MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• Ob sumu na možgansko kap je treba takoj poklicati številko 112, saj vsaka izgubljena minuta poveča poškodbo možganskega tkiva.
• Zgodnje prepoznavanje in hitro zdravljenje lahko zmanjšata invalidnost, ohranita možgansko tkivo ter izboljšata možnosti za okrevanje.
• Hitra reakcija svojcev, reševalcev in zdravstvenega osebja je lahko odločilna za preživetje in dolgoročno samostojnost bolnika.
• Večina preživelih ima trajne telesne, govorne, zaznavne, spominske ali druge funkcionalne posledice.
• Akronim GROM oziroma GROM V2 pomaga prepoznati znake kapi: govor, roko ali nogo, obraz, minuto ter vrtoglavico in motnje vida.
• Rehabilitacija po kapi lahko vključuje fizioterapijo, logopedsko in delovno terapijo ter psihološko podporo; ključna je zlasti v prvih treh do šestih mesecih.
• Sodobne metode, vključno z intravensko trombolizo in mehansko trombektomijo, omogočajo uspešno zdravljenje tudi najtežjih oblik možganske kapi.
• Dejavniki tveganja, kot so povišan krvni tlak, atrijska fibrilacija, sladkorna bolezen, zvišan holesterol, kajenje, telesna nedejavnost in debelost, so povezani z večino bremena možganske kapi.
• Zgodnji znaki možganske kapi vključujejo motnje govora in vida, šibkost ali ohromelost okončin, povešen obraz ter nenadno vrtoglavico.
• Po svetu možgansko kap vsako leto doživi približno 12 milijonov ljudi, več kot sedem milijonov pa jih umre.
• V Sloveniji možganska kap vsako leto prizadene več kot 4300 ljudi, leta 2024 pa je zaradi nje umrlo skoraj 2000 ljudi.
• Možganska kap je drugi najpogostejši vzrok smrti in tretji najpogostejši vzrok za izgubo zdravih let življenja.
• Zaradi omejenih prostorskih in kadrovskih zmogljivosti bolniki po odpustu iz akutne bolnišnice pogosto predolgo čakajo na kompleksno rehabilitacijo.
• Prehodni ishemični napad je lahko opozorilo na grozečo možgansko kap in zahteva takojšnjo zdravniško obravnavo, tudi če simptomi izzvenijo.

key differences

Akronim GROM oziroma GROM V2 pomaga prepoznati znake kapi: govor, roko ali nogo, obraz, minuto ter vrtoglavico in motnje vida.

Le Slovenske novice v celoti potrjujejo V2; drugi le GROM ali nič.

Dejavniki tveganja, kot so povišan krvni tlak, atrijska fibrilacija, sladkorna bolezen, zvišan holesterol, kajenje, telesna nedejavnost in debelost, so povezani z večino bremena možganske kapi.

Le Slovenske novice trditev podprejo s 84 %, Svet24 le delno, drugi molčijo.

Hitra reakcija svojcev, reševalcev in zdravstvenega osebja je lahko odločilna za preživetje in dolgoročno samostojnost bolnika.

Večina virov trditev podpira; le STA jo poda le delno.

Možganska kap je drugi najpogostejši vzrok smrti in tretji najpogostejši vzrok za izgubo zdravih let življenja.

Trije viri podpirajo, dva ne omenita; poudarek se razlikuje.

Ob sumu na možgansko kap je treba takoj poklicati številko 112, saj vsaka izgubljena minuta poveča poškodbo možganskega tkiva.

Dva vira trditev podpirata v celoti, trije le delno (brez 112).

Po svetu možgansko kap vsako leto doživi približno 12 milijonov ljudi, več kot sedem milijonov pa jih umre.

Večina virov podpira, STA pa podatkov ne omenja.

Prehodni ishemični napad je lahko opozorilo na grozečo možgansko kap in zahteva takojšnjo zdravniško obravnavo, tudi če simptomi izzvenijo.

Dva vira trditev podpirata, trije je ne omenjajo.

Rehabilitacija po kapi lahko vključuje fizioterapijo, logopedsko in delovno terapijo ter psihološko podporo; ključna je zlasti v prvih treh do šestih mesecih.

Le Svet24 v celoti podpira; drugi le delno ali nič.

Sodobne metode, vključno z intravensko trombolizo in mehansko trombektomijo, omogočajo uspešno zdravljenje tudi najtežjih oblik možganske kapi.

Le Slovenske novice izrecno potrjujejo obe metodi; drugi le delno ali nič.

V Sloveniji možganska kap vsako leto prizadene več kot 4300 ljudi, leta 2024 pa je zaradi nje umrlo skoraj 2000 ljudi.

Štirje viri podpirajo, STA ne omenja; Svet24 doda vir Cevca.

Večina preživelih ima trajne telesne, govorne, zaznavne, spominske ali druge funkcionalne posledice.

Svet24 edini navaja 80 % in vse posledice; drugi le delno ali nič.

Zaradi omejenih prostorskih in kadrovskih zmogljivosti bolniki po odpustu iz akutne bolnišnice pogosto predolgo čakajo na kompleksno rehabilitacijo.

Dva vira težavo dobesedno potrjujeta, dva pa je ne omenjata.

Zgodnje prepoznavanje in hitro zdravljenje lahko zmanjšata invalidnost, ohranita možgansko tkivo ter izboljšata možnosti za okrevanje.

STA le delno podpira, drugi viri jasno potrjujejo.

Zgodnji znaki možganske kapi vključujejo motnje govora in vida, šibkost ali ohromelost okončin, povešen obraz ter nenadno vrtoglavico.

Vsi podpirajo; razlika le v podrobnosti (GROM V2).

source analyses

Dnevnik

Akronim GROM oziroma GROM V2 pomaga prepoznati znake kapi: govor, roko ali nogo, obraz, minuto ter vrtoglavico in motnje vida.

Delno: Članek omenja akronim GROM in naštete znake, a ne omenja različice GROM V2.

Dejavniki tveganja, kot so povišan krvni tlak, atrijska fibrilacija, sladkorna bolezen, zvišan holesterol, kajenje, telesna nedejavnost in debelost, so povezani z večino bremena možganske kapi.

Ni omenjeno

Hitra reakcija svojcev, reševalcev in zdravstvenega osebja je lahko odločilna za preživetje in dolgoročno samostojnost bolnika.

Da: Poudarjeno v četrtem in petem odstavku.

Možganska kap je drugi najpogostejši vzrok smrti in tretji najpogostejši vzrok za izgubo zdravih let življenja.

Da: Navedeno v drugem odstavku članka.

Ob sumu na možgansko kap je treba takoj poklicati številko 112, saj vsaka izgubljena minuta poveča poškodbo možganskega tkiva.

Delno: Članek poziva k klicu nujne pomoči in navaja, da vsaka minuta pomeni poškodbo, a ne navede številke 112.

Po svetu možgansko kap vsako leto doživi približno 12 milijonov ljudi, več kot sedem milijonov pa jih umre.

Da: Podatki so navedeni v drugem odstavku.

Prehodni ishemični napad je lahko opozorilo na grozečo možgansko kap in zahteva takojšnjo zdravniško obravnavo, tudi če simptomi izzvenijo.

Ni omenjeno

Rehabilitacija po kapi lahko vključuje fizioterapijo, logopedsko in delovno terapijo ter psihološko podporo; ključna je zlasti v prvih treh do šestih mesecih.

Delno: Omenja pomen rehabilitacije in ključno obdobje 3-6 mesecev, ne našteva pa vseh vrst terapij.

Sodobne metode, vključno z intravensko trombolizo in mehansko trombektomijo, omogočajo uspešno zdravljenje tudi najtežjih oblik možganske kapi.

Delno: Članek navaja, da je kap mogoče uspešno zdraviti, a ne imenuje specifičnih metod.

V Sloveniji možganska kap vsako leto prizadene več kot 4300 ljudi, leta 2024 pa je zaradi nje umrlo skoraj 2000 ljudi.

Da: Podatki so navedeni v tretjem odstavku.

Večina preživelih ima trajne telesne, govorne, zaznavne, spominske ali druge funkcionalne posledice.

Delno: Članek navaja, da pri večini preživelih ostanejo trajne posledice, a ne našteva vseh vrst.

Zaradi omejenih prostorskih in kadrovskih zmogljivosti bolniki po odpustu iz akutne bolnišnice pogosto predolgo čakajo na kompleksno rehabilitacijo.

Da: Besedilo se skoraj dobesedno ujema z zadnjim odstavkom.

Zgodnje prepoznavanje in hitro zdravljenje lahko zmanjšata invalidnost, ohranita možgansko tkivo ter izboljšata možnosti za okrevanje.

Da: Navedeno v četrtem odstavku.

Zgodnji znaki možganske kapi vključujejo motnje govora in vida, šibkost ali ohromelost okončin, povešen obraz ter nenadno vrtoglavico.

Da: Vsi našteti znaki so omenjeni v prvem in četrtem odstavku.

RTV Slovenija

Akronim GROM oziroma GROM V2 pomaga prepoznati znake kapi: govor, roko ali nogo, obraz, minuto ter vrtoglavico in motnje vida.

Delno: Članek omenja GROM (govor, roka, obraz, minuta), ne omenja pa različice V2.

Dejavniki tveganja, kot so povišan krvni tlak, atrijska fibrilacija, sladkorna bolezen, zvišan holesterol, kajenje, telesna nedejavnost in debelost, so povezani z večino bremena možganske kapi.

Ni omenjeno

Hitra reakcija svojcev, reševalcev in zdravstvenega osebja je lahko odločilna za preživetje in dolgoročno samostojnost bolnika.

Da: Članek poudarja pomen hitrega prepoznavanja in ukrepanja svojcev ter osebja.

Možganska kap je drugi najpogostejši vzrok smrti in tretji najpogostejši vzrok za izgubo zdravih let življenja.

Da: Članek dobesedno navaja to trditev.

Ob sumu na možgansko kap je treba takoj poklicati številko 112, saj vsaka izgubljena minuta poveča poškodbo možganskega tkiva.

Delno: Članek poziva k klicu nujne pomoči in omenja, da vsaka minuta pomeni poškodbo.

Po svetu možgansko kap vsako leto doživi približno 12 milijonov ljudi, več kot sedem milijonov pa jih umre.

Da: Članek navaja te podatke.

Prehodni ishemični napad je lahko opozorilo na grozečo možgansko kap in zahteva takojšnjo zdravniško obravnavo, tudi če simptomi izzvenijo.

Ni omenjeno

Rehabilitacija po kapi lahko vključuje fizioterapijo, logopedsko in delovno terapijo ter psihološko podporo; ključna je zlasti v prvih treh do šestih mesecih.

Delno: Članek omenja pomen rehabilitacije in ključno okno 3-6 mesecev, ne našteva pa vseh terapij.

Sodobne metode, vključno z intravensko trombolizo in mehansko trombektomijo, omogočajo uspešno zdravljenje tudi najtežjih oblik možganske kapi.

Ni omenjeno

V Sloveniji možganska kap vsako leto prizadene več kot 4300 ljudi, leta 2024 pa je zaradi nje umrlo skoraj 2000 ljudi.

Da: Članek navaja te podatke.

Večina preživelih ima trajne telesne, govorne, zaznavne, spominske ali druge funkcionalne posledice.

Delno: Članek navaja, da ima večina preživelih trajne posledice, a ne našteva vseh.

Zaradi omejenih prostorskih in kadrovskih zmogljivosti bolniki po odpustu iz akutne bolnišnice pogosto predolgo čakajo na kompleksno rehabilitacijo.

Da: Članek dobesedno navaja to težavo.

Zgodnje prepoznavanje in hitro zdravljenje lahko zmanjšata invalidnost, ohranita možgansko tkivo ter izboljšata možnosti za okrevanje.

Da: Članek potrjuje te koristi hitrega ukrepanja.

Zgodnji znaki možganske kapi vključujejo motnje govora in vida, šibkost ali ohromelost okončin, povešen obraz ter nenadno vrtoglavico.

Da: Članek navaja te znake.

STA

Akronim GROM oziroma GROM V2 pomaga prepoznati znake kapi: govor, roko ali nogo, obraz, minuto ter vrtoglavico in motnje vida.

Ni omenjeno

Dejavniki tveganja, kot so povišan krvni tlak, atrijska fibrilacija, sladkorna bolezen, zvišan holesterol, kajenje, telesna nedejavnost in debelost, so povezani z večino bremena možganske kapi.

Ni omenjeno

Hitra reakcija svojcev, reševalcev in zdravstvenega osebja je lahko odločilna za preživetje in dolgoročno samostojnost bolnika.

Delno: Članek poudarja pomen hitrega ukrepanja za izid bolezni.

Možganska kap je drugi najpogostejši vzrok smrti in tretji najpogostejši vzrok za izgubo zdravih let življenja.

Ni omenjeno

Ob sumu na možgansko kap je treba takoj poklicati številko 112, saj vsaka izgubljena minuta poveča poškodbo možganskega tkiva.

Delno: Članek omenja pomen hitrega ukrepanja, a ne navaja številke 112.

Po svetu možgansko kap vsako leto doživi približno 12 milijonov ljudi, več kot sedem milijonov pa jih umre.

Ni omenjeno

Prehodni ishemični napad je lahko opozorilo na grozečo možgansko kap in zahteva takojšnjo zdravniško obravnavo, tudi če simptomi izzvenijo.

Ni omenjeno

Rehabilitacija po kapi lahko vključuje fizioterapijo, logopedsko in delovno terapijo ter psihološko podporo; ključna je zlasti v prvih treh do šestih mesecih.

Ni omenjeno

Sodobne metode, vključno z intravensko trombolizo in mehansko trombektomijo, omogočajo uspešno zdravljenje tudi najtežjih oblik možganske kapi.

Ni omenjeno

V Sloveniji možganska kap vsako leto prizadene več kot 4300 ljudi, leta 2024 pa je zaradi nje umrlo skoraj 2000 ljudi.

Ni omenjeno

Večina preživelih ima trajne telesne, govorne, zaznavne, spominske ali druge funkcionalne posledice.

Ni omenjeno

Zaradi omejenih prostorskih in kadrovskih zmogljivosti bolniki po odpustu iz akutne bolnišnice pogosto predolgo čakajo na kompleksno rehabilitacijo.

Ni omenjeno

Zgodnje prepoznavanje in hitro zdravljenje lahko zmanjšata invalidnost, ohranita možgansko tkivo ter izboljšata možnosti za okrevanje.

Delno: Članek poudarja pomen prepoznavanja znakov in hitrega ukrepanja.

Zgodnji znaki možganske kapi vključujejo motnje govora in vida, šibkost ali ohromelost okončin, povešen obraz ter nenadno vrtoglavico.

Da: Članek navaja motnje govora, vida, vrtoglavico ter ohromelost okončin.

Slovenske Novice

Akronim GROM oziroma GROM V2 pomaga prepoznati znake kapi: govor, roko ali nogo, obraz, minuto ter vrtoglavico in motnje vida.

Da: Članek natančno razlaga pomen akronima GROM V2.

Dejavniki tveganja, kot so povišan krvni tlak, atrijska fibrilacija, sladkorna bolezen, zvišan holesterol, kajenje, telesna nedejavnost in debelost, so povezani z večino bremena možganske kapi.

Da: Članek navaja te dejavnike in povezavo z 84 % bremena kapi.

Hitra reakcija svojcev, reševalcev in zdravstvenega osebja je lahko odločilna za preživetje in dolgoročno samostojnost bolnika.

Da: Članek poudarja vlogo svojcev in nujnost hitrega ukrepanja.

Možganska kap je drugi najpogostejši vzrok smrti in tretji najpogostejši vzrok za izgubo zdravih let življenja.

Da: Članek navaja te podatke kot svetovni javnozdravstveni izziv.

Ob sumu na možgansko kap je treba takoj poklicati številko 112, saj vsaka izgubljena minuta poveča poškodbo možganskega tkiva.

Da: Članek izpostavlja nujnost klica na 112 in pomen vsake minute.

Po svetu možgansko kap vsako leto doživi približno 12 milijonov ljudi, več kot sedem milijonov pa jih umre.

Da: Članek navaja te statistične podatke za svetovno raven.

Prehodni ishemični napad je lahko opozorilo na grozečo možgansko kap in zahteva takojšnjo zdravniško obravnavo, tudi če simptomi izzvenijo.

Da: Članek opozarja na TIA kot resno opozorilo, ki zahteva obravnavo.

Rehabilitacija po kapi lahko vključuje fizioterapijo, logopedsko in delovno terapijo ter psihološko podporo; ključna je zlasti v prvih treh do šestih mesecih.

Ni omenjeno

Sodobne metode, vključno z intravensko trombolizo in mehansko trombektomijo, omogočajo uspešno zdravljenje tudi najtežjih oblik možganske kapi.

Da: Članek izrecno omenja ti dve metodi kot uspešni.

V Sloveniji možganska kap vsako leto prizadene več kot 4300 ljudi, leta 2024 pa je zaradi nje umrlo skoraj 2000 ljudi.

Da: Članek navaja te podatke za Slovenijo.

Večina preživelih ima trajne telesne, govorne, zaznavne, spominske ali druge funkcionalne posledice.

Delno: Članek navaja, da pri večini preživelih ostanejo trajne posledice.

Zaradi omejenih prostorskih in kadrovskih zmogljivosti bolniki po odpustu iz akutne bolnišnice pogosto predolgo čakajo na kompleksno rehabilitacijo.

Ni omenjeno

Zgodnje prepoznavanje in hitro zdravljenje lahko zmanjšata invalidnost, ohranita možgansko tkivo ter izboljšata možnosti za okrevanje.

Da: Članek potrjuje te koristi zgodnjega ukrepanja.

Zgodnji znaki možganske kapi vključujejo motnje govora in vida, šibkost ali ohromelost okončin, povešen obraz ter nenadno vrtoglavico.

Da: Članek te znake podrobno opisuje v okviru akronima GROM V2.

Svet24

Akronim GROM oziroma GROM V2 pomaga prepoznati znake kapi: govor, roko ali nogo, obraz, minuto ter vrtoglavico in motnje vida.

Delno: Članek omenja kratico GROM in navedene znake, a ne omenja različice V2.

Dejavniki tveganja, kot so povišan krvni tlak, atrijska fibrilacija, sladkorna bolezen, zvišan holesterol, kajenje, telesna nedejavnost in debelost, so povezani z večino bremena možganske kapi.

Delno: Članek našteva večino teh dejavnikov tveganja.

Hitra reakcija svojcev, reševalcev in zdravstvenega osebja je lahko odločilna za preživetje in dolgoročno samostojnost bolnika.

Da: Članek izpostavlja pomen hitre reakcije vseh omenjenih za izid.

Možganska kap je drugi najpogostejši vzrok smrti in tretji najpogostejši vzrok za izgubo zdravih let življenja.

Ni omenjeno

Ob sumu na možgansko kap je treba takoj poklicati številko 112, saj vsaka izgubljena minuta poveča poškodbo možganskega tkiva.

Da: Članek poudarja klic na 112 in pomen hitrega ukrepanja.

Po svetu možgansko kap vsako leto doživi približno 12 milijonov ljudi, več kot sedem milijonov pa jih umre.

Da: Članek navaja 11,9 milijona novih primerov in okoli 7 milijonov smrti.

Prehodni ishemični napad je lahko opozorilo na grozečo možgansko kap in zahteva takojšnjo zdravniško obravnavo, tudi če simptomi izzvenijo.

Da: Članek izrecno navaja, da je nujna obravnava tudi, če težave izzvenijo.

Rehabilitacija po kapi lahko vključuje fizioterapijo, logopedsko in delovno terapijo ter psihološko podporo; ključna je zlasti v prvih treh do šestih mesecih.

Da: Članek navaja te oblike terapij in pomen prvih 3-6 mesecev.

Sodobne metode, vključno z intravensko trombolizo in mehansko trombektomijo, omogočajo uspešno zdravljenje tudi najtežjih oblik možganske kapi.

Delno: Omenja raztapljanje strdka z zdravilom in odstranitev s posegom.

V Sloveniji možganska kap vsako leto prizadene več kot 4300 ljudi, leta 2024 pa je zaradi nje umrlo skoraj 2000 ljudi.

Da: Članek navaja te podatke po navedbah prim. Matije Cevca.

Večina preživelih ima trajne telesne, govorne, zaznavne, spominske ali druge funkcionalne posledice.

Da: Navedeno je, da pri več kot 80 % preživelih ostanejo te posledice.

Zaradi omejenih prostorskih in kadrovskih zmogljivosti bolniki po odpustu iz akutne bolnišnice pogosto predolgo čakajo na kompleksno rehabilitacijo.

Da: Članek opozarja na predolgo čakanje in omejene možnosti rehabilitacije.

Zgodnje prepoznavanje in hitro zdravljenje lahko zmanjšata invalidnost, ohranita možgansko tkivo ter izboljšata možnosti za okrevanje.

Da: Članek poudarja pomen hitrega zdravljenja za izboljšanje možnosti.

Zgodnji znaki možganske kapi vključujejo motnje govora in vida, šibkost ali ohromelost okončin, povešen obraz ter nenadno vrtoglavico.

Da: Članek omenja nerazločen govor, šibkost roke, nesimetričen obraz, motnje vida in vrtoglavico.

Analiza sentimenta

entities

• Nujna medicinska pomoč oziroma številka 112
• Anton Donko
• Možganska kap
• Svetovni dan možganske kapi
• Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije
• Matija Cevc
• Igor Rigler
• Univerzitetni klinični center Ljubljana
• Služba za urgentno nevrologijo
• Univerzitetni inštitut za rehabilitacijo Republike Slovenije – URI Soča
• Slovenija
• Daniel Globokar
• Sebastjan
• Svetovna organizacija za možgansko kap

key differences

Anton Donko

Svet24 poudarja hvaležnost, Novice le nevtralno izkušnjo.

Daniel Globokar

Dva vira entitete ne omenjata, trije pa le nevtralno citirajo brez vrednotenja.

Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije

Ni bistvenih razlik; vsi viri so nevtralni, le poudarki se razlikujejo.

Igor Rigler

Ni bistvenih razlik; vsi viri nevtralno citirajo strokovnjaka.

Matija Cevc

Ni bistvenih razlik; vsi viri so nevtralni, STA ga ne omenja.

Možganska kap

Ni bistvenih razlik; vsi viri poročajo nevtralno in informativno.

Nujna medicinska pomoč oziroma številka 112

Svet24 edini pozitivno poudarja ključnost, drugi nevtralno ali molčijo.

Sebastjan

Le RTV pozitivno izpostavlja uspešno okrevanje; drugi viri ne poročajo.

Slovenija

Večinoma nevtralno; STA je sploh ne omenja.

Služba za urgentno nevrologijo

Vsi viri nevtralni; STA jo izpušča, drugi le kot enoto pod Riglerjem.

Svetovna organizacija za možgansko kap

Le Svet24 jo omenja, in sicer nevtralno kot vir podatkov; drugi viri je ne omenjajo.

Svetovni dan možganske kapi

Ni bistvenih razlik; le Dnevnik poudari znake, drugi zgolj datum.

Univerzitetni inštitut za rehabilitacijo Republike Slovenije – URI Soča

Vsi viri nevtralni; razlika le v kontekstu omembe (ustanova, kraj, citat).

Univerzitetni klinični center Ljubljana

Večinoma nevtralno; le Dnevnik izpostavi zaposlenega Riglerja.

source analyses

Dnevnik

Anton Donko

Ni omenjeno

Daniel Globokar

Nevtralno: citiran o izzivih rehabilitacije, brez meta-vrednotenja

Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije

Nevtralno: navedeni njihovi pozivi in izpostavljeni znaki

Igor Rigler

Nevtralno: citiran kot vodja službe, brez meta-vrednotenja

Matija Cevc

Nevtralno: citiran kot predsednik društva, brez meta-vrednotenja

Možganska kap

Nevtralno: bolezen informativno opisana z znaki in statistiko

Nujna medicinska pomoč oziroma številka 112

Nevtralno: poudarjen pomen hitrega klica, brez vrednotenja entitete

Sebastjan

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: omenjena v statističnih podatkih o številu primerov

Služba za urgentno nevrologijo

Nevtralno: omenjena kot Riglerjeva služba, brez vrednotenja

Svetovna organizacija za možgansko kap

Ni omenjeno

Svetovni dan možganske kapi

Nevtralno: omenjen kot današnji dogodek, osredotočen na znake

Univerzitetni inštitut za rehabilitacijo Republike Slovenije – URI Soča

Nevtralno: omenjen kot Globokarjeva ustanova, brez vrednotenja

Univerzitetni klinični center Ljubljana

Nevtralno: omenjen kot ustanova, kjer dela Rigler

RTV Slovenija

Anton Donko

Ni omenjeno

Daniel Globokar

Nevtralno: citiran strokovnjak, ki opozarja na izzive, brez meta-vrednotenja

Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije

Nevtralno: omenjeno kot organizacija, katere predsednik je citiran

Igor Rigler

Nevtralno: citiran kot strokovnjak, brez meta-vrednotenja

Matija Cevc

Nevtralno: citiran kot strokovnjak, brez meta-vrednotenja

Možganska kap

Nevtralno: bolezen je opisana informativno, brez vrednotenja entitete same

Nujna medicinska pomoč oziroma številka 112

Nevtralno: omenjena kot priporočilo za ukrepanje, brez vrednotenja

Sebastjan

Pozitivno: predstavljen kot uspešen primer okrevanja in normalnega življenja

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot geografski okvir za statistiko

Služba za urgentno nevrologijo

Nevtralno: omenjena kot služba, katere vodja je citiran

Svetovna organizacija za možgansko kap

Ni omenjeno

Svetovni dan možganske kapi

Nevtralno: omenjen kot okvir dogodka, brez vrednotenja

Univerzitetni inštitut za rehabilitacijo Republike Slovenije – URI Soča

Nevtralno: omenjen kot inštitut, katerega predstavnik je citiran

Univerzitetni klinični center Ljubljana

Nevtralno: omenjen kot kraj zdravljenja, brez vrednotenja

STA

Anton Donko

Ni omenjeno

Daniel Globokar

Ni omenjeno

Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije

Nevtralno: omenjeno kot vir informacij o znakih

Igor Rigler

Ni omenjeno

Matija Cevc

Ni omenjeno

Možganska kap

Nevtralno: omenjena kot bolezen, brez vrednotenja

Nujna medicinska pomoč oziroma številka 112

Ni omenjeno

Sebastjan

Ni omenjeno

Slovenija

Ni omenjeno

Služba za urgentno nevrologijo

Ni omenjeno

Svetovna organizacija za možgansko kap

Ni omenjeno

Svetovni dan možganske kapi

Nevtralno: omenjen kot dogodek, brez vrednotenja

Univerzitetni inštitut za rehabilitacijo Republike Slovenije – URI Soča

Ni omenjeno

Univerzitetni klinični center Ljubljana

Ni omenjeno

Slovenske Novice

Anton Donko

Nevtralno: predstavljen kot bolnik, ki deli svojo izkušnjo, brez vrednotenja.

Daniel Globokar

Ni omenjeno

Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije

Nevtralno: omenjeno kot organizacija, katere predsednik podaja izjave.

Igor Rigler

Nevtralno: predstavljen kot strokovnjak, ki pojasnjuje napredek, brez meta-vrednotenja.

Matija Cevc

Nevtralno: citiran kot strokovnjak, brez eksplicitnega vrednotenja s strani avtorja.

Možganska kap

Nevtralno: bolezen je opisana kot resen javnozdravstveni izziv, brez vrednotenja entitete.

Nujna medicinska pomoč oziroma številka 112

Nevtralno: omenjena kot nujna storitev, brez meta-vrednotenja.

Sebastjan

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot država s statističnimi podatki, brez vrednotenja.

Služba za urgentno nevrologijo

Nevtralno: omenjena kot organizacijska enota, brez vrednotenja.

Svetovna organizacija za možgansko kap

Ni omenjeno

Svetovni dan možganske kapi

Nevtralno: omenjen kot datum ozaveščanja, brez meta-vrednotenja.

Univerzitetni inštitut za rehabilitacijo Republike Slovenije – URI Soča

Nevtralno: omenjen kot kraj rehabilitacije v izjavi bolnika.

Univerzitetni klinični center Ljubljana

Nevtralno: omenjen posredno kot kraj zdravljenja (ljubljanska nevrološka klinika).

Svet24

Anton Donko

Pozitivno: predstavljen kot zadovoljen bolnik, hvaležen za hitro pomoč

Daniel Globokar

Nevtralno: citiran strokovnjak, avtor ne vrednoti njega osebno

Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije

Nevtralno: omenjeno le kot organizacija, ki jo vodi Cevc

Igor Rigler

Nevtralno: citiran kot nevrolog, brez meta-vrednotenja

Matija Cevc

Nevtralno: citiran strokovnjak, avtor ne vrednoti njega osebno

Možganska kap

Nevtralno: opisana kot resna bolezen z bremenom, brez vrednotenja entitete same

Nujna medicinska pomoč oziroma številka 112

Pozitivno: prikazana kot ključna za hiter odziv in reševanje

Sebastjan

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot država s statistikami, brez vrednotenja

Služba za urgentno nevrologijo

Nevtralno: omenjena le kot enota, ki jo vodi Rigler

Svetovna organizacija za možgansko kap

Nevtralno: omenjena kot vir svetovnih podatkov, brez vrednotenja

Svetovni dan možganske kapi

Nevtralno: omenjen kot datum 29. oktober, brez vrednotenja

Univerzitetni inštitut za rehabilitacijo Republike Slovenije – URI Soča

Nevtralno: omenjen kot kraj rehabilitacije, brez vrednotenja

Univerzitetni klinični center Ljubljana

Nevtralno: omenjen kot kraj zdravljenja, brez vrednotenja

Scenariji

scenarios

• description

  Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije pod vodstvom Matije Cevca bo po svetovnem dnevu možganske kapi nadaljevalo objave o znakih GROM V2, klicu na 112 in TIA. Kampanja bo povečala prepoznavanje simptomov med svojci, sodelavci in drugimi očividci, čeprav kratkoročno ne bo odpravila vseh zamud pri zdravljenju.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  short

  title

  Kampanja GROM V2 doseže širšo javnost

  valence

  positive

• description

  Služba za urgentno nevrologijo UKC Ljubljana pod vodstvom Igorja Riglerja bo še naprej uporabljala intravensko trombolizo in mehansko trombektomijo pri ustreznih bolnikih. Zdravljenje bo izboljšalo izide pri delu bolnikov, vendar bo končni učinek še vedno omejen s časom prihoda in stanjem bolnika.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  mid

  title

  UKC Ljubljana ohrani prednost hitrega zdravljenja

  valence

  neutral

• description

  Bolniki po odpustu iz akutnih oddelkov bodo zaradi prostorskih in kadrovskih omejitev še naprej čakali na kompleksno rehabilitacijo URI Soča. Daniel Globokar bo opozarjal, da zamude zmanjšujejo možnost izkoristiti najpomembnejše obdobje nevroplastičnosti v prvih treh do šestih mesecih.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  mid

  title

  Čakalne dobe za rehabilitacijo ostanejo dolge

  valence

  negative

• description

  Zdravstveni domovi, gasilske organizacije in Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije bi lahko po javni kampanji izvedli lokalna usposabljanja za prepoznavanje znakov GROM V2 in takojšen klic na 112. To bi izboljšalo odziv očividcev pri delu možganskih kapi, zlasti v okoljih, kjer so prisotni usposobljeni gasilci ali drugi prvi posredovalci.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  mid

  title

  Nekatere regije uvedejo usposabljanje za GROM

  valence

  positive

• description

  Večja prepoznavnost opozorilnega prehodnega ishemičnega napada bi lahko povzročila, da bi svojci in bolniki pogosteje poiskali pomoč na urgenci UKC Ljubljana in drugih bolnišnic. To bi omogočilo zgodnejšo preventivno obravnavo nekaterih bolnikov, hkrati pa povečalo pritisk na že obremenjene urgentne nevrološke ekipe.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  short

  title

  Več obravnav TIA obremeni urgentne službe

  valence

  neutral

• description

  Ker bo več bolnikov preživelo akutno kap, bodo partnerji in otroci, na katere opozarja Matija Cevc, prevzeli več pomoči pri gibanju, sporazumevanju in vsakodnevnih opravilih. Ob nezadostni dostopnosti fizioterapije, logopedije in psihološke podpore se bo povečalo tveganje za izčrpanost in finančne težave družin.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  long

  title

  Svojci prevzamejo več dolgotrajne oskrbe

  valence

  negative

• description

  URI Soča, UKC Ljubljana in slovenski zdravstveni razvijalci bi lahko razvili digitalno orodje, ki bi svojce vodilo skozi GROM V2, klic na 112 in pripravo podatkov za urgentno ekipo. Če bi bilo povezano z reševalno službo, bi lahko skrajšalo triažo in izboljšalo izbiro bolnikov za trombektomijo.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Digitalno spremljanje skrajša čas do zdravljenja

  valence

  positive

• description

  Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije bi lahko skupaj z osnovnim zdravstvom uvedlo širše preventivne preglede krvnega tlaka, atrijske fibrilacije, sladkorne bolezni in holesterola. Program bi odkril več ogroženih oseb in omogočil preventivno zdravljenje, vendar bi kratkoročno povečal potrebe po pregledih in spremljanju.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Presejanje odkrije več neurejenih dejavnikov tveganja

  valence

  neutral

• description

  Če UKC Ljubljana, URI Soča in druge slovenske bolnišnice ne bodo pridobile dodatnih nevrologov, terapevtov in logopedov, bi se lahko rehabilitacijske čakalne dobe še podaljšale. Bolniki iz oddaljenejših regij bi bili zaradi prevozov in omejene lokalne obravnave prikrajšani za zgodnjo, intenzivno rehabilitacijo.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Pomanjkanje kadra poglobi regionalne razlike

  valence

  negative

Viri

articles

• article order

  1

  body

  Ljubljana, 29. oktobra (STA) - Svetovni dan možganske kapi, ki ga zaznamujemo danes, je letos osredotočen na pomen poznavanja zgodnjih znakov možganske kapi. V Društvu za zdravje srca in ožilja so med zgodnjimi znaki izpostavili motnje govora, vida ter nenadno vrtoglavico, ohromelost rok, nog ...

  language

  slv

  published at

  2026-10-29T04:00:39

  source

  STA

  title

  Ob svetovnem dnevu možganske kapi o pomenu prepoznavanja zgodnjih znakov in hitrega ukrepanja

  url

  https://www.sta.si/3615165/

• article order

  2

  body

  Oslabitev roke ali noge, težave z razumevanjem in izražanjem ter motnje vida so lahko prvi znaki kapi V ospredju letošnjega svetovnega dneva možganske kapi je pomen hitrega prepoznavanja njenih zgodnjh znakov: motnje govora in vida, ohromelost, vrtoglavica. V Sloveniji letno prizadane več kot 4300 ljudi, večina preživelih ima trajne posledice. Sebastjan je možganso kap doživel pri 19 letih med gasilsko vajo, začela ga je boleti glava. "Sreča v nesreči je bila, da je bilo tam reševalno vozilo, ker je bila gasilska vaja in so oni kot usposobljeni delavci vedeli, za kaj gre. Takoj so me peljali na bližnje letališče, helikopter me je pobral in takoj do UKC-ja Ljubljana. V dveh urah sem bil na opracijski mizi," je povedal za Radio Slovenija. Verjetnost za možgansko kap se povečuje s starostjo, a mladi niso izvzeti. Treh tednov po operaciji se Sebastjan ne spomni, šele po dveh mesecih se je začel zavedati, kaj se je zgodilo: "Takrat, ko sem padel v nezavest, sem mislil, da sanjam. Ravno tri tedne sem študiral, že od začetka sem razmišljal, da bom šel nazaj na fakulteto, da želim dokončati študij." Po enoletni rehabilitaciji - znova se je moral naučiti hoditi in opravljati druge osnovne naloge - je končal fakulteto za elektrotehniko in se zaposlil. 13 let po nesreči z nekaj prilagoditvami živi povsem normalno življenje. Tretji najpogostejši vzrok za izgubo zdravih let življenja Hitro prepoznavanje in ukrepanje ob prvem znaku možganske kapi - glavobolu - je Sebastjanu rešilo življenje. Gre za drugi najpogostejši vzrok smrti in tretji najpogostejši vzrok za izgubo zdravih let življenja. Za možgansko kapjo vsako leto zboli 12 milijonov ljudi po svetu, od tega jih več kot sedem milijonov umre. S posledicami možganske kapi pa živi okoli 94 milijonov ljudi, je prejšnji teden na novinarski konferenci pred svetovnim dnevom dejal predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije Matija Cevc. V Sloveniji možganska kap letno prizadene več kot 4300 ljudi. Kljub napredku medicine je leta 2024 zaradi možganske kapi umrlo skoraj 2000 ljudi, večina preživelih pa ima trajne posledice. GROM - govor, roka, obraz in minuta Če kap prepoznamo v zgodnji fazi in hitro ukrepamo, lahko preprečimo okvaro možganskega tkiva, zmanjša se intenzivnost invalidnosti in izboljša možnost za okrevanje. Pri prepoznavanju zgodnjih znakov pa predvsem pomaga akronim GROM. Z njim opozarjajo, da so prvi znaki možganske kapi motnja govora, šibkost ali ohromelost rok ali nog ter ohromel del obraza, denimo povešen ustni kot ali veka. Ključen pa je tudi hiter klic nujne medicinske pomoči, saj lahko s pravočasnim ukrepanjem "nekomu ohranimo samostojnost, dostojanstvo in kakovost življenja," je poudaril Cevc. Vodja službe za urgentno nevrologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Igor Rigler je poudaril, da je danes mogoče možgansko kap uspešno zdraviti. Kljub napredku medicine pa ostaja ključnega pomena, da bolniki in njihovi svojci pravočasno prepoznajo simptome možganske kapi in nemudoma pokličejo nujno medicinsko pomoč. "Možganska kap je v večini primerov neboleča in ljudje se tega ne zavedajo vedno. Ko slišijo besedo kap, mislijo, da mora nekaj boleti, da mora biti pacient hudo prizadet, izgledati hudo bolan. Ni res," je povedal. Dodal je še: "Vsaka izgubljena minuta namreč pomeni dodatno poškodbo možganskega tkiva in zmanjšuje možnosti za uspešno okrevanje." Bolniki predolgo čakajo na rehabilitacijsko obravnavo Ob tem so poudarili tudi pomen rehabilitacijske obravnave po možganski kapi, ki se v zadnjih letih vse bolj usmerja k zgodnejšim, ciljno usmerjenim, visoko intenzivnim in tehnološko podprtim terapijam, z namenom vplivanja na procese plastičnosti možganov. Daniel Globokar z Univerzitetnega inštituta za rehabilitacijo URI Soča je med ključnimi izzivi rehabilitacijske obravnave izpostavil časovno dostopnost in kontinuiteto obravnave. Poudaril je, da je ključno okno za najhitrejšo nevroplastičnost v prvih treh do šestih mesecih po možganski kapi. Zaradi omejenih prostorskih in kadrovskih zmožnosti bolniki po odpustu iz akutne bolnišnice pogosto predolgo časa čakajo na sprejem na kompleksno rehabilitacijsko obravnavo, je opozoril.

  language

  slv

  published at

  2026-10-29T09:26:38

  source

  RTV Slovenija

  title

  Pri možganski kapi ključno hitro ukrepanje ob prvih znakih - tudi če so blagi

  url

  https://www.rtvslo.si/zdravje/pri-mozganski-kapi-kljucno-hitro-ukrepanje-ob-prvih-znakih-tudi-ce-so-blagi/798397

• article order

  0

  body

  Svetovni dan možganske kapi, ki ga zaznamujemo danes, je letos osredotočen na pomen poznavanja zgodnjih znakov možganske kapi. V Društvu za zdravje srca in ožilja so med zgodnjimi znaki izpostavili motnje govora, vida ter nenadno vrtoglavico, ohromelost rok, nog in obraza. Za preživetje in uspešno okrevanje je ključno hitro ukrepanje, so poudarili. Možganska kap je drugi najpogostejši vzrok smrti in tretji najpogostejši vzrok za izgubo zdravih let življenja. Za njo vsako leto zboli 12 milijonov ljudi po svetu, od tega jih več kot sedem milijonov umre. S posledicami možganske kapi pa živi okoli 94 milijonov ljudi, je prejšnji teden na novinarski konferenci pred svetovnim dnevom dejal predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije Matija Cevc. V Sloveniji možganska kap letno prizadene več kot 4300 ljudi. Kljub napredku medicine je leta 2024 zaradi možganske kapi umrlo skoraj 2000 ljudi, pri večini preživelih pa ostanejo trajne posledice. Če kap prepoznamo v zgodnji fazi in hitro ukrepamo, lahko preprečimo okvaro možganskega tkiva, zmanjša se intenzivnost invalidnosti in izboljša možnost za okrevanje. Pri prepoznavanju zgodnjih znakov pa predvsem pomaga akronim GROM. Z njim opozarjajo, da so prvi znaki možganske kapi motnja govora, šibkost ali ohromelost rok ali nog ter ohromel del obraza, denimo povešen ustni kot ali veka. Ključen pa je tudi hiter klic nujne medicinske pomoči, saj lahko s pravočasnim ukrepanjem "nekomu ohranimo samostojnost, dostojanstvo in kakovost življenja," je poudaril Cevc. Vodja službe za urgentno nevrologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Igor Rigler je poudaril, da je danes mogoče možgansko kap uspešno zdraviti. Kljub napredku medicine pa ostaja ključnega pomena, da bolniki in njihovi svojci pravočasno prepoznajo simptome možganske kapi in nemudoma pokličejo nujno medicinsko pomoč. "Vsaka izgubljena minuta namreč pomeni dodatno poškodbo možganskega tkiva in zmanjšuje možnosti za uspešno okrevanje," je dejal. Ob tem so izpostavili tudi pomen rehabilitacijske obravnave po možganski kapi, ki se v zadnjih letih vse bolj usmerja k zgodnejšim, ciljno usmerjenim, visoko intenzivnim ter tehnološko podprtim terapijam, z namenom vplivanja na procese plastičnosti možganov. Daniel Globokar z Univerzitetnega inštituta za rehabilitacijo URI Soča je med ključnimi izzivi rehabilitacijske obravnave izpostavil časovno dostopnost in kontinuiteto obravnave. Poudaril je, da je ključno okno za najhitrejšo nevroplastičnost v prvih treh do šestih mesecih po možganski kapi. Zaradi omejenih prostorskih in kadrovskih zmožnosti bolniki po odpustu iz akutne bolnišnice pogosto predolgo časa čakajo na sprejem na kompleksno rehabilitacijsko obravnavo, je opozoril.

  language

  slv

  published at

  2026-10-29T07:57:07

  source

  Dnevnik

  title

  Vsaka minuta šteje: Bi prepoznali prve znake možganske kapi?

  url

  https://www.dnevnik.si/nedeljski/prosti-cas/zdravje/svetovni-dan-mozganske-kapi-letos-osredotocen-na-poznavanje-zgodnjih-znakov-2837203/

• article order

  4

  body

  Uspešno zdravljenje možganske kapi je odvisno od tega, kako hitro jo znamo prepoznati in ukrepati; leta 2024 je zaradi nje umrlo skoraj 2000 ljudi, pri večini preživelih ostanejo trajne posledice. GROM V2 je akronim, s katerim si lahko pomagamo prepoznati znake možganske kapi. G tako predstavlja govor, ki ob prvih znakih možganske kapi postane nejasen in nerazumljiv. R pomeni roko ali nogo, ki na eni strani telesa oslabita ali ohromita. O je obraz, ki postane nesimetričen oziroma se povesi ustni kot. M je simbol za minuto oziroma, da šteje vsaka minuta, zato je nujno takoj poklicati na klic v sili 112. V2 pa predstavlja nenadno vrtoglavico ter motnje vida, kot so dvojni vid, izguba vida ali druge nenadne spremembe vida. "Dobra novica je, da lahko z zgodnjim prepoznavanjem in hitrim ukrepanjem rešimo veliko možganskega tkiva, zmanjšamo invalidnost in izboljšamo možnosti za okrevanje. Večina možganskih kapi se zgodi doma ali v vsakodnevnem življenjskem okolju. Ravno zato so pogosto svojci, prijatelji, sodelavci ali naključni mimoidoči tisti, ki odločilno vplivajo na izid zdravljenja," je ob svetovnem dnevu možganske kapi, ki ga zaznamujemo danes, povedal prim. Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za zdravje srca in ožilja. "Posebej želim opozoriti tudi na prehodni ishemični napad (TIA), pri katerem težave hitro spontano izzvenijo, vendar ne predstavlja nedolžnega dogodka. TIA je pogosto prvo opozorilo, da grozi prava možganska kap, zato zahteva takojšnjo zdravniško obravnavo," poudarja Cevc in še, da pri pomoči človeku, ki je življenjsko ogrožen, skoraj ne moremo narediti napake. "Obstaja pa ena velika napaka: da ne naredimo ničesar." 4300 ljudi vsako leto prizadene možganska kap. Po besedah predsednika društva je približno 84 odstotkov bremena možganske kapi povezano z dejavniki tveganja, na katere lahko vplivamo sami. "Med najpomembnejšimi so povišan krvni tlak, atrijska fibrilacija, sladkorna bolezen, zvišan holesterol, kajenje, telesna nedejavnost in debelost. Zdrava telesna teža, redna telesna dejavnost, zdrava prehrana, urejen krvni tlak in opustitev kajenja ostajajo najmočnejši ukrepi za zmanjševanje tveganja za možgansko kap." Zato, dodaja Cevc, naj bo letošnji svetovni dan možganske kapi opomnik, da lahko s poznavanjem znakov GROM V2, hitrim klicem na 112 in zdravim življenjskim slogom nekomu ohranimo samostojnost, dostojanstvo in kakovost življenja. "Včasih je prav ena sama minuta tista, ki odloča o prihodnosti posameznika in njegove družine." Vrnitev v življenje Dr. Igor Rigler, dr. med., spec. nevrologije, vodja Službe za urgentno nevrologijo na ljubljanski nevrološki kliniki, pojasnjuje, da možgansko kap danes lahko uspešno zdravimo. V zadnjih letih so tam pri zdravljenju ishemične možganske kapi dosegli izjemen napredek, predvsem z razvojem intravenske trombolize in mehanske trombektomije. "S sodobnimi metodami zdravljenja lahko danes tudi pri bolnikih z najtežjimi oblikami možganske kapi dosežemo pomembno izboljšanje in v številnih primerih preprečimo trajno invalidnost," pravi Rigler in še, da kljub napredku medicine ostaja ključnega pomena, da bolniki in njihovi svojci pravočasno prepoznajo simptome možganske kapi in nemudoma pokličejo nujno medicinsko pomoč. "Vsaka izgubljena minuta namreč pomeni dodatno poškodbo možganskega tkiva in zmanjšuje možnosti za uspešno okrevanje." To je potrdil tudi Anton Donko, ki je pred 10 leti doživel možgansko kap. "Moj primer možganske kapi (možganske anevrizme) je šolski primer, kako je treba postopati pri nudenju prve pomoči vse do prevoza bolnika na nevrološko kliniko, v času zdravljenja in rehabilitacije na URI Soča in okrevanja v domačem okolju. Izjemno sem ponosen na ženo, ki mi je prva dajala nujno pomoč, takoj prepoznala znake kapi ter jih sporočila na 112," je izpostavil in še, da je svoj boj s to boleznijo opisal v knjigi Vrnitev v življenje. Možganska kap ostaja eden največjih javnozdravstvenih izzivov sodobnega časa. Vsako leto jo doživi skoraj 12 milijonov ljudi, več kot sedem milijonov jih zaradi nje umre, skoraj 94 milijonov ljudi po svetu pa živi z njenimi posledicami. "Možganska kap je drugi najpogostejši vzrok smrti in tretji najpogostejši vzrok izgubljenih zdravih let življenja na svetu. Obenem bo po ocenah vsak četrti človek, starejši od 25 let, v svojem življenju doživel možgansko kap," je jasen Cevc. V Sloveniji bolezen vsako leto prizadene nekaj več kot 4300 ljudi, kar pomeni približno enega bolnika na dve uri. "Kljub napredku medicine je leta 2024 zaradi možganske kapi umrlo skoraj 2000 ljudi, pri večini preživelih pa ostanejo trajne posledice," sklene predsednik Društva za zdravje srca in ožilja.

  language

  slv

  published at

  2026-10-29T11:01:47

  source

  Slovenske Novice

  title

  Ko šteje vsaka minuta, obstaja ena velika napaka: da ne naredimo ničesar

  url

  https://slovenskenovice.delo.si/lifestyle/aktivni-in-zdravi/ko-steje-vsaka-minuta-obstaja-ena-velika-napaka-da-ne-naredimo-nicesar

• article order

  5

  body

  Ko je Antona Donka pred desetimi leti zadela možganska kap, je njegova žena prepoznala znake in takoj poklicala 112. Poskrbela je, da so ga reševalci lahko hitro prenesli iz prvega nadstropja hiše in odpeljali na Nevrološko kliniko UKC Ljubljana. Tam ga je že čakala zdravniška ekipa. Zdravljenju je sledila takojšnja rehabilitacija na URI Soča. Danes o svojem okrevanju govori z zadovoljstvom. Hvaležen je ženi, reševalcem in zdravstvenemu osebju, ki so ukrepali hitro in usklajeno. Njegova izkušnja pa opozarja tudi na nekaj, kar ob možganski kapi pogosto ostane v ozadju: preživetju lahko sledijo meseci učenja opravil, ki so bila prej samoumevna. Samostojno oblačenje, pot do kopalnice, priprava zajtrka ali pogovor z domačimi lahko postanejo velik izziv. Ob svetovnem dnevu možganske kapi, 29. oktobru, strokovnjaki zato opozarjajo tudi na življenje po odpustu iz bolnišnice, ko velik del skrbi prevzamejo svojci. Vsaki dve uri nekdo doživi možgansko kap Po navedbah prim. Matije Cevca, predsednika Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije in zdravnika UKC Ljubljana, možganska kap pri nas vsako leto prizadene nekaj več kot 4300 ljudi. To pomeni približno enega bolnika na dve uri. Leta 2024 je po njegovih besedah zaradi možganske kapi v Sloveniji umrlo skoraj 2000 ljudi. Dr. Cevc opozarja tudi na posledice pri preživelih: "Brez pomembnejših posledic okreva le približno petina bolnikov, medtem ko pri več kot 80 % preživelih ostanejo telesne, govorne, zaznavne, spominske ali druge funkcionalne omejitve, ki pomembno vplivajo na kakovost življenja." Kako veliko je breme bolezni, kažejo tudi svetovni podatki. Pregled Svetovne organizacije za možgansko kap, objavljen leta 2025, navaja, da je leta 2021 možgansko kap na novo doživelo približno 11,9 milijona ljudi, okoli sedem milijonov jih je zaradi nje umrlo. Po preboleli kapi je živelo približno 93,8 milijona ljudi. Partner čez noč prevzame še skrb za bolnika Ko se bolnik vrne domov, se pokaže, koliko pomoči v resnici potrebuje. Kdo bo z njim, ko bodo drugi v službi? Kako bo prišel po stopnicah? Bo lahko sam jedel in se umil? Dr. Cevc poudarja, da možganska kap prizadene celotno družino. Partnerji, otroci in drugi bližnji postanejo oskrbovalci, ob tem pa se spremenijo družinske navade, odnosi in pogosto tudi finančne razmere. Vseh težav okolica ne opazi takoj. Bolnik lahko spet hodi, pa ima še vedno težave s spominom, sporazumevanjem ali opravili, ki zahtevajo več korakov. Pojavita se lahko tudi depresija in tesnoba. Zato okrevanje poleg fizioterapije pogosto vključuje logopedsko obravnavo, delovno terapijo in psihološko podporo. Donko podporo svojcev opisuje kot neprecenljivo. Ob tem poudarja, da naj bližnji pomagajo tam, kjer je pomoč potrebna, bolniku pa pustijo, da tisto, kar zmore, opravi sam. Tudi tako si postopoma vrača samostojnost. Zdravljenje napreduje, na rehabilitacijo pa se čaka Možgansko kap danes lahko uspešno zdravimo, poudarja nevrolog dr. Igor Rigler, vodja Službe za urgentno nevrologijo UKC Ljubljana. Pri ishemični kapi, ki nastane zaradi zamašene žile, lahko zdravniki strdek raztapljajo z zdravilom ali ga odstranijo s posegom. Tudi pri težkih oblikah bolezni je mogoče doseči pomembno izboljšanje, vendar mora bolnik čim prej priti do zdravljenja. Po koncu bolnišničnega zdravljenja pa se lahko zatakne. Daniel Globokar, specialist fizikalne in rehabilitacijske medicine na URI Soča, opozarja, da nekateri bolniki predolgo čakajo na sprejem v celovito rehabilitacijsko obravnavo. Omejene so tudi možnosti rehabilitacije v ambulantah in na domu. Čakanje je posebej problematično v prvih mesecih. Po Globokarjevih besedah se možgani po poškodbi najhitreje prilagajajo v prvih treh do šestih mesecih, zato je pomembno, da obravnava poteka pravočasno in brez nepotrebnih prekinitev. V številnih regijah primanjkuje specializiranih fizioterapevtov, logopedov, kliničnih psihologov in delovnih terapevtov. Globokar med rešitvami vidi širitev javne mreže rehabilitacije ter mobilne ekipe, ki bi bolnikom pomagale tudi doma. Pomoč doma lahko zmanjša število padcev Da ima takšna pomoč konkretne učinke, kaže avstralska raziskava FAST, objavljena leta 2026 v reviji The BMJ. V njej je sodelovalo 370 ljudi po možganski kapi, starih najmanj 50 let, ki so lahko prehodili deset metrov samostojno ali s pripomočkom. Del udeležencev je šest mesecev sodeloval s fizioterapevtom in delovnim terapevtom. Vadili so vsakdanja opravila, odpravljali nevarnosti za padce v stanovanju in se učili varnejšega gibanja zunaj doma. V letu spremljanja je bila pogostost padcev v tej skupini za 33 odstotkov nižja kot pri tistih, ki so bili deležni običajne obravnave. To sicer ne pomeni, da so padce preprečili pri vseh: delež ljudi, ki so vsaj enkrat padli, se ni pomembno razlikoval. Zmanjšalo pa se je njihovo ponavljanje, kar je za človeka po možganski kapi lahko pomembna razlika. Tudi pregled Cochrane, objavljen septembra 2026, kaže, da lahko aerobna vadba po kapi izboljša telesno pripravljenost, hojo in ravnotežje. Avtorji so pregledali 53 raziskav z 2672 udeleženci, vendar opozarjajo, da ni jasno, kako velike in dolgotrajne so koristi. Večina sodelujočih je že lahko hodila, zato ugotovitev ni mogoče neposredno prenesti na bolnike z najtežjimi omejitvami. Pri okrevanju zato ni enega recepta za vse. Nekdo potrebuje pomoč pri ponovnem učenju hoje, drugi pri govoru, tretji pri pripravi obroka. Cilj je, da lahko človek v svojem vsakdanu čim več spet opravi sam. Ne čakajte, ali bodo težave minile Možnosti za okrevanje so močno odvisne že od prvega odziva. Pri prepoznavanju znakov pomaga kratica GROM: govor postane nerazločen, roka oslabi, obraz je nesimetričen, minuta pa pomeni, da takoj pokličemo 112. Opozorilni znaki so lahko tudi nenadne motnje vida, izguba ravnotežja ali izrazita vrtoglavica. Dr. Cevc posebej opozarja, da je nujna zdravniška obravnava potrebna tudi, če težave hitro izzvenijo. Lahko gre za prehodni ishemični napad oziroma TIA, ki opozarja na nevarnost možganske kapi. Za zmanjševanje tveganja so pomembni urejen krvni tlak, opustitev kajenja, gibanje ter ustrezno zdravljenje sladkorne bolezni, povišanega holesterola in atrijske fibrilacije. Donko je svojo izkušnjo pozneje opisal v knjigi Vrnitev v življenje. Pri njem je hitremu zdravljenju sledila takojšnja rehabilitacija, doma pa je imel podporo bližnjih. Vsi bolniki nimajo tako dobro urejene poti. Prav zato je ob opozorilih, naj ob znakih kapi ne izgubljamo minut, pomembno tudi vprašanje, koliko časa nato izgubijo s čakanjem na pomoč pri okrevanju.

  language

  slv

  published at

  2026-10-29T05:38:55

  source

  Svet24

  title

  Ko je Antona zadela možganska kap, je bila ključna hitra reakcija žene

  url

  https://svet24.si/zdravje/mozganska-kap-okrevanje-1936229

source scope

analyzed source count

5

omitted articles

omitted source count

0

total source count

5