neprofitnih stanovanj učiteljem začetnikom. Reforma plačnega sistema v javnem sektorju je prinesla tudi dvig plač zaposlenim v vzgoji in izobraževanju, posebej učiteljem začetnikom. Krepitev učiteljskega poklica kot pomemben del reforme Ministrstvo bo v okviru napovedane reforme sistema vzgoje in izobraževanja ter načrtovanega prehoda na osemletno osnovno šolo posebno pozornost namenilo krepitvi ugleda učiteljskega poklica ter učiteljske avtoritete in avtonomije. Dobri učitelji so temelj kakovostnega izobraževalnega sistema, zato želi ministrstvo ustvarjati okolje, v katerem bodo kakovostni in motivirani učitelji pri svojem delu deležni ustreznega zaupanja in spoštovanja. Na tak način bodo tudi naslovili izzive, ki jih kaže raziskava. Pomemben del sprememb bo tudi zmanjševanje administrativnih bremen. Cilj je učiteljem omogočiti več časa za njihovo temeljno nalogo, kakovostno poučevanje, spremljanje napredka učencev in individualno delo z njimi.

  language

  slv

  published at

  2026-09-29T09:36:11

  source

  Portal GOV.SI

  title

  Raziskava OECD Pogled na izobraževanje 2026 o učiteljih in kakovosti izobraževanja

  url

  https://www.gov.si/novice/2026-09-29-raziskava-oecd-pogled-na-izobrazevanje-2026-o-uciteljih-in-kakovosti-izobrazevanja/

source scope

analyzed source count

5

omitted articles

omitted source count

0

total source count

5