Slovenija prvič obeležuje dan znanosti kot nov državni praznik 10.11.2025
Slovenija 10. novembra prvič praznuje dan znanosti, nov državni praznik, ki je bil uveden na pobudo znanstvene skupnosti z novelo zakona o praznikih. Namen praznika je poudariti pomen znanosti za družbeni napredek, povečati njeno prepoznavnost v javnosti ter izraziti hvaležnost raziskovalcem. Datum je bil izbran v spomin na obletnico smrti Žige Zoisa, hkrati pa sovpada z Unescovim svetovnim dnem znanosti za mir in razvoj. Ob prvem praznovanju so se zvrstili številni dogodki, vključno s podelitvijo najvišjih državnih priznanj v Cankarjevem domu, kjer sta Zoisovi nagradi za življenjsko delo prejela Tatjana Avšič Županc in Tomaž Pisanski. Minister Igor Papič je ob prazniku izpostavil rekordna vlaganja v raziskovalno dejavnost, ki naj bi do leta 2026 presegla 700 milijonov evrov, ter poudaril pomen nedavnega polnopravnega članstva Slovenije v organizacijah CERN in ESA.
Infografika
Analiza trditev
| Trditev | Ključne razlike | STA | RTV Slovenija | 24ur | Mladina | N1 | Slovenske Novice | Primorski Dnevnik | Dostop.si |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Znanost je temelj napredka družbe in njene dosežke uporabljamo vsakodnevno. | Viri se ločijo po citiranju ministra ali splošnem opisu. | Da: Minister je v poslanici dobesedno uporabil te besede. | Da: Minister Papič poudarja uporabo dosežkov v vsakdanjem življenju. | Da: Minister poudarja uporabo v vsakdanjem življenju in napredek. | Delno: Omenjena kot gonilna sila razvoja in izboljšanje življenj. | Delno: Omenjen je pomen znanosti za razvoj države in družbe. | Delno: Omenjena kot gonilna sila razvoja družbe in izboljšanje življenj. | Delno: Poudarjen pomen znanosti za razvoj države in družbe. | Da: Znanost je povsod okoli nas, njena dognanja spreminjajo življenja. |
| Dan znanosti je izraz hvaležnosti raziskovalcem, ki izboljšujejo kakovost življenja. | Večina potrjuje citat, nekateri le splošen pomen znanosti. | Delno: Minister je podal poslanico ob dnevu znanosti o njenem pomenu. | Da: Minister navaja, da je praznik izraz hvaležnosti za boljše življenje. | Da: Minister se je zahvalil znanstvenikom za boljšo kakovost življenja. | Da: Minister Papič je to izrecno izjavil. | Delno: Namen je poudariti pomen znanosti in jo približati javnosti. | Da: Minister Papič je praznik izpostavil kot izraz hvaležnosti. | Delno: Namen je poudariti pomen znanosti in jo približati javnosti. | Da: Zahvala znanstvenikom, ki spreminjajo naša življenja na bolje. |
| Znanost vključuje tudi družboslovje, humanistiko in umetnost, ne le naravoslovja. | Papič poudarja vključitev, drugi le kulturni prispevek. | Ni omenjeno | Da: Minister Papič je izpostavil preplet vseh teh področij. | Da: Papič je poudaril vključitev družboslovja, humanistike in umetnosti. | Delno: Omenjen prispevek Zoisa h kulturi in SAZU. | Ni omenjeno | Delno: Omenjen prispevek k razvoju kulture in Unescov dan za mir. | Delno: Omenjen prispevek k razvoju kulture in vloga SAZU. | Delno: Omenja galerije, muzeje, arheologijo in knjige v knjižnicah. |
| Slovenija 10. novembra prvič praznuje dan znanosti kot nov državni praznik. | Vsi potrjujejo, 24ur pa edini ne navede točnega datuma. | Da: Minister Papič je podal poslanico ob prvem dnevu znanosti. | Da: Članek potrjuje prvi nacionalni dan znanosti na dan smrti Žige Zoisa. | Delno: Članek potrjuje prvi praznik, a ne navaja datuma 10. november. | Da: Članek potrjuje prvi praznik 10. novembra. | Da: Članek potrjuje prvo praznovanje novega državnega praznika. | Da: Članek potrjuje prvi praznik 10. novembra kot nov državni praznik. | Da: Članek potrjuje prvi praznik 10. novembra po noveli zakona. | Da: 10. november je letos prvič postal državni praznik dan znanosti. |
| Slovenija je junija postala polnopravna članica Evropske organizacije za jedrske raziskave (CERN). | Večina molči; 24ur potrjuje vse, RTV pa izpusti mesec. | Ni omenjeno | Delno: Omenjeno je polnopravno članstvo v CERN, mesec junij ni naveden. | Da: Članek navaja polnopravno članstvo v CERN-u od junija letos. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Za uspešno delo raziskovalcev sta ključna ustrezna infrastruktura in pogoji za delo. | RTV poudarja ministra, drugi molčijo ali le nakažejo ukrepe. | Ni omenjeno | Da: Minister Papič to izpostavlja kot ključno za delovanje raziskovalcev. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Delno: Omenjeno oblikovanje prihodnjih ukrepov na podlagi posveta. | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Umetna inteligenca odpira nove priložnosti v povezavi z raziskovanjem vesolja. | Polovica virov trditev potrjuje, ostali je ne omenjajo. | Ni omenjeno | Da: Omenjeno kot tema razprave na posvetu pri predsedniku vlade. | Ni omenjeno | Da: Besedilo neposredno omenja te priložnosti. | Ni omenjeno | Da: Besedilo neposredno navaja te priložnosti v okviru posveta. | Ni omenjeno | Da: Priložnosti umetne inteligence tudi v luči raziskovanja vesolja. |
| Internet je nastal kot rezultat znanstvenega dela v organizaciji CERN. | Večina molči, 24ur in Dostop.si pa CERN napačno enačita z internetom. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Minister je spomnil, da je internet nastal v tej organizaciji. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Svetovni splet se je razvil za zidovi organizacije CERN. |
| Vlaganja v znanstvenoraziskovalno dejavnost so se v zadnjih letih podvojila. | Le RTV navaja ministrove besede, ostali trditve ne omenjajo. | Ni omenjeno | Da: Minister je spomnil na podvojitev vlaganj v preteklih letih. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Sredstva za raziskovalno dejavnost naj bi do leta 2026 presegla 700 milijonov evrov. | Le RTV Slovenija potrjuje podatek, ostali ga sploh ne navajajo. | Ni omenjeno | Da: Navedeno je, da naj bi sredstva do leta 2026 presegla to vsoto. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Slovenija je dežela inovatorjev, ki so izumili žepni kalkulator, kolčno protezo in Nasin teleskop. | Le RTV potrjuje navedbo predsednice, ostali je ne omenjajo. | Ni omenjeno | Da: Predsednica Pirc Musar je te izume izrecno naštela. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Napačne in zavajajoče trditve se kljub znanstvenim ugotovitvam širijo z neznosno lahkotnostjo. | Le RTV izpostavlja citat predsednice, ostali ga prezrejo. | Ni omenjeno | Da: Predsednica je opozorila na širjenje teh trditev s to besedno zvezo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
claims
- Znanost je temelj napredka družbe in njene dosežke uporabljamo vsakodnevno.
- Dan znanosti je izraz hvaležnosti raziskovalcem, ki izboljšujejo kakovost življenja.
- Znanost vključuje tudi družboslovje, humanistiko in umetnost, ne le naravoslovja.
- Slovenija 10. novembra prvič praznuje dan znanosti kot nov državni praznik.
- Slovenija je junija postala polnopravna članica Evropske organizacije za jedrske raziskave (CERN).
- Za uspešno delo raziskovalcev sta ključna ustrezna infrastruktura in pogoji za delo.
- Umetna inteligenca odpira nove priložnosti v povezavi z raziskovanjem vesolja.
- Internet je nastal kot rezultat znanstvenega dela v organizaciji CERN.
- Vlaganja v znanstvenoraziskovalno dejavnost so se v zadnjih letih podvojila.
- Sredstva za raziskovalno dejavnost naj bi do leta 2026 presegla 700 milijonov evrov.
- Slovenija je dežela inovatorjev, ki so izumili žepni kalkulator, kolčno protezo in Nasin teleskop.
- Napačne in zavajajoče trditve se kljub znanstvenim ugotovitvam širijo z neznosno lahkotnostjo.
key differences
- Dan znanosti je izraz hvaležnosti raziskovalcem, ki izboljšujejo kakovost življenja.
- Večina potrjuje citat, nekateri le splošen pomen znanosti.
- Internet je nastal kot rezultat znanstvenega dela v organizaciji CERN.
- Večina molči, 24ur in Dostop.si pa CERN napačno enačita z internetom.
- Napačne in zavajajoče trditve se kljub znanstvenim ugotovitvam širijo z neznosno lahkotnostjo.
- Le RTV izpostavlja citat predsednice, ostali ga prezrejo.
- Slovenija 10. novembra prvič praznuje dan znanosti kot nov državni praznik.
- Vsi potrjujejo, 24ur pa edini ne navede točnega datuma.
- Slovenija je dežela inovatorjev, ki so izumili žepni kalkulator, kolčno protezo in Nasin teleskop.
- Le RTV potrjuje navedbo predsednice, ostali je ne omenjajo.
- Slovenija je junija postala polnopravna članica Evropske organizacije za jedrske raziskave (CERN).
- Večina molči; 24ur potrjuje vse, RTV pa izpusti mesec.
- Sredstva za raziskovalno dejavnost naj bi do leta 2026 presegla 700 milijonov evrov.
- Le RTV Slovenija potrjuje podatek, ostali ga sploh ne navajajo.
- Umetna inteligenca odpira nove priložnosti v povezavi z raziskovanjem vesolja.
- Polovica virov trditev potrjuje, ostali je ne omenjajo.
- Vlaganja v znanstvenoraziskovalno dejavnost so se v zadnjih letih podvojila.
- Le RTV navaja ministrove besede, ostali trditve ne omenjajo.
- Za uspešno delo raziskovalcev sta ključna ustrezna infrastruktura in pogoji za delo.
- RTV poudarja ministra, drugi molčijo ali le nakažejo ukrepe.
- Znanost je temelj napredka družbe in njene dosežke uporabljamo vsakodnevno.
- Viri se ločijo po citiranju ministra ali splošnem opisu.
- Znanost vključuje tudi družboslovje, humanistiko in umetnost, ne le naravoslovja.
- Papič poudarja vključitev, drugi le kulturni prispevek.
source analyses
- 24ur
- Dan znanosti je izraz hvaležnosti raziskovalcem, ki izboljšujejo kakovost življenja.
- Da: Minister se je zahvalil znanstvenikom za boljšo kakovost življenja.
- Internet je nastal kot rezultat znanstvenega dela v organizaciji CERN.
- Da: Minister je spomnil, da je internet nastal v tej organizaciji.
- Napačne in zavajajoče trditve se kljub znanstvenim ugotovitvam širijo z neznosno lahkotnostjo.
- Ni omenjeno
- Slovenija 10. novembra prvič praznuje dan znanosti kot nov državni praznik.
- Delno: Članek potrjuje prvi praznik, a ne navaja datuma 10. november.
- Slovenija je dežela inovatorjev, ki so izumili žepni kalkulator, kolčno protezo in Nasin teleskop.
- Ni omenjeno
- Slovenija je junija postala polnopravna članica Evropske organizacije za jedrske raziskave (CERN).
- Da: Članek navaja polnopravno članstvo v CERN-u od junija letos.
- Sredstva za raziskovalno dejavnost naj bi do leta 2026 presegla 700 milijonov evrov.
- Ni omenjeno
- Umetna inteligenca odpira nove priložnosti v povezavi z raziskovanjem vesolja.
- Ni omenjeno
- Vlaganja v znanstvenoraziskovalno dejavnost so se v zadnjih letih podvojila.
- Ni omenjeno
- Za uspešno delo raziskovalcev sta ključna ustrezna infrastruktura in pogoji za delo.
- Ni omenjeno
- Znanost je temelj napredka družbe in njene dosežke uporabljamo vsakodnevno.
- Da: Minister poudarja uporabo v vsakdanjem življenju in napredek.
- Znanost vključuje tudi družboslovje, humanistiko in umetnost, ne le naravoslovja.
- Da: Papič je poudaril vključitev družboslovja, humanistike in umetnosti.
- Dostop.si
- Dan znanosti je izraz hvaležnosti raziskovalcem, ki izboljšujejo kakovost življenja.
- Da: Zahvala znanstvenikom, ki spreminjajo naša življenja na bolje.
- Internet je nastal kot rezultat znanstvenega dela v organizaciji CERN.
- Da: Svetovni splet se je razvil za zidovi organizacije CERN.
- Napačne in zavajajoče trditve se kljub znanstvenim ugotovitvam širijo z neznosno lahkotnostjo.
- Ni omenjeno
- Slovenija 10. novembra prvič praznuje dan znanosti kot nov državni praznik.
- Da: 10. november je letos prvič postal državni praznik dan znanosti.
- Slovenija je dežela inovatorjev, ki so izumili žepni kalkulator, kolčno protezo in Nasin teleskop.
- Ni omenjeno
- Slovenija je junija postala polnopravna članica Evropske organizacije za jedrske raziskave (CERN).
- Ni omenjeno
- Sredstva za raziskovalno dejavnost naj bi do leta 2026 presegla 700 milijonov evrov.
- Ni omenjeno
- Umetna inteligenca odpira nove priložnosti v povezavi z raziskovanjem vesolja.
- Da: Priložnosti umetne inteligence tudi v luči raziskovanja vesolja.
- Vlaganja v znanstvenoraziskovalno dejavnost so se v zadnjih letih podvojila.
- Ni omenjeno
- Za uspešno delo raziskovalcev sta ključna ustrezna infrastruktura in pogoji za delo.
- Ni omenjeno
- Znanost je temelj napredka družbe in njene dosežke uporabljamo vsakodnevno.
- Da: Znanost je povsod okoli nas, njena dognanja spreminjajo življenja.
- Znanost vključuje tudi družboslovje, humanistiko in umetnost, ne le naravoslovja.
- Delno: Omenja galerije, muzeje, arheologijo in knjige v knjižnicah.
- Mladina
- Dan znanosti je izraz hvaležnosti raziskovalcem, ki izboljšujejo kakovost življenja.
- Da: Minister Papič je to izrecno izjavil.
- Internet je nastal kot rezultat znanstvenega dela v organizaciji CERN.
- Ni omenjeno
- Napačne in zavajajoče trditve se kljub znanstvenim ugotovitvam širijo z neznosno lahkotnostjo.
- Ni omenjeno
- Slovenija 10. novembra prvič praznuje dan znanosti kot nov državni praznik.
- Da: Članek potrjuje prvi praznik 10. novembra.
- Slovenija je dežela inovatorjev, ki so izumili žepni kalkulator, kolčno protezo in Nasin teleskop.
- Ni omenjeno
- Slovenija je junija postala polnopravna članica Evropske organizacije za jedrske raziskave (CERN).
- Ni omenjeno
- Sredstva za raziskovalno dejavnost naj bi do leta 2026 presegla 700 milijonov evrov.
- Ni omenjeno
- Umetna inteligenca odpira nove priložnosti v povezavi z raziskovanjem vesolja.
- Da: Besedilo neposredno omenja te priložnosti.
- Vlaganja v znanstvenoraziskovalno dejavnost so se v zadnjih letih podvojila.
- Ni omenjeno
- Za uspešno delo raziskovalcev sta ključna ustrezna infrastruktura in pogoji za delo.
- Ni omenjeno
- Znanost je temelj napredka družbe in njene dosežke uporabljamo vsakodnevno.
- Delno: Omenjena kot gonilna sila razvoja in izboljšanje življenj.
- Znanost vključuje tudi družboslovje, humanistiko in umetnost, ne le naravoslovja.
- Delno: Omenjen prispevek Zoisa h kulturi in SAZU.
- N1
- Dan znanosti je izraz hvaležnosti raziskovalcem, ki izboljšujejo kakovost življenja.
- Delno: Namen je poudariti pomen znanosti in jo približati javnosti.
- Internet je nastal kot rezultat znanstvenega dela v organizaciji CERN.
- Ni omenjeno
- Napačne in zavajajoče trditve se kljub znanstvenim ugotovitvam širijo z neznosno lahkotnostjo.
- Ni omenjeno
- Slovenija 10. novembra prvič praznuje dan znanosti kot nov državni praznik.
- Da: Članek potrjuje prvo praznovanje novega državnega praznika.
- Slovenija je dežela inovatorjev, ki so izumili žepni kalkulator, kolčno protezo in Nasin teleskop.
- Ni omenjeno
- Slovenija je junija postala polnopravna članica Evropske organizacije za jedrske raziskave (CERN).
- Ni omenjeno
- Sredstva za raziskovalno dejavnost naj bi do leta 2026 presegla 700 milijonov evrov.
- Ni omenjeno
- Umetna inteligenca odpira nove priložnosti v povezavi z raziskovanjem vesolja.
- Ni omenjeno
- Vlaganja v znanstvenoraziskovalno dejavnost so se v zadnjih letih podvojila.
- Ni omenjeno
- Za uspešno delo raziskovalcev sta ključna ustrezna infrastruktura in pogoji za delo.
- Ni omenjeno
- Znanost je temelj napredka družbe in njene dosežke uporabljamo vsakodnevno.
- Delno: Omenjen je pomen znanosti za razvoj države in družbe.
- Znanost vključuje tudi družboslovje, humanistiko in umetnost, ne le naravoslovja.
- Ni omenjeno
- Primorski Dnevnik
- Dan znanosti je izraz hvaležnosti raziskovalcem, ki izboljšujejo kakovost življenja.
- Delno: Namen je poudariti pomen znanosti in jo približati javnosti.
- Internet je nastal kot rezultat znanstvenega dela v organizaciji CERN.
- Ni omenjeno
- Napačne in zavajajoče trditve se kljub znanstvenim ugotovitvam širijo z neznosno lahkotnostjo.
- Ni omenjeno
- Slovenija 10. novembra prvič praznuje dan znanosti kot nov državni praznik.
- Da: Članek potrjuje prvi praznik 10. novembra po noveli zakona.
- Slovenija je dežela inovatorjev, ki so izumili žepni kalkulator, kolčno protezo in Nasin teleskop.
- Ni omenjeno
- Slovenija je junija postala polnopravna članica Evropske organizacije za jedrske raziskave (CERN).
- Ni omenjeno
- Sredstva za raziskovalno dejavnost naj bi do leta 2026 presegla 700 milijonov evrov.
- Ni omenjeno
- Umetna inteligenca odpira nove priložnosti v povezavi z raziskovanjem vesolja.
- Ni omenjeno
- Vlaganja v znanstvenoraziskovalno dejavnost so se v zadnjih letih podvojila.
- Ni omenjeno
- Za uspešno delo raziskovalcev sta ključna ustrezna infrastruktura in pogoji za delo.
- Ni omenjeno
- Znanost je temelj napredka družbe in njene dosežke uporabljamo vsakodnevno.
- Delno: Poudarjen pomen znanosti za razvoj države in družbe.
- Znanost vključuje tudi družboslovje, humanistiko in umetnost, ne le naravoslovja.
- Delno: Omenjen prispevek k razvoju kulture in vloga SAZU.
- RTV Slovenija
- Dan znanosti je izraz hvaležnosti raziskovalcem, ki izboljšujejo kakovost življenja.
- Da: Minister navaja, da je praznik izraz hvaležnosti za boljše življenje.
- Internet je nastal kot rezultat znanstvenega dela v organizaciji CERN.
- Ni omenjeno
- Napačne in zavajajoče trditve se kljub znanstvenim ugotovitvam širijo z neznosno lahkotnostjo.
- Da: Predsednica je opozorila na širjenje teh trditev s to besedno zvezo.
- Slovenija 10. novembra prvič praznuje dan znanosti kot nov državni praznik.
- Da: Članek potrjuje prvi nacionalni dan znanosti na dan smrti Žige Zoisa.
- Slovenija je dežela inovatorjev, ki so izumili žepni kalkulator, kolčno protezo in Nasin teleskop.
- Da: Predsednica Pirc Musar je te izume izrecno naštela.
- Slovenija je junija postala polnopravna članica Evropske organizacije za jedrske raziskave (CERN).
- Delno: Omenjeno je polnopravno članstvo v CERN, mesec junij ni naveden.
- Sredstva za raziskovalno dejavnost naj bi do leta 2026 presegla 700 milijonov evrov.
- Da: Navedeno je, da naj bi sredstva do leta 2026 presegla to vsoto.
- Umetna inteligenca odpira nove priložnosti v povezavi z raziskovanjem vesolja.
- Da: Omenjeno kot tema razprave na posvetu pri predsedniku vlade.
- Vlaganja v znanstvenoraziskovalno dejavnost so se v zadnjih letih podvojila.
- Da: Minister je spomnil na podvojitev vlaganj v preteklih letih.
- Za uspešno delo raziskovalcev sta ključna ustrezna infrastruktura in pogoji za delo.
- Da: Minister Papič to izpostavlja kot ključno za delovanje raziskovalcev.
- Znanost je temelj napredka družbe in njene dosežke uporabljamo vsakodnevno.
- Da: Minister Papič poudarja uporabo dosežkov v vsakdanjem življenju.
- Znanost vključuje tudi družboslovje, humanistiko in umetnost, ne le naravoslovja.
- Da: Minister Papič je izpostavil preplet vseh teh področij.
- STA
- Dan znanosti je izraz hvaležnosti raziskovalcem, ki izboljšujejo kakovost življenja.
- Delno: Minister je podal poslanico ob dnevu znanosti o njenem pomenu.
- Internet je nastal kot rezultat znanstvenega dela v organizaciji CERN.
- Ni omenjeno
- Napačne in zavajajoče trditve se kljub znanstvenim ugotovitvam širijo z neznosno lahkotnostjo.
- Ni omenjeno
- Slovenija 10. novembra prvič praznuje dan znanosti kot nov državni praznik.
- Da: Minister Papič je podal poslanico ob prvem dnevu znanosti.
- Slovenija je dežela inovatorjev, ki so izumili žepni kalkulator, kolčno protezo in Nasin teleskop.
- Ni omenjeno
- Slovenija je junija postala polnopravna članica Evropske organizacije za jedrske raziskave (CERN).
- Ni omenjeno
- Sredstva za raziskovalno dejavnost naj bi do leta 2026 presegla 700 milijonov evrov.
- Ni omenjeno
- Umetna inteligenca odpira nove priložnosti v povezavi z raziskovanjem vesolja.
- Ni omenjeno
- Vlaganja v znanstvenoraziskovalno dejavnost so se v zadnjih letih podvojila.
- Ni omenjeno
- Za uspešno delo raziskovalcev sta ključna ustrezna infrastruktura in pogoji za delo.
- Ni omenjeno
- Znanost je temelj napredka družbe in njene dosežke uporabljamo vsakodnevno.
- Da: Minister je v poslanici dobesedno uporabil te besede.
- Znanost vključuje tudi družboslovje, humanistiko in umetnost, ne le naravoslovja.
- Ni omenjeno
- Slovenske Novice
- Dan znanosti je izraz hvaležnosti raziskovalcem, ki izboljšujejo kakovost življenja.
- Da: Minister Papič je praznik izpostavil kot izraz hvaležnosti.
- Internet je nastal kot rezultat znanstvenega dela v organizaciji CERN.
- Ni omenjeno
- Napačne in zavajajoče trditve se kljub znanstvenim ugotovitvam širijo z neznosno lahkotnostjo.
- Ni omenjeno
- Slovenija 10. novembra prvič praznuje dan znanosti kot nov državni praznik.
- Da: Članek potrjuje prvi praznik 10. novembra kot nov državni praznik.
- Slovenija je dežela inovatorjev, ki so izumili žepni kalkulator, kolčno protezo in Nasin teleskop.
- Ni omenjeno
- Slovenija je junija postala polnopravna članica Evropske organizacije za jedrske raziskave (CERN).
- Ni omenjeno
- Sredstva za raziskovalno dejavnost naj bi do leta 2026 presegla 700 milijonov evrov.
- Ni omenjeno
- Umetna inteligenca odpira nove priložnosti v povezavi z raziskovanjem vesolja.
- Da: Besedilo neposredno navaja te priložnosti v okviru posveta.
- Vlaganja v znanstvenoraziskovalno dejavnost so se v zadnjih letih podvojila.
- Ni omenjeno
- Za uspešno delo raziskovalcev sta ključna ustrezna infrastruktura in pogoji za delo.
- Delno: Omenjeno oblikovanje prihodnjih ukrepov na podlagi posveta.
- Znanost je temelj napredka družbe in njene dosežke uporabljamo vsakodnevno.
- Delno: Omenjena kot gonilna sila razvoja družbe in izboljšanje življenj.
- Znanost vključuje tudi družboslovje, humanistiko in umetnost, ne le naravoslovja.
- Delno: Omenjen prispevek k razvoju kulture in Unescov dan za mir.
Analiza sentimenta
| Entiteta | Ključne razlike | STA | RTV Slovenija | 24ur | Mladina | N1 | Slovenske Novice | Primorski Dnevnik | Dostop.si |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Slovenija | Prevladuje nevtralen opis praznika, RTV in 24ur pa izpostavljata uspeh. | Ni omenjeno | Pozitivno: Predsednica jo označi za deželo inovatorjev. | Pozitivno: Poudarjen znanstveni potencial in nov državni praznik. | Nevtralno: Omenjena kot država, ki uvaja praznik in razvija znanost. | Nevtralno: Omenjena kot država, kjer se praznuje nov praznik. | Nevtralno: Omenjena kot država, ki praznuje nov praznik. | Nevtralno: omenjena kot država, ki uvaja nov praznik | Nevtralno: Omenjena v kontekstu razvoja in potenciala znanosti. |
| CERN | RTV poudarja znanstveni preboj, drugi le tehnološki izvor. | Ni omenjeno | Pozitivno: Članstvo opisano kot večji preboj in dostop do vrhunske ravni. | Nevtralno: Omenjen kot organizacija, kjer je bil razvit internet. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjen kot izvor svetovnega spleta v ministrovem citatu. |
| Tatjana Avšič Županc | RTV poudarja prestiž, 24ur le dejstvo, ostali molčijo. | Ni omenjeno | Pozitivno: Prejemnica prestižne Zoisove nagrade za življenjsko delo. | Nevtralno: Omenjena kot prejemnica Zoisove nagrade za življenjsko delo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Tomaž Pisanski | RTV poudarja prestiž nagrade, 24ur le dejstvo, drugi molčijo. | Ni omenjeno | Pozitivno: Prejemnik prestižne Zoisove nagrade za življenjsko delo. | Nevtralno: Omenjen kot prejemnik Zoisove nagrade za življenjsko delo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Franc Vrečer | RTV poudarja prestiž nagrade, 24ur le dejstvo, ostali molčijo. | Ni omenjeno | Pozitivno: Prejemnik prestižne Puhove nagrade za življenjsko delo. | Nevtralno: Omenjen kot prejemnik Puhove nagrade za življenjsko delo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Žiga Zois | Večina ga slavi kot mecena, 24ur le kot ime nagrade. | Ni omenjeno | Pozitivno: Opisan kot pomemben razsvetljenec in mecen znanosti. | Nevtralno: Omenjen le v imenu nagrade za življenjsko delo. | Pozitivno: Opisan kot pomemben razsvetljenec in mecen znanosti. | Ni omenjeno | Pozitivno: Opisan kot pomemben razsvetljenec in mecen znanosti. | Pozitivno: opisan kot ključni razsvetljenec in mecen znanosti | Pozitivno: Opisan kot razsvetljenec, poliglot, svetovljan in mecen. |
| Igor Papič | Vsi viri enotno nevtralno poudarjajo le uradno ministrsko vlogo. | Nevtralno: Minister je v vlogi govorca, ki podaja poslanico. | Nevtralno: Naveden kot govorec in minister, ki podaja poslanico. | Nevtralno: Citiran kot govorec in minister brez meta-vrednotenja. | Nevtralno: Omenjen kot govorec in v vlogi gostitelja sprejema. | Nevtralno: Omenjen kot minister v okviru poslanice ob prazniku. | Nevtralno: Omenjen kot gostitelj sprejema in govorec o pomenu praznika. | Ni omenjeno | Nevtralno: Citiran kot minister, ki pojasnjuje pomen praznika. |
| Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije | Vsi viri so nevtralni; razlika je le v kontekstu omembe. | Nevtralno: Omenjeno le v okviru funkcije ministra Papiča. | Nevtralno: Omenjeno v kontekstu vlaganj in organizacije dogodkov. | Nevtralno: Omenjeno preko funkcije ministra Papiča. | Nevtralno: Omenjeno kot vir informacij o vladnih ukrepih. | Nevtralno: Omenjeno v povezavi s poslanico ministra. | Nevtralno: Omenjeno kot vir informacij o vladnih ukrepih. | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjeno kot institucija ministra Papiča. |
| Robert Golob | Vsi viri so nevtralni; razlika je le v poudarku na temi posveta. | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjen kot gostitelj posveta o umetni inteligenci. | Nevtralno: Omenjen le kot gostitelj posveta o prihodnosti znanosti. | Nevtralno: Omenjen kot gostitelj posveta o prihodnosti znanosti. | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjen kot gostitelj posveta o prihodnosti znanosti. | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjen kot gostitelj posveta o umetni inteligenci. |
| UNESCO | Vsi viri so nevtralni, razlike so le v izbiri priložnosti. | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjena Slovenska nacionalna komisija kot soorganizator. | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjen v kontekstu svetovnega dneva in komisije. | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjen v kontekstu svetovnega dneva in nacionalne komisije. | Nevtralno: omenjen v kontekstu svetovnega dneva znanosti | Nevtralno: Omenjen v kontekstu svetovnega dneva za mir in razvoj. |
| Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) | Večina poroča le o lokaciji, Primorski dnevnik o pobudi. | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjena le kot lokacija dogodka (Prešernova dvorana). | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjena le kot lokacija dogodka. | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjena le kot lokacija slovesnosti v Prešernovi dvorani. | Nevtralno: navedena kot predlagateljica novega praznika | Ni omenjeno |
| Slovenska znanstvena fundacija (SZF) | Vsi viri so nevtralni; razlika je le v (ne)omenjanju. | Ni omenjeno | Nevtralno: Navedena kot soorganizator dogodka in govorec o stanju znanosti. | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjena kot soorganizatorica slovesnosti. | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjena kot soorganizatorica slovesnosti ob dnevu znanosti. | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Nataša Pirc Musar | Le RTV poroča nevtralno, ostali viri je sploh ne omenjajo. | Ni omenjeno | Nevtralno: Navedena kot govorka ob prazniku, ki izpostavlja dosežke. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Peter Florjančič | Le RTV Slovenija ga izpostavlja kot legendarnega izumitelja. | Ni omenjeno | Pozitivno: Opisan kot legendarni slovenski izumitelj. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
entities
- Slovenija
- CERN
- Tatjana Avšič Županc
- Tomaž Pisanski
- Franc Vrečer
- Žiga Zois
- Igor Papič
- Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije
- Robert Golob
- UNESCO
- Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU)
- Slovenska znanstvena fundacija (SZF)
- Nataša Pirc Musar
- Peter Florjančič
key differences
- CERN
- RTV poudarja znanstveni preboj, drugi le tehnološki izvor.
- Franc Vrečer
- RTV poudarja prestiž nagrade, 24ur le dejstvo, ostali molčijo.
- Igor Papič
- Vsi viri enotno nevtralno poudarjajo le uradno ministrsko vlogo.
- Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije
- Vsi viri so nevtralni; razlika je le v kontekstu omembe.
- Nataša Pirc Musar
- Le RTV poroča nevtralno, ostali viri je sploh ne omenjajo.
- Peter Florjančič
- Le RTV Slovenija ga izpostavlja kot legendarnega izumitelja.
- Robert Golob
- Vsi viri so nevtralni; razlika je le v poudarku na temi posveta.
- Slovenija
- Prevladuje nevtralen opis praznika, RTV in 24ur pa izpostavljata uspeh.
- Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU)
- Večina poroča le o lokaciji, Primorski dnevnik o pobudi.
- Slovenska znanstvena fundacija (SZF)
- Vsi viri so nevtralni; razlika je le v (ne)omenjanju.
- Tatjana Avšič Županc
- RTV poudarja prestiž, 24ur le dejstvo, ostali molčijo.
- Tomaž Pisanski
- RTV poudarja prestiž nagrade, 24ur le dejstvo, drugi molčijo.
- UNESCO
- Vsi viri so nevtralni, razlike so le v izbiri priložnosti.
- Žiga Zois
- Večina ga slavi kot mecena, 24ur le kot ime nagrade.
source analyses
- 24ur
- CERN
- Nevtralno: Omenjen kot organizacija, kjer je bil razvit internet.
- Franc Vrečer
- Nevtralno: Omenjen kot prejemnik Puhove nagrade za življenjsko delo.
- Igor Papič
- Nevtralno: Citiran kot govorec in minister brez meta-vrednotenja.
- Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije
- Nevtralno: Omenjeno preko funkcije ministra Papiča.
- Nataša Pirc Musar
- Ni omenjeno
- Peter Florjančič
- Ni omenjeno
- Robert Golob
- Nevtralno: Omenjen le kot gostitelj posveta o prihodnosti znanosti.
- Slovenija
- Pozitivno: Poudarjen znanstveni potencial in nov državni praznik.
- Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU)
- Ni omenjeno
- Slovenska znanstvena fundacija (SZF)
- Ni omenjeno
- Tatjana Avšič Županc
- Nevtralno: Omenjena kot prejemnica Zoisove nagrade za življenjsko delo.
- Tomaž Pisanski
- Nevtralno: Omenjen kot prejemnik Zoisove nagrade za življenjsko delo.
- UNESCO
- Ni omenjeno
- Žiga Zois
- Nevtralno: Omenjen le v imenu nagrade za življenjsko delo.
- Dostop.si
- CERN
- Nevtralno: Omenjen kot izvor svetovnega spleta v ministrovem citatu.
- Franc Vrečer
- Ni omenjeno
- Igor Papič
- Nevtralno: Citiran kot minister, ki pojasnjuje pomen praznika.
- Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije
- Nevtralno: Omenjeno kot institucija ministra Papiča.
- Nataša Pirc Musar
- Ni omenjeno
- Peter Florjančič
- Ni omenjeno
- Robert Golob
- Nevtralno: Omenjen kot gostitelj posveta o umetni inteligenci.
- Slovenija
- Nevtralno: Omenjena v kontekstu razvoja in potenciala znanosti.
- Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU)
- Ni omenjeno
- Slovenska znanstvena fundacija (SZF)
- Ni omenjeno
- Tatjana Avšič Županc
- Ni omenjeno
- Tomaž Pisanski
- Ni omenjeno
- UNESCO
- Nevtralno: Omenjen v kontekstu svetovnega dneva za mir in razvoj.
- Žiga Zois
- Pozitivno: Opisan kot razsvetljenec, poliglot, svetovljan in mecen.
- Mladina
- CERN
- Ni omenjeno
- Franc Vrečer
- Ni omenjeno
- Igor Papič
- Nevtralno: Omenjen kot govorec in v vlogi gostitelja sprejema.
- Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije
- Nevtralno: Omenjeno kot vir informacij o vladnih ukrepih.
- Nataša Pirc Musar
- Ni omenjeno
- Peter Florjančič
- Ni omenjeno
- Robert Golob
- Nevtralno: Omenjen kot gostitelj posveta o prihodnosti znanosti.
- Slovenija
- Nevtralno: Omenjena kot država, ki uvaja praznik in razvija znanost.
- Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU)
- Nevtralno: Omenjena le kot lokacija dogodka.
- Slovenska znanstvena fundacija (SZF)
- Nevtralno: Omenjena kot soorganizatorica slovesnosti.
- Tatjana Avšič Županc
- Ni omenjeno
- Tomaž Pisanski
- Ni omenjeno
- UNESCO
- Nevtralno: Omenjen v kontekstu svetovnega dneva in komisije.
- Žiga Zois
- Pozitivno: Opisan kot pomemben razsvetljenec in mecen znanosti.
- N1
- CERN
- Ni omenjeno
- Franc Vrečer
- Ni omenjeno
- Igor Papič
- Nevtralno: Omenjen kot minister v okviru poslanice ob prazniku.
- Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije
- Nevtralno: Omenjeno v povezavi s poslanico ministra.
- Nataša Pirc Musar
- Ni omenjeno
- Peter Florjančič
- Ni omenjeno
- Robert Golob
- Ni omenjeno
- Slovenija
- Nevtralno: Omenjena kot država, kjer se praznuje nov praznik.
- Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU)
- Ni omenjeno
- Slovenska znanstvena fundacija (SZF)
- Ni omenjeno
- Tatjana Avšič Županc
- Ni omenjeno
- Tomaž Pisanski
- Ni omenjeno
- UNESCO
- Ni omenjeno
- Žiga Zois
- Ni omenjeno
- Primorski Dnevnik
- CERN
- Ni omenjeno
- Franc Vrečer
- Ni omenjeno
- Igor Papič
- Ni omenjeno
- Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije
- Ni omenjeno
- Nataša Pirc Musar
- Ni omenjeno
- Peter Florjančič
- Ni omenjeno
- Robert Golob
- Ni omenjeno
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena kot država, ki uvaja nov praznik
- Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU)
- Nevtralno: navedena kot predlagateljica novega praznika
- Slovenska znanstvena fundacija (SZF)
- Ni omenjeno
- Tatjana Avšič Županc
- Ni omenjeno
- Tomaž Pisanski
- Ni omenjeno
- UNESCO
- Nevtralno: omenjen v kontekstu svetovnega dneva znanosti
- Žiga Zois
- Pozitivno: opisan kot ključni razsvetljenec in mecen znanosti
- RTV Slovenija
- CERN
- Pozitivno: Članstvo opisano kot večji preboj in dostop do vrhunske ravni.
- Franc Vrečer
- Pozitivno: Prejemnik prestižne Puhove nagrade za življenjsko delo.
- Igor Papič
- Nevtralno: Naveden kot govorec in minister, ki podaja poslanico.
- Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije
- Nevtralno: Omenjeno v kontekstu vlaganj in organizacije dogodkov.
- Nataša Pirc Musar
- Nevtralno: Navedena kot govorka ob prazniku, ki izpostavlja dosežke.
- Peter Florjančič
- Pozitivno: Opisan kot legendarni slovenski izumitelj.
- Robert Golob
- Nevtralno: Omenjen kot gostitelj posveta o umetni inteligenci.
- Slovenija
- Pozitivno: Predsednica jo označi za deželo inovatorjev.
- Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU)
- Nevtralno: Omenjena le kot lokacija dogodka (Prešernova dvorana).
- Slovenska znanstvena fundacija (SZF)
- Nevtralno: Navedena kot soorganizator dogodka in govorec o stanju znanosti.
- Tatjana Avšič Županc
- Pozitivno: Prejemnica prestižne Zoisove nagrade za življenjsko delo.
- Tomaž Pisanski
- Pozitivno: Prejemnik prestižne Zoisove nagrade za življenjsko delo.
- UNESCO
- Nevtralno: Omenjena Slovenska nacionalna komisija kot soorganizator.
- Žiga Zois
- Pozitivno: Opisan kot pomemben razsvetljenec in mecen znanosti.
- STA
- CERN
- Ni omenjeno
- Franc Vrečer
- Ni omenjeno
- Igor Papič
- Nevtralno: Minister je v vlogi govorca, ki podaja poslanico.
- Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije
- Nevtralno: Omenjeno le v okviru funkcije ministra Papiča.
- Nataša Pirc Musar
- Ni omenjeno
- Peter Florjančič
- Ni omenjeno
- Robert Golob
- Ni omenjeno
- Slovenija
- Ni omenjeno
- Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU)
- Ni omenjeno
- Slovenska znanstvena fundacija (SZF)
- Ni omenjeno
- Tatjana Avšič Županc
- Ni omenjeno
- Tomaž Pisanski
- Ni omenjeno
- UNESCO
- Ni omenjeno
- Žiga Zois
- Ni omenjeno
- Slovenske Novice
- CERN
- Ni omenjeno
- Franc Vrečer
- Ni omenjeno
- Igor Papič
- Nevtralno: Omenjen kot gostitelj sprejema in govorec o pomenu praznika.
- Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije
- Nevtralno: Omenjeno kot vir informacij o vladnih ukrepih.
- Nataša Pirc Musar
- Ni omenjeno
- Peter Florjančič
- Ni omenjeno
- Robert Golob
- Nevtralno: Omenjen kot gostitelj posveta o prihodnosti znanosti.
- Slovenija
- Nevtralno: Omenjena kot država, ki praznuje nov praznik.
- Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU)
- Nevtralno: Omenjena le kot lokacija slovesnosti v Prešernovi dvorani.
- Slovenska znanstvena fundacija (SZF)
- Nevtralno: Omenjena kot soorganizatorica slovesnosti ob dnevu znanosti.
- Tatjana Avšič Županc
- Ni omenjeno
- Tomaž Pisanski
- Ni omenjeno
- UNESCO
- Nevtralno: Omenjen v kontekstu svetovnega dneva in nacionalne komisije.
- Žiga Zois
- Pozitivno: Opisan kot pomemben razsvetljenec in mecen znanosti.
Viri
- articles
- article order
- 14
- body
- Ljubljana, 10. novembra (STA) Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič je v poslanici ob dnevu znanosti ocenil, da je znanost temelj napredka družbe in da njene dosežke uporabljamo vsakodnevno, četudi se tega pogosto ne zavedamo. Zanj znanost ni nekaj, kar se dogaja le v ...
- language
- slv
- published at
- 2025-11-10T08:24:17
- source
- STA
- title
- Minister Papič ob prvem dnevu znanosti: Znanost je povsod okoli nas in poganja napredek družbe
- url
- https://www.sta.si/3486635/
- article order
- 5
- body
- "Želja, da bi v Sloveniji praznovali dan, posvečen znanosti, je stara že več desetletij, z letošnjim letom pa se je uresničila," je v svoji poslanici ob prvem dnevu znanosti zapisal minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič. Kot je poudaril, "znanost ni le nekaj, kar se dogaja za zidovi znanstvenoraziskovalnih inštitutov in visokošolskih institucij", ampak je povsod okoli nas, njene dosežke pa uporabljamo v vsakdanjem življenju. "Znanost je nujna, a nikakor samoumevna," je še poudaril minister in dodal, da "napredka v medicini in zdravstvu, tehnologiji, razumevanju sveta, družbenega razvoja in kakovosti življenja brez znanstvenic in znanstvenikov ne bi bilo". Ko govorimo o znanosti, po ministrovih besedah ne govorimo zgolj o naravoslovju in tehniki, temveč tudi o družboslovju, humanistiki in prepletu umetnosti. "Povezovanje vseh področij poganja svet, v katerem živimo," je še dodal Papič. Namen novega praznika je tako poudariti pomen znanosti za razvoj države in družbe, povečati njeno prepoznavnost in jo približati javnosti. Po besedah ministra Papiča je dan znanosti tudi izraz hvaležnosti raziskovalkam in raziskovalcem, ki s svojim delom izboljšujejo naša življenja. Predsednica republike Nataša Pirc Musar pa je ob novem prazniku zapisala, da je "Slovenija dežela inovatorjev". "Na naših tleh so našli najstarejše, več kot 5000 let staro kolo z osjo. Ali ste vedeli, da smo Slovenci izumili žepni kalkulator, kolčno protezo, Nasin teleskop in celo električno lebdečo desko? Pa tudi zadrgo in razpršilec za parfum, ki sta le dva med 400 izumi legendarnega slovenskega izumitelja Petra Florjančiča," je nanizala. Opozorila je, da se kljub znanstvenim ugotovitvam z "nezostno lahkotnostjo" hitro širijo napačne in zavajajoče trditve. "Znanje je moč. Znanje nam pomaga bolje dojemati svet okoli sebe, da lahko v njem rastemo in se razvijamo, se učimo in mislimo svobodno misel," je pozvala. "Bodimo ponosni na dediščino razsvetljenstva v Evropi in naše prednike, kot je bil baron Žiga Zois iz tistega časa, ki je umrl na današnji dan dobrih 200 let nazaj," je še zapisala. predsednica. Da se nov državni praznik praznuje 10. novembra, je znanstvena skupnost predlagala zato, ker je na ta dan leta 1819 umrl Žiga Zois, slovenski razsvetljenec, znanstvenik, gospodarstvenik, podjetnik in mecen, ki je pomembno prispeval k razvoju znanosti in kulture v Sloveniji. Po mnenju ministra Papiča je sicer za uspešno delovanje raziskovalcev pomembno predvsem, da se jim zagotovi ustrezna infrastruktura in pogoji za delo. Že šred praznikom je spomnil, da je ministrstvo v preteklih letih podvojilo vlaganja v znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost. V primerjavi s 354 milijoni evrov, kolikor je bilo v znanost vloženih pred nastopom te vlade, je Slovenija lani za raziskovalno dejavnost namenila 528 milijonov evrov, letos 674 milijonov, do leta 2026 pa naj bi sredstva presegla 700 milijonov evrov. Novela zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti določa tudi postopen dvig sredstev za znanost, raziskave, inovacije na 1,25 odstotka bruto domačega proizvoda, novi zakon o visokem šolstvu pa zagotavlja, da se bodo sredstva za visokošolsko dejavnost, ki zajema tudi znanstvenoraziskovalno dejavnost in investicije, postopno zviševala do 1,5 odstotka. Papič je ob tem poudaril, da se kljub občutnemu povečanju sredstev za znanost pogosto pojavljajo vprašanja, kje se ta dodatna sredstva dejansko poznajo. Kot je že predstavil, je pogled na investicije dovolj zgovoren. Samo Univerza v Ljubljani je v zadnjih letih prejela več kot 400 milijonov evrov za nove naložbe, med drugim za gradnjo štirih novih fakultet. Nove fakultete gradijo tudi v Mariboru in Kopru, obenem načrtujejo širitev mariborske medicinske fakultete, v Mariboru pa nastaja digitalni podatkovni center s 150-milijonsko investicijo v nov superračunalnik. V Zasavju so nedavno predstavili Center za brezogljične tehnologije, vzpostavljajo pa se tudi drugi sodobni raziskovalni objekti. Med večje preboje v znanosti v zadnjem letu sicer sodita tudi polnopravno članstvo Slovenije v Evropski organizaciji za jedrske raziskave (Cern), ki raziskovalcem omogoča dostop do vrhunske infrastrukture in sodelovanje v prebojnih raziskavah fizike delcev, ter polnopravno članstvo v Evropski vesoljski agenciji (Esa), ki odpira nove priložnosti za sodelovanje v mednarodnih vesoljskih projektih in razvoju visokotehnoloških rešitev za napredek v znanosti in gospodarstvu. V nedeljo so v Cankarjevem domu podelili tudi najvišja in najbolj prestižna priznanja v Sloveniji za izjemne dosežke v znanstveno-raziskovalni in razvojni dejavnosti. Zoisovi nagradi za življenjsko delo sta prejela virologinja in specialistka medicinske mikrobiologije Tatjana Avšič Županc in matematik Tomaž Pisanski, Puhovo nagrado za življenjsko delo pa raziskovalec v farmacevtski tehnologiji Franc Vrečer. Priznanje ambasador znanosti RS je za prispevek k prepoznavnosti Slovenije na področju kozmologije in astrofizike dobil kozmolog in fizik Uroš Seljak. Ob dnevu znanosti bo vse naštete in tudi druge prejemnice in prejemnike najvišjih priznanj v Vili Podrožnik sprejel tudi minister Papič, ki se jim bo osebno zahvalil za njihov prispevek k razvoju znanosti. Pri predsedniku vlade Robertu Golobu pa bo potekal posvet, usmerjen v prihodnost slovenske znanosti. Na njem bodo ugledne strokovnjakinje in strokovnjaki s področja umetne inteligence razpravljali o tem, kje se Slovenija trenutno umešča na zemljevid razvoja in uporabe umetne inteligence, kakšne priložnosti nam ta odpira tudi v povezavi z raziskovanjem vesolja ter ali bomo znali te priložnosti ustrezno izkoristiti. Zaključki posveta bodo po navedbah ministrstva vladi služili kot podlaga pri oblikovanju prihodnjih ukrepov na tem področju. Dan znanosti bosta s slovesnostjo v Prešernovi dvorani SAZU obeležili tudi Slovenska znanstvena fundacija (SZF) in Slovenska nacionalna komisija za Unesco. Pripravili sta program, namenjen predvsem mladim in njihovim učiteljem kot ključnim nosilcem prihodnjega znanstvenega napredka. V SZF-ju ob tem opozarjajo, da se v Sloveniji o znanosti še vedno premalo govori, z dogodkom zato želijo spodbuditi pogovor o pomenu znanosti za družbo ter večje zaupanje v delo raziskovalcev.
- language
- slv
- published at
- 2025-11-10T07:34:52
- source
- RTV Slovenija
- title
- V središču prvega nacionalnega dne znanosti je pomen, ki ga ima znanost za razvoj države in družbe
- url
- https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/v-srediscu-prvega-nacionalnega-dne-znanosti-je-pomen-ki-ga-ima-znanost-za-razvoj-drzave-in-druzbe/763499
- article order
- 7
- body
- "Znanost ni le nekaj, kar se dogaja za zidovi znanstvenoraziskovalnih inštitutov in visokošolskih institucij, znanost je povsod okoli nas. Njene dosežke uporabljamo v vsakdanjem življenju," je poudaril. Minister je med drugim spomnil, da je tudi internet nastal kot rezultat znanstvenega dela, saj je bil razvit v Evropski organizaciji za jedrske raziskave, katere polnopravna članica je Slovenija postala junija letos. "To je velik dosežek za našo državo in priznanje slovenskemu znanstvenemu potencialu," je zapisal. Papič je ob tem opozoril, da znanost ni samoumevna. Brez znanstvenikov po njegovih besedah ne bi bilo napredka v medicini, tehnologiji, razumevanju sveta, družbenem razvoju in kakovosti življenja. Pri tem je poudaril, da znanost ni omejena le na naravoslovje in tehniko, temveč vključuje tudi družboslovje, humanistiko in umetnost. "Povezovanje vseh teh področij poganja svet, v katerem živimo," je dodal. Minister se je v poslanici zahvalil vsem znanstvenikom za njihovo delo in prispevek k družbenemu napredku. Zaradi njih danes živimo bolje in dlje, je ocenil. Ob koncu je ob prvem dnevu znanosti, ki ga Slovenija praznuje kot državni praznik, povabil k razmisleku o pomenu znanstvenih dosežkov za razvoj družbe in prihodnost. "Vzemimo si čas, da se spomnimo, kaj vse nam je znanost dala," je še poudaril minister Papič. V Sloveniji danes prvič praznujemo dan znanosti, nov državni praznik, namenjen promociji znanosti kot gonilne sile razvoja družbe. Praznik, ki sicer ni dela prost dan, so na pobudo znanstvene skupnosti letos poslanci potrdili z novelo zakona o praznikih in dela prostih dnevih. Minister bo ob tej priložnosti sprejel dobitnike najvišjih državnih nagrad in priznanj na področju znanosti in inovacij, pri premierju Golobu pa bo potekal posvet o prihodnosti slovenske znanosti. Zoisovi nagradi za življenjsko delo sta v nedeljo na prireditvi v Cankarjevem domu prejela virologinja in specialistka medicinske mikrobiologije Tatjana Avšič Županc in matematik Tomaž Pisanski, Puhovo nagrado za življenjsko delo pa raziskovalec v farmacevtski tehnologiji Franc Vrečer.
- language
- slv
- published at
- 2025-11-10T09:37:02
- source
- 24ur
- title
- Nov državni praznik: prvič praznujemo dan znanosti
- url
- https://www.24ur.com/novice/slovenija/prvi-dan-znanosti.html
- article order
- 3
- body
- V Sloveniji danes prvič praznujemo dan znanosti, nov državni praznik, namenjen promociji znanosti kot gonilne sile razvoja družbe. Minister Igor Papič bo ob tej priložnosti sprejel dobitnike najvišjih državnih nagrad in priznanj na področju znanosti in inovacij, pri premierju Robertu Golobu pa bo potekal posvet o prihodnosti slovenske znanosti. Praznik, ki sicer ni dela prost dan, so na pobudo znanstvene skupnosti letos poslanke in poslanci potrdili z novelo zakona o praznikih in dela prostih dnevih. Da ga bomo vsako leto praznovali 10. novembra, so se odločili, ker je na ta dan leta 1819 umrl Žiga Zois, slovenski razsvetljenec, znanstvenik, gospodarstvenik, podjetnik in mecen, ki je pomembno prispeval k razvoju znanosti in kulture v Sloveniji. 10. november je tudi Unescov svetovni dan znanosti za mir in razvoj. Namen današnjega praznika je poudariti pomen znanosti za razvoj države in družbe, povečati njeno prepoznavnost in jo približati javnosti. Po besedah ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije Papiča je dan znanosti tudi izraz hvaležnosti raziskovalkam in raziskovalcem, ki s svojim delom izboljšujejo naša življenja. Že v nedeljo so v Cankarjevem domu podelili najvišja in najbolj prestižna priznanja v Sloveniji za izjemne dosežke v znanstveno-raziskovalni in razvojni dejavnosti. Danes bo prejemnice in prejemnike priznanja v Vili Podrožnik sprejel tudi Papič, ki se jim bo osebno zahvalil za njihov prispevek k razvoju znanosti. Pri predsedniku vlade Robertu Golobu pa bo potekal posvet, usmerjen v prihodnost slovenske znanosti. Na njem bodo ugledne strokovnjakinje in strokovnjaki s področja umetne inteligence razpravljali o tem, kje se Slovenija trenutno umešča na zemljevid razvoja in uporabe umetne inteligence, kakšne priložnosti nam ta odpira tudi v povezavi z raziskovanjem vesolja ter ali bomo znali te priložnosti ustrezno izkoristiti. Zaključki posveta bodo po navedbah ministrstva vladi služili kot podlaga pri oblikovanju prihodnjih ukrepov na tem področju. Dan znanosti bosta s slovesnostjo v Prešernovi dvorani SAZU obeležili tudi Slovenska znanstvena fundacija (SZF) in Slovenska nacionalna komisija za Unesco. Pripravili sta program, namenjen predvsem mladim in njihovim učiteljem kot ključnim nosilcem prihodnjega znanstvenega napredka.
- language
- slv
- published at
- 2025-11-10T12:19:50
- source
- Mladina
- title
- Imamo nov državni praznik
- url
- https://www.mladina.si/244727/imamo-nov-drzavni-praznik/
- article order
- 10
- body
- V Sloveniji danes prvič praznujemo dan znanosti. Gre za nov državni praznik, ki so ga poslanke in poslanci potrdili z novelo zakona o praznikih in dela prostih dnevih. Namen praznika, ki sicer ni dela prost dan, je poudariti pomen znanosti za razvoj države in družbe, povečati njeno prepoznavnost in jo približali javnosti. Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije je ob prazniku v poslanici poudaril, da je "znanost nujna, a nikakor samoumevna".
- language
- slv
- published at
- 2025-11-10T06:09:30
- source
- N1
- title
- Danes je v Sloveniji praznik, ki ga prvič praznujemo
- url
- https://n1info.si/novice/slovenija/danes-je-v-sloveniji-praznik-ki-ga-prvic-praznujemo/
- article order
- 0
- body
- Danes bo prejemnice in prejemnike priznanja v Vili Podrožnik sprejel minister Igor Papič. V Sloveniji danes prvič praznujemo dan znanosti, nov državni praznik, namenjen promociji znanosti kot gonilne sile razvoja družbe. Minister Igor Papič bo ob tej priložnosti sprejel dobitnike najvišjih državnih nagrad in priznanj na področju znanosti in inovacij, pri premierju Robertu Golobu pa bo potekal posvet o prihodnosti slovenske znanosti. Praznik, ki sicer ni dela prost dan, so na pobudo znanstvene skupnosti letos poslanke in poslanci potrdili z novelo zakona o praznikih in dela prostih dnevih. Da ga bomo vsako leto praznovali 10. novembra, so se odločili, ker je na ta dan leta 1819 umrl Žiga Zois, slovenski razsvetljenec, znanstvenik, gospodarstvenik, podjetnik in mecen, ki je pomembno prispeval k razvoju znanosti in kulture v Sloveniji. 10. november je tudi Unescov svetovni dan znanosti za mir in razvoj. Namen današnjega praznika je poudariti pomen znanosti za razvoj države in družbe, povečati njeno prepoznavnost in jo približati javnosti. Po besedah ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije Papiča je dan znanosti tudi izraz hvaležnosti raziskovalkam in raziskovalcem, ki s svojim delom izboljšujejo naša življenja. Že v nedeljo so v Cankarjevem domu podelili najvišja in najbolj prestižna priznanja v Sloveniji za izjemne dosežke v znanstveno-raziskovalni in razvojni dejavnosti. Danes bo prejemnice in prejemnike priznanja v Vili Podrožnik sprejel tudi Papič, ki se jim bo osebno zahvalil za njihov prispevek k razvoju znanosti. Pri predsedniku vlade Robertu Golobu pa bo potekal posvet, usmerjen v prihodnost slovenske znanosti. Na njem bodo ugledne strokovnjakinje in strokovnjaki s področja umetne inteligence razpravljali o tem, kje se Slovenija trenutno umešča na zemljevid razvoja in uporabe umetne inteligence, kakšne priložnosti nam ta odpira tudi v povezavi z raziskovanjem vesolja ter ali bomo znali te priložnosti ustrezno izkoristiti. Zaključki posveta bodo po navedbah ministrstva vladi služili kot podlaga pri oblikovanju prihodnjih ukrepov na tem področju. Dan znanosti bosta s slovesnostjo v Prešernovi dvorani SAZU obeležili tudi Slovenska znanstvena fundacija (SZF) in Slovenska nacionalna komisija za Unesco. Pripravili sta program, namenjen predvsem mladim in njihovim učiteljem kot ključnim nosilcem prihodnjega znanstvenega napredka.
- language
- slv
- published at
- 2025-11-10T06:45:18
- source
- Slovenske Novice
- title
- V Sloveniji danes praznujemo prvič praznujemo nacionalni dan znanosti
- url
- https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/v-sloveniji-danes-praznujemo-prvic-praznujemo-nacionalni-dan-znanosti
- article order
- 6
- body
- Slovenija danes prvič praznuje dan znanosti, nov državni praznik, ki so ga poslanke in poslanci potrdili z novelo zakona o praznikih in dela prostih dnevih. Namen praznika, ki sicer ni dela prost dan, je poudariti pomen znanosti za razvoj države in družbe, povečati njeno prepoznavnost in jo približali javnosti. Želja, da bi v Sloveniji praznovali dan, posvečen znanosti, je stara že več desetletij, z letošnjim letom pa se je uresničila. Na pobudo Odbora RS za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti je Slovenska akademija znanosti in umetnosti ob podpori Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije, Rektorske konference RS, Inženirske akademije Slovenije in Slovenske medicinske akademije predlagala razglasitev 10. novembra za dan znanosti kot novega državnega praznika. Vlada je pobudo podprla in letos dopolnila zakon o praznikih in dela prostih dnevih, s katerim je 10. november uradno razglasila za nov državni praznik, ki pa ni dela prost dan. Ta datum je znanstvena skupnost izbrala, ker je na ta dan leta 1819 umrl Žiga Zois, slovenski razsvetljenec, znanstvenik, gospodarstvenik, podjetnik in mecen, ki je pomembno prispeval k razvoju znanosti in kulture v Sloveniji. 10. november je tudi Unescov svetovni dan znanosti za mir in razvoj.
- language
- slv
- published at
- 2025-11-10T06:40:19
- source
- Primorski Dnevnik
- title
- Slovenija danes prvič praznuje dan znanosti
- url
- https://www.primorski.eu/se/slovenija-danes-prvic-praznuje-dan-znanosti-YJ2029991
- article order
- 11
- body
- Znanost je povsod okoli nas - ko vzamemo v roke pametni telefon, brskamo po spletu, sprašujemo umetno inteligenco, ko na vrtu, v vinogradu, sadovnjaku sadimo odpornejše rastline, v kinu gledamo 3D filme, ko obiščemo zdravnika, v galerijah in muzejih občudujemo slike, kipe, arheološke najdbe, si v knjižnici sposodimo fizično, elektronsko ali pa zvočno knjigo. Vsega tega ne bi bilo brez znanstvenic in znanstvenikov, ki svoja pomembna dognanja prenašajo v širšo družbo. "Tudi če se kdaj kdo vpraša, zakaj se znanstvenica ali znanstvenik ukvarja z nečim, 'kar res ni uporabno', spomnimo, da se je tudi svetovni splet razvil 'za zidovi' Evropske organizacije za jedrske raziskave (CERN) iz nečesa, kar je bilo sprva mišljeno kot orodje komuniciranja za lažji prenos informacij znotraj znanstvene skupnosti," pravi minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič. 10. november je že UNESCO-v svetovni dan za mir in razvoj ter dan smrti razsvetljenca, poliglota, svetovljana, podjetnika in mecena Žige Zoisa. Letos je postal še državni praznik kot dan znanosti. "Z dnevom znanosti, ki ga letos obeležujemo prvič, želimo poudariti pomen znanosti za razvoj naše države in družbe, povečati njeno prepoznavnost in jo približali javnosti. S tem se bomo zahvalili tudi znanstvenicam in znanstvenikom, ki s svojim znanjem in dognanji ves čas spreminjajo naša življenja na bolje," pojasnjuje minister dr. Papič. Včeraj, na predvečer dneva znanosti, so podelili Zoisove nagrade in priznanja, Puhove nagrade in priznanja te priznanje ambasadorka oz. ambasador znanosti Republike Slovenije. Vsako leto podeli do 15 nagrad in priznanj. Zoisove in Puhove nagrade oz. priznanja prejmejo vrhunske raziskovalke in raziskovalci, inovatorke in inovatorji, ki s svojimi dosežki pomembno prispevajo k razvoju znanosti, tehnologije in inovacij v Sloveniji. Priznanje ambasadorka oziroma ambasador znanosti Republike Slovenije pa je priznanje za pomembne dosežke pri promociji in razvoju slovenske znanstvene in razvojne dejavnosti v tujini. Minister dr. Papič bo nagrajence sprejel na dan znanosti, 10. novembra, in se jim osebno zahvalil za njihovo delo. Ker je znanost prihodnost, bo tudi posvet, ki bo na dan znanosti potekal pri predsedniku vlade dr. Robertu Golobu, usmerjen predvsem v prihodnost. Ugledne strokovnjakinje in strokovnjaki s področja umetne inteligence bodo spregovorili, kam na zemljevid razvoja in uporabe umetne inteligence je trenutno umeščena Slovenija, predvsem pa, katere priložnosti nam ta prinaša, tudi v luči raziskovanja vesolja, in ali bomo te priložnosti znali izkoristiti, še posebej tam, kjer ima Slovenija največji potencial. Zaključki posveta bodo nakazali prihodnost Slovenije na poti razvoja umetne inteligence ter bili v pomoč Vladi Republike Slovenije pri načrtovanju ukrepov na tem področju, pa tudi širše - znanosti kot celote.
- language
- slv
- published at
- 2025-11-10T09:19:03
- source
- Dostop.si
- title
- 10. november je letos prvič državni praznik - dan znanosti
- url
- https://www.dostop.si/10-november-je-letos-prvic-drzavni-praznik-dan-znanosti/
- source scope
- analyzed source count
- 8
- omitted articles
- omitted source count
- 0
- total source count
- 8