MedVrsticami

Vlada potrdila predlog zakona o udeležbi delavcev pri dobičku podjetij 9.12.2025

Analizirano 10 od 15 virov Slovenščina

Vlada Republike Slovenije je na terenski seji v Hrastniku potrdila predlog novega zakona o udeležbi delavcev pri dobičku, ki nadomešča slabo delujočo obstoječo ureditev. Novi zakon zvišuje delež dobička za razdelitev z 20 na 33 odstotkov, podvaja zgornjo mejo izplačil na 20 odstotkov bruto mase plač ter uvaja tri sheme: denarno, družbeniško in delniško. Glavni cilji so povečanje produktivnosti, krepitev pripadnosti zaposlenih in zmanjšanje administrativnih ovir. Medtem ko so predstavniki gospodarstva (GZS, SBC) in vlada zakon pozdravili kot korak k večji konkurenčnosti, so sindikati (Pergam) in delodajalci (ZDS) ostro kritizirali postopek sprejemanja. Vladi očitajo kršenje pravil Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), saj je predlog potrdila še preden so socialni partnerji zaključili njegovo obravnavo na dopisni seji. Gospodarsko ministrstvo kljub temu pričakuje, da bo zakon sprejet še v tem mandatu.

Infografika

image url: /static/img/infographics/sl_e0f567809a843ea9.webp

Analiza trditev

Trditev	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	24ur	Delo	Mladina	Večer	Portal GOV.SI	SiOL	Svet24	Primorske Novice
Vlada je na terenski seji v Hrastniku potrdila predlog novega zakona o udeležbi delavcev pri dobičku.	Razlike v natančnosti lokacije seje (Hrastnik vs. Zasavje).	Delno: Vlada je v torek potrdila predlog zakona, kraj ni naveden.	Delno: Vlada je zakon potrdila, omenjen je obisk v Trbovljah in Zasavju.	Delno: Članek potrjuje, da je vlada potrdila predlog zakona.	Da: Vlada je med obiskom v Hrastniku potrdila predlog zakona.	Da: Vlada je predlog potrdila na terenski seji v Hrastniku.	Delno: Vlada je potrdila predlog, lokacija seje ni omenjena.	Da: Vlada je na terenski seji v Hrastniku sprejela predlog zakona.	Da: Vlada je predlog potrdila na terenski seji v Hrastniku.	Delno: Vlada obravnava predlog na terenski seji v Zasavju.	Da: Vlada je predlog potrdila, lokacija Hrastnik je v uvodu.
Zakon uvaja tri sheme delitve: denarno, družbeniško in delniško.	Večina potrjuje vse tri sheme, nekateri le delno ali sploh ne.	Ni omenjeno	Da: Članek izrecno našteva te tri sheme delitve.	Delno: Omenjeni sta denarna in delniška shema (delnice/deleži).	Da: Predlog predvideva denarno, družbeniško in delniško shemo.	Da: Zakon prinaša denarno, družbeniško in delniško shemo.	Da: Zakon uvaja denarno, družbeniško in delniško shemo.	Da: Zakon predvideva denarno, družbeniško in delniško obliko.	Delno: Omenja izplačila v denarju, delnicah in deležih.	Delno: Članek izrecno omenja le denarno shemo.	Da: Članek izrecno našteva te tri sheme delitve.
Podjetja bodo lahko uveljavljala 100-odstotno davčno olajšavo za izplačan dobiček že v naslednjem letu.	Večina potrjuje takojšnjo olajšavo, uradni viri so manj specifični.	Ni omenjeno	Da: Navedeno je, da lahko olajšavo uveljavljajo že v naslednjem letu.	Delno: Omenjena je možnost uveljavljanja davčne olajšave.	Da: Podjetja lahko že naslednje leto uveljavljajo to olajšavo.	Da: Podjetja lahko uveljavljajo 100 % olajšavo že v naslednjem letu.	Da: Olajšava bo mogoča že v naslednjem letu namesto po treh.	Delno: Omenjena je ugodnejša davčna obravnava, ne pa višina olajšave.	Da: Olajšavo bo mogoče uveljavljati že v naslednjem letu.	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje 100-odstotno olajšavo že v naslednjem letu.
Izplačila v denarju bodo obdavčena po 30-odstotni stopnji, delnice in deleži pa po 25-odstotni.	Večina potrjuje, Svet24 navaja napačno stopnjo, uradni molčijo.	Ni omenjeno	Da: Navedene so točno te davčne stopnje za denar in deleže.	Delno: Omenjena je razlika v obdavčitvi med denarno in delniško shemo.	Da: Davek na denar bo 30 %, na delnice in deleže pa 25 %.	Da: Za denar velja 30 %, za delnice in deleže pa 25 % obdavčitev.	Da: Navedeni sta stopnji 30 % za denar in 25 % za delnice/deleže.	Ni omenjeno	Da: Za denar velja 30 %, za delnice in deleže pa 25 % obdavčitev.	Ne: Omenjena je 25-odstotna obdavčitev za denarno shemo.	Da: Navedena je 30 % obdavčitev za denar in 25 % za delnice/deleže.
Ministrstvo za finance je sprva nasprotovalo predlogu zaradi tveganja prelivanja plač v ugodnejša izplačila.	Le Svet24 potrjuje skrbi MF, RTV delno, ostali molčijo.	Ni omenjeno	Delno: Omenjeno je, da gradivo sprva ni bilo usklajeno z MF.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: MF je skrbelo prelivanje plačil v ugodnejši način izplačila.	Ni omenjeno
Sindikati in delodajalci trdijo, da je vlada s potrditvijo zakona pred mnenjem ESS kršila pravila delovanja sveta.	RTV potrjuje kršitev, Mladina in Primorske pa jo zanikata.	Ni omenjeno	Da: Počivavšek (sindikati) in Smrekar (delodajalci) to izrecno trdita.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ne: Golob in Han trdita, da je zakon usklajen in ne pričakujeta upora.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ne: Golob in Han trdita, da je zakon usklajen in ne pričakujeta upora.
Delež dobička za razdelitev med delavce se povečuje z 20 na 33 odstotkov.	Večina potrjuje dvig, STA molči, Svet24 izpostavlja osnutek.	Ni omenjeno	Da: Besedilo potrjuje dvig z največ 20 na 33 odstotkov dobička.	Da: GZS navaja povečanje s petine na eno tretjino dobička.	Da: Delež se povečuje z največ 20 na 33 odstotkov dobička.	Da: Delež se povečuje z največ 20 na 33 odstotkov dobička.	Da: Predlog zvišuje delež z 20 na 33 odstotkov dobička.	Da: Predlog dviguje delež z največ 20 na 33 odstotkov.	Da: Delež se povečuje z največ 20 na 33 odstotkov dobička.	Delno: Prvotni osnutek predvideva povečanje na največ 33 odstotkov.	Da: Besedilo potrjuje dvig z največ 20 na 33 odstotkov.
Premier Golob trdi, da zakon zmanjšuje vrzel med delodajalci in delojemalci.	Le RTV, Mladina in Primorske citirajo Goloba; večina molči.	Ni omenjeno	Da: Golob je izjavil, da se s tem zmanjšuje vrzel med obema stranema.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Golob je izjavil, da zakon zmanjšuje vrzel med obema stranema.	Delno: Han omenja kulturo sodelovanja, Golob ni neposredno citiran.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Golob je izjavil, da zakon zmanjšuje vrzel med obema stranema.
SBC meni, da podjetja nujno potrebujejo takšne mehanizme za dvig konkurenčnosti.	Le RTV potrjuje SBC; drugi molčijo ali citirajo le Kneza.	Ni omenjeno	Da: SBC v sporočilu navaja nujnost mehanizmov za konkurenčnost.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Delno: Jure Knez (Dewesoft) zakon hvali, SBC pa ni izrecno omenjen.	Delno: Han omenja dvig produktivnosti, SBC pa ni izpostavljen.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Delno: Jure Knez (Dewesoft) zakon hvali, SBC pa ni neposredno omenjen.
Zgornji limit izplačil se zvišuje na 20 odstotkov letne bruto mase plač.	Večina potrjuje dvig, STA in 24ur molčita, Svet24 pa je previden.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja zvišanje z 10 na 20 odstotkov bruto zneska plač.	Ni omenjeno	Da: Zvišuje se z 10 na 20 odstotkov letnega bruto zneska plač.	Da: Limit se zvišuje z 10 na 20 odstotkov letnega bruto zneska plač.	Da: Zgornja meja se podvaja z 10 na 20 odstotkov mase plač.	Da: Besedilo potrjuje zvišanje limita na 20 % bruto mase plač.	Da: Limit se z 10 zvišuje na 20 odstotkov letne bruto mase plač.	Delno: Osnutek omenja limit do 20 odstotkov letnega zneska plač.	Da: Navedeno je zvišanje z 10 na 20 odstotkov bruto mase plač.
Obvezna registracija pogodb se odpravlja in nadomešča z obvestilom Finančni upravi RS.	Večina potrjuje, STA in Svet24 molčita. Razlik v vsebini ni.	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje odpravo registracije in uvedbo obvestila Fursu.	Da: Omenjena je odprava registracije in obveščanje Fursa.	Da: Zakon odpravlja registracijo in uvaja obvestilo Fursu.	Da: Registracijo pogodb nadomešča obvestilo Fursu.	Da: Registracijo nadomešča obvestilo Finančni upravi RS.	Da: Namesto registracije se uvaja obvestilo Finančni upravi.	Da: Registracijo pogodb nadomešča obvestilo Fursu.	Ni omenjeno	Da: Besedilo izrecno navaja odpravo registracije in obvestilo Fursu.
Udeležba pri dobičku ostaja prostovoljna tako za podjetja kot za zaposlene.	Večina potrjuje prostovoljnost, nekateri pa temo povsem izpustijo.	Ni omenjeno	Da: Besedilo navaja, da udeležba ostaja prostovoljna za družbo in delavce.	Da: GZS izpostavlja ohranjeno načelo prostovoljnosti za oba.	Da: Udeležba ostaja prostovoljna za družbo in delavce.	Da: Udeležba ostaja prostovoljna za družbo in delavce.	Da: Udeležba ostaja prostovoljna za podjetja in delavce.	Ni omenjeno	Da: Udeležba ostaja prostovoljna za družbo in delavce.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da udeležba ostaja prostovoljna za družbo in delavce.
V Sloveniji je v sheme delitve dobička vključenih le 0,07 odstotka zaposlenih.	Večina potrjuje podatek ministrstva, nekateri ga ignorirajo.	Ni omenjeno	Da: Ministrstvo navaja podatek o 0,07 odstotka vključenih zaposlenih.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja točno ta podatek o nizki vključenosti.	Da: Članek navaja podatek o 0,07-odstotni vključenosti zaposlenih.	Da: Podatek ministrstva potrjuje 0,07-odstotno vključenost.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja podatek o 0,07-odstotni vključenosti zaposlenih.	Ni omenjeno	Da: Ministrstvo navaja podatek o 0,07 % vključenih zaposlenih.
GZS predlaga omilitev izključitvenih pogojev v parlamentarnem postopku.	STA in 24ur potrjujeta, ostali viri o predlogu molčijo.	Da: GZS poziva k omilitvi pogojev v parlamentarnem postopku.	Ni omenjeno	Da: GZS poziva k omilitvi pogojev v parlamentarnem postopku.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno

claims

Vlada je na terenski seji v Hrastniku potrdila predlog novega zakona o udeležbi delavcev pri dobičku.
Zakon uvaja tri sheme delitve: denarno, družbeniško in delniško.
Podjetja bodo lahko uveljavljala 100-odstotno davčno olajšavo za izplačan dobiček že v naslednjem letu.
Izplačila v denarju bodo obdavčena po 30-odstotni stopnji, delnice in deleži pa po 25-odstotni.
Ministrstvo za finance je sprva nasprotovalo predlogu zaradi tveganja prelivanja plač v ugodnejša izplačila.
Sindikati in delodajalci trdijo, da je vlada s potrditvijo zakona pred mnenjem ESS kršila pravila delovanja sveta.
Delež dobička za razdelitev med delavce se povečuje z 20 na 33 odstotkov.
Premier Golob trdi, da zakon zmanjšuje vrzel med delodajalci in delojemalci.
SBC meni, da podjetja nujno potrebujejo takšne mehanizme za dvig konkurenčnosti.
Zgornji limit izplačil se zvišuje na 20 odstotkov letne bruto mase plač.
Obvezna registracija pogodb se odpravlja in nadomešča z obvestilom Finančni upravi RS.
Udeležba pri dobičku ostaja prostovoljna tako za podjetja kot za zaposlene.
V Sloveniji je v sheme delitve dobička vključenih le 0,07 odstotka zaposlenih.
GZS predlaga omilitev izključitvenih pogojev v parlamentarnem postopku.

key differences

Delež dobička za razdelitev med delavce se povečuje z 20 na 33 odstotkov.: Večina potrjuje dvig, STA molči, Svet24 izpostavlja osnutek.
GZS predlaga omilitev izključitvenih pogojev v parlamentarnem postopku.: STA in 24ur potrjujeta, ostali viri o predlogu molčijo.
Izplačila v denarju bodo obdavčena po 30-odstotni stopnji, delnice in deleži pa po 25-odstotni.: Večina potrjuje, Svet24 navaja napačno stopnjo, uradni molčijo.
Ministrstvo za finance je sprva nasprotovalo predlogu zaradi tveganja prelivanja plač v ugodnejša izplačila.: Le Svet24 potrjuje skrbi MF, RTV delno, ostali molčijo.
Obvezna registracija pogodb se odpravlja in nadomešča z obvestilom Finančni upravi RS.: Večina potrjuje, STA in Svet24 molčita. Razlik v vsebini ni.
Podjetja bodo lahko uveljavljala 100-odstotno davčno olajšavo za izplačan dobiček že v naslednjem letu.: Večina potrjuje takojšnjo olajšavo, uradni viri so manj specifični.
Premier Golob trdi, da zakon zmanjšuje vrzel med delodajalci in delojemalci.: Le RTV, Mladina in Primorske citirajo Goloba; večina molči.
SBC meni, da podjetja nujno potrebujejo takšne mehanizme za dvig konkurenčnosti.: Le RTV potrjuje SBC; drugi molčijo ali citirajo le Kneza.
Sindikati in delodajalci trdijo, da je vlada s potrditvijo zakona pred mnenjem ESS kršila pravila delovanja sveta.: RTV potrjuje kršitev, Mladina in Primorske pa jo zanikata.
Udeležba pri dobičku ostaja prostovoljna tako za podjetja kot za zaposlene.: Večina potrjuje prostovoljnost, nekateri pa temo povsem izpustijo.
V Sloveniji je v sheme delitve dobička vključenih le 0,07 odstotka zaposlenih.: Večina potrjuje podatek ministrstva, nekateri ga ignorirajo.
Vlada je na terenski seji v Hrastniku potrdila predlog novega zakona o udeležbi delavcev pri dobičku.: Razlike v natančnosti lokacije seje (Hrastnik vs. Zasavje).
Zakon uvaja tri sheme delitve: denarno, družbeniško in delniško.: Večina potrjuje vse tri sheme, nekateri le delno ali sploh ne.
Zgornji limit izplačil se zvišuje na 20 odstotkov letne bruto mase plač.: Večina potrjuje dvig, STA in 24ur molčita, Svet24 pa je previden.

source analyses

24ur

Delež dobička za razdelitev med delavce se povečuje z 20 na 33 odstotkov.: Da: GZS navaja povečanje s petine na eno tretjino dobička.
GZS predlaga omilitev izključitvenih pogojev v parlamentarnem postopku.: Da: GZS poziva k omilitvi pogojev v parlamentarnem postopku.
Izplačila v denarju bodo obdavčena po 30-odstotni stopnji, delnice in deleži pa po 25-odstotni.: Delno: Omenjena je razlika v obdavčitvi med denarno in delniško shemo.
Ministrstvo za finance je sprva nasprotovalo predlogu zaradi tveganja prelivanja plač v ugodnejša izplačila.: Ni omenjeno
Obvezna registracija pogodb se odpravlja in nadomešča z obvestilom Finančni upravi RS.: Da: Omenjena je odprava registracije in obveščanje Fursa.
Podjetja bodo lahko uveljavljala 100-odstotno davčno olajšavo za izplačan dobiček že v naslednjem letu.: Delno: Omenjena je možnost uveljavljanja davčne olajšave.
Premier Golob trdi, da zakon zmanjšuje vrzel med delodajalci in delojemalci.: Ni omenjeno
SBC meni, da podjetja nujno potrebujejo takšne mehanizme za dvig konkurenčnosti.: Ni omenjeno
Sindikati in delodajalci trdijo, da je vlada s potrditvijo zakona pred mnenjem ESS kršila pravila delovanja sveta.: Ni omenjeno
Udeležba pri dobičku ostaja prostovoljna tako za podjetja kot za zaposlene.: Da: GZS izpostavlja ohranjeno načelo prostovoljnosti za oba.
V Sloveniji je v sheme delitve dobička vključenih le 0,07 odstotka zaposlenih.: Ni omenjeno
Vlada je na terenski seji v Hrastniku potrdila predlog novega zakona o udeležbi delavcev pri dobičku.: Delno: Članek potrjuje, da je vlada potrdila predlog zakona.
Zakon uvaja tri sheme delitve: denarno, družbeniško in delniško.: Delno: Omenjeni sta denarna in delniška shema (delnice/deleži).
Zgornji limit izplačil se zvišuje na 20 odstotkov letne bruto mase plač.: Ni omenjeno

Delo

Delež dobička za razdelitev med delavce se povečuje z 20 na 33 odstotkov.: Da: Delež se povečuje z največ 20 na 33 odstotkov dobička.
GZS predlaga omilitev izključitvenih pogojev v parlamentarnem postopku.: Ni omenjeno
Izplačila v denarju bodo obdavčena po 30-odstotni stopnji, delnice in deleži pa po 25-odstotni.: Da: Davek na denar bo 30 %, na delnice in deleže pa 25 %.
Ministrstvo za finance je sprva nasprotovalo predlogu zaradi tveganja prelivanja plač v ugodnejša izplačila.: Ni omenjeno
Obvezna registracija pogodb se odpravlja in nadomešča z obvestilom Finančni upravi RS.: Da: Zakon odpravlja registracijo in uvaja obvestilo Fursu.
Podjetja bodo lahko uveljavljala 100-odstotno davčno olajšavo za izplačan dobiček že v naslednjem letu.: Da: Podjetja lahko že naslednje leto uveljavljajo to olajšavo.
Premier Golob trdi, da zakon zmanjšuje vrzel med delodajalci in delojemalci.: Ni omenjeno
SBC meni, da podjetja nujno potrebujejo takšne mehanizme za dvig konkurenčnosti.: Ni omenjeno
Sindikati in delodajalci trdijo, da je vlada s potrditvijo zakona pred mnenjem ESS kršila pravila delovanja sveta.: Ni omenjeno
Udeležba pri dobičku ostaja prostovoljna tako za podjetja kot za zaposlene.: Da: Udeležba ostaja prostovoljna za družbo in delavce.
V Sloveniji je v sheme delitve dobička vključenih le 0,07 odstotka zaposlenih.: Da: Članek navaja točno ta podatek o nizki vključenosti.
Vlada je na terenski seji v Hrastniku potrdila predlog novega zakona o udeležbi delavcev pri dobičku.: Da: Vlada je med obiskom v Hrastniku potrdila predlog zakona.
Zakon uvaja tri sheme delitve: denarno, družbeniško in delniško.: Da: Predlog predvideva denarno, družbeniško in delniško shemo.
Zgornji limit izplačil se zvišuje na 20 odstotkov letne bruto mase plač.: Da: Zvišuje se z 10 na 20 odstotkov letnega bruto zneska plač.

Mladina

Delež dobička za razdelitev med delavce se povečuje z 20 na 33 odstotkov.: Da: Delež se povečuje z največ 20 na 33 odstotkov dobička.
GZS predlaga omilitev izključitvenih pogojev v parlamentarnem postopku.: Ni omenjeno
Izplačila v denarju bodo obdavčena po 30-odstotni stopnji, delnice in deleži pa po 25-odstotni.: Da: Za denar velja 30 %, za delnice in deleže pa 25 % obdavčitev.
Ministrstvo za finance je sprva nasprotovalo predlogu zaradi tveganja prelivanja plač v ugodnejša izplačila.: Ni omenjeno
Obvezna registracija pogodb se odpravlja in nadomešča z obvestilom Finančni upravi RS.: Da: Registracijo pogodb nadomešča obvestilo Fursu.
Podjetja bodo lahko uveljavljala 100-odstotno davčno olajšavo za izplačan dobiček že v naslednjem letu.: Da: Podjetja lahko uveljavljajo 100 % olajšavo že v naslednjem letu.
Premier Golob trdi, da zakon zmanjšuje vrzel med delodajalci in delojemalci.: Da: Golob je izjavil, da zakon zmanjšuje vrzel med obema stranema.
SBC meni, da podjetja nujno potrebujejo takšne mehanizme za dvig konkurenčnosti.: Delno: Jure Knez (Dewesoft) zakon hvali, SBC pa ni izrecno omenjen.
Sindikati in delodajalci trdijo, da je vlada s potrditvijo zakona pred mnenjem ESS kršila pravila delovanja sveta.: Ne: Golob in Han trdita, da je zakon usklajen in ne pričakujeta upora.
Udeležba pri dobičku ostaja prostovoljna tako za podjetja kot za zaposlene.: Da: Udeležba ostaja prostovoljna za družbo in delavce.
V Sloveniji je v sheme delitve dobička vključenih le 0,07 odstotka zaposlenih.: Da: Članek navaja podatek o 0,07-odstotni vključenosti zaposlenih.
Vlada je na terenski seji v Hrastniku potrdila predlog novega zakona o udeležbi delavcev pri dobičku.: Da: Vlada je predlog potrdila na terenski seji v Hrastniku.
Zakon uvaja tri sheme delitve: denarno, družbeniško in delniško.: Da: Zakon prinaša denarno, družbeniško in delniško shemo.
Zgornji limit izplačil se zvišuje na 20 odstotkov letne bruto mase plač.: Da: Limit se zvišuje z 10 na 20 odstotkov letnega bruto zneska plač.

Portal GOV.SI

Delež dobička za razdelitev med delavce se povečuje z 20 na 33 odstotkov.: Da: Predlog dviguje delež z največ 20 na 33 odstotkov.
GZS predlaga omilitev izključitvenih pogojev v parlamentarnem postopku.: Ni omenjeno
Izplačila v denarju bodo obdavčena po 30-odstotni stopnji, delnice in deleži pa po 25-odstotni.: Ni omenjeno
Ministrstvo za finance je sprva nasprotovalo predlogu zaradi tveganja prelivanja plač v ugodnejša izplačila.: Ni omenjeno
Obvezna registracija pogodb se odpravlja in nadomešča z obvestilom Finančni upravi RS.: Da: Namesto registracije se uvaja obvestilo Finančni upravi.
Podjetja bodo lahko uveljavljala 100-odstotno davčno olajšavo za izplačan dobiček že v naslednjem letu.: Delno: Omenjena je ugodnejša davčna obravnava, ne pa višina olajšave.
Premier Golob trdi, da zakon zmanjšuje vrzel med delodajalci in delojemalci.: Ni omenjeno
SBC meni, da podjetja nujno potrebujejo takšne mehanizme za dvig konkurenčnosti.: Ni omenjeno
Sindikati in delodajalci trdijo, da je vlada s potrditvijo zakona pred mnenjem ESS kršila pravila delovanja sveta.: Ni omenjeno
Udeležba pri dobičku ostaja prostovoljna tako za podjetja kot za zaposlene.: Ni omenjeno
V Sloveniji je v sheme delitve dobička vključenih le 0,07 odstotka zaposlenih.: Ni omenjeno
Vlada je na terenski seji v Hrastniku potrdila predlog novega zakona o udeležbi delavcev pri dobičku.: Da: Vlada je na terenski seji v Hrastniku sprejela predlog zakona.
Zakon uvaja tri sheme delitve: denarno, družbeniško in delniško.: Da: Zakon predvideva denarno, družbeniško in delniško obliko.
Zgornji limit izplačil se zvišuje na 20 odstotkov letne bruto mase plač.: Da: Besedilo potrjuje zvišanje limita na 20 % bruto mase plač.

Primorske Novice

Delež dobička za razdelitev med delavce se povečuje z 20 na 33 odstotkov.: Da: Besedilo potrjuje dvig z največ 20 na 33 odstotkov.
GZS predlaga omilitev izključitvenih pogojev v parlamentarnem postopku.: Ni omenjeno
Izplačila v denarju bodo obdavčena po 30-odstotni stopnji, delnice in deleži pa po 25-odstotni.: Da: Navedena je 30 % obdavčitev za denar in 25 % za delnice/deleže.
Ministrstvo za finance je sprva nasprotovalo predlogu zaradi tveganja prelivanja plač v ugodnejša izplačila.: Ni omenjeno
Obvezna registracija pogodb se odpravlja in nadomešča z obvestilom Finančni upravi RS.: Da: Besedilo izrecno navaja odpravo registracije in obvestilo Fursu.
Podjetja bodo lahko uveljavljala 100-odstotno davčno olajšavo za izplačan dobiček že v naslednjem letu.: Da: Članek potrjuje 100-odstotno olajšavo že v naslednjem letu.
Premier Golob trdi, da zakon zmanjšuje vrzel med delodajalci in delojemalci.: Da: Golob je izjavil, da zakon zmanjšuje vrzel med obema stranema.
SBC meni, da podjetja nujno potrebujejo takšne mehanizme za dvig konkurenčnosti.: Delno: Jure Knez (Dewesoft) zakon hvali, SBC pa ni neposredno omenjen.
Sindikati in delodajalci trdijo, da je vlada s potrditvijo zakona pred mnenjem ESS kršila pravila delovanja sveta.: Ne: Golob in Han trdita, da je zakon usklajen in ne pričakujeta upora.
Udeležba pri dobičku ostaja prostovoljna tako za podjetja kot za zaposlene.: Da: Članek navaja, da udeležba ostaja prostovoljna za družbo in delavce.
V Sloveniji je v sheme delitve dobička vključenih le 0,07 odstotka zaposlenih.: Da: Ministrstvo navaja podatek o 0,07 % vključenih zaposlenih.
Vlada je na terenski seji v Hrastniku potrdila predlog novega zakona o udeležbi delavcev pri dobičku.: Da: Vlada je predlog potrdila, lokacija Hrastnik je v uvodu.
Zakon uvaja tri sheme delitve: denarno, družbeniško in delniško.: Da: Članek izrecno našteva te tri sheme delitve.
Zgornji limit izplačil se zvišuje na 20 odstotkov letne bruto mase plač.: Da: Navedeno je zvišanje z 10 na 20 odstotkov bruto mase plač.

RTV Slovenija

Delež dobička za razdelitev med delavce se povečuje z 20 na 33 odstotkov.: Da: Besedilo potrjuje dvig z največ 20 na 33 odstotkov dobička.
GZS predlaga omilitev izključitvenih pogojev v parlamentarnem postopku.: Ni omenjeno
Izplačila v denarju bodo obdavčena po 30-odstotni stopnji, delnice in deleži pa po 25-odstotni.: Da: Navedene so točno te davčne stopnje za denar in deleže.
Ministrstvo za finance je sprva nasprotovalo predlogu zaradi tveganja prelivanja plač v ugodnejša izplačila.: Delno: Omenjeno je, da gradivo sprva ni bilo usklajeno z MF.
Obvezna registracija pogodb se odpravlja in nadomešča z obvestilom Finančni upravi RS.: Da: Članek potrjuje odpravo registracije in uvedbo obvestila Fursu.
Podjetja bodo lahko uveljavljala 100-odstotno davčno olajšavo za izplačan dobiček že v naslednjem letu.: Da: Navedeno je, da lahko olajšavo uveljavljajo že v naslednjem letu.
Premier Golob trdi, da zakon zmanjšuje vrzel med delodajalci in delojemalci.: Da: Golob je izjavil, da se s tem zmanjšuje vrzel med obema stranema.
SBC meni, da podjetja nujno potrebujejo takšne mehanizme za dvig konkurenčnosti.: Da: SBC v sporočilu navaja nujnost mehanizmov za konkurenčnost.
Sindikati in delodajalci trdijo, da je vlada s potrditvijo zakona pred mnenjem ESS kršila pravila delovanja sveta.: Da: Počivavšek (sindikati) in Smrekar (delodajalci) to izrecno trdita.
Udeležba pri dobičku ostaja prostovoljna tako za podjetja kot za zaposlene.: Da: Besedilo navaja, da udeležba ostaja prostovoljna za družbo in delavce.
V Sloveniji je v sheme delitve dobička vključenih le 0,07 odstotka zaposlenih.: Da: Ministrstvo navaja podatek o 0,07 odstotka vključenih zaposlenih.
Vlada je na terenski seji v Hrastniku potrdila predlog novega zakona o udeležbi delavcev pri dobičku.: Delno: Vlada je zakon potrdila, omenjen je obisk v Trbovljah in Zasavju.
Zakon uvaja tri sheme delitve: denarno, družbeniško in delniško.: Da: Članek izrecno našteva te tri sheme delitve.
Zgornji limit izplačil se zvišuje na 20 odstotkov letne bruto mase plač.: Da: Članek navaja zvišanje z 10 na 20 odstotkov bruto zneska plač.

STA

Delež dobička za razdelitev med delavce se povečuje z 20 na 33 odstotkov.: Ni omenjeno
GZS predlaga omilitev izključitvenih pogojev v parlamentarnem postopku.: Da: GZS poziva k omilitvi pogojev v parlamentarnem postopku.
Izplačila v denarju bodo obdavčena po 30-odstotni stopnji, delnice in deleži pa po 25-odstotni.: Ni omenjeno
Ministrstvo za finance je sprva nasprotovalo predlogu zaradi tveganja prelivanja plač v ugodnejša izplačila.: Ni omenjeno
Obvezna registracija pogodb se odpravlja in nadomešča z obvestilom Finančni upravi RS.: Ni omenjeno
Podjetja bodo lahko uveljavljala 100-odstotno davčno olajšavo za izplačan dobiček že v naslednjem letu.: Ni omenjeno
Premier Golob trdi, da zakon zmanjšuje vrzel med delodajalci in delojemalci.: Ni omenjeno
SBC meni, da podjetja nujno potrebujejo takšne mehanizme za dvig konkurenčnosti.: Ni omenjeno
Sindikati in delodajalci trdijo, da je vlada s potrditvijo zakona pred mnenjem ESS kršila pravila delovanja sveta.: Ni omenjeno
Udeležba pri dobičku ostaja prostovoljna tako za podjetja kot za zaposlene.: Ni omenjeno
V Sloveniji je v sheme delitve dobička vključenih le 0,07 odstotka zaposlenih.: Ni omenjeno
Vlada je na terenski seji v Hrastniku potrdila predlog novega zakona o udeležbi delavcev pri dobičku.: Delno: Vlada je v torek potrdila predlog zakona, kraj ni naveden.
Zakon uvaja tri sheme delitve: denarno, družbeniško in delniško.: Ni omenjeno
Zgornji limit izplačil se zvišuje na 20 odstotkov letne bruto mase plač.: Ni omenjeno

SiOL

Delež dobička za razdelitev med delavce se povečuje z 20 na 33 odstotkov.: Da: Delež se povečuje z največ 20 na 33 odstotkov dobička.
GZS predlaga omilitev izključitvenih pogojev v parlamentarnem postopku.: Ni omenjeno
Izplačila v denarju bodo obdavčena po 30-odstotni stopnji, delnice in deleži pa po 25-odstotni.: Da: Za denar velja 30 %, za delnice in deleže pa 25 % obdavčitev.
Ministrstvo za finance je sprva nasprotovalo predlogu zaradi tveganja prelivanja plač v ugodnejša izplačila.: Ni omenjeno
Obvezna registracija pogodb se odpravlja in nadomešča z obvestilom Finančni upravi RS.: Da: Registracijo pogodb nadomešča obvestilo Fursu.
Podjetja bodo lahko uveljavljala 100-odstotno davčno olajšavo za izplačan dobiček že v naslednjem letu.: Da: Olajšavo bo mogoče uveljavljati že v naslednjem letu.
Premier Golob trdi, da zakon zmanjšuje vrzel med delodajalci in delojemalci.: Ni omenjeno
SBC meni, da podjetja nujno potrebujejo takšne mehanizme za dvig konkurenčnosti.: Ni omenjeno
Sindikati in delodajalci trdijo, da je vlada s potrditvijo zakona pred mnenjem ESS kršila pravila delovanja sveta.: Ni omenjeno
Udeležba pri dobičku ostaja prostovoljna tako za podjetja kot za zaposlene.: Da: Udeležba ostaja prostovoljna za družbo in delavce.
V Sloveniji je v sheme delitve dobička vključenih le 0,07 odstotka zaposlenih.: Da: Članek navaja podatek o 0,07-odstotni vključenosti zaposlenih.
Vlada je na terenski seji v Hrastniku potrdila predlog novega zakona o udeležbi delavcev pri dobičku.: Da: Vlada je predlog potrdila na terenski seji v Hrastniku.
Zakon uvaja tri sheme delitve: denarno, družbeniško in delniško.: Delno: Omenja izplačila v denarju, delnicah in deležih.
Zgornji limit izplačil se zvišuje na 20 odstotkov letne bruto mase plač.: Da: Limit se z 10 zvišuje na 20 odstotkov letne bruto mase plač.

Svet24

Delež dobička za razdelitev med delavce se povečuje z 20 na 33 odstotkov.: Delno: Prvotni osnutek predvideva povečanje na največ 33 odstotkov.
GZS predlaga omilitev izključitvenih pogojev v parlamentarnem postopku.: Ni omenjeno
Izplačila v denarju bodo obdavčena po 30-odstotni stopnji, delnice in deleži pa po 25-odstotni.: Ne: Omenjena je 25-odstotna obdavčitev za denarno shemo.
Ministrstvo za finance je sprva nasprotovalo predlogu zaradi tveganja prelivanja plač v ugodnejša izplačila.: Da: MF je skrbelo prelivanje plačil v ugodnejši način izplačila.
Obvezna registracija pogodb se odpravlja in nadomešča z obvestilom Finančni upravi RS.: Ni omenjeno
Podjetja bodo lahko uveljavljala 100-odstotno davčno olajšavo za izplačan dobiček že v naslednjem letu.: Ni omenjeno
Premier Golob trdi, da zakon zmanjšuje vrzel med delodajalci in delojemalci.: Ni omenjeno
SBC meni, da podjetja nujno potrebujejo takšne mehanizme za dvig konkurenčnosti.: Ni omenjeno
Sindikati in delodajalci trdijo, da je vlada s potrditvijo zakona pred mnenjem ESS kršila pravila delovanja sveta.: Ni omenjeno
Udeležba pri dobičku ostaja prostovoljna tako za podjetja kot za zaposlene.: Ni omenjeno
V Sloveniji je v sheme delitve dobička vključenih le 0,07 odstotka zaposlenih.: Ni omenjeno
Vlada je na terenski seji v Hrastniku potrdila predlog novega zakona o udeležbi delavcev pri dobičku.: Delno: Vlada obravnava predlog na terenski seji v Zasavju.
Zakon uvaja tri sheme delitve: denarno, družbeniško in delniško.: Delno: Članek izrecno omenja le denarno shemo.
Zgornji limit izplačil se zvišuje na 20 odstotkov letne bruto mase plač.: Delno: Osnutek omenja limit do 20 odstotkov letnega zneska plač.

Večer

Delež dobička za razdelitev med delavce se povečuje z 20 na 33 odstotkov.: Da: Predlog zvišuje delež z 20 na 33 odstotkov dobička.
GZS predlaga omilitev izključitvenih pogojev v parlamentarnem postopku.: Ni omenjeno
Izplačila v denarju bodo obdavčena po 30-odstotni stopnji, delnice in deleži pa po 25-odstotni.: Da: Navedeni sta stopnji 30 % za denar in 25 % za delnice/deleže.
Ministrstvo za finance je sprva nasprotovalo predlogu zaradi tveganja prelivanja plač v ugodnejša izplačila.: Ni omenjeno
Obvezna registracija pogodb se odpravlja in nadomešča z obvestilom Finančni upravi RS.: Da: Registracijo nadomešča obvestilo Finančni upravi RS.
Podjetja bodo lahko uveljavljala 100-odstotno davčno olajšavo za izplačan dobiček že v naslednjem letu.: Da: Olajšava bo mogoča že v naslednjem letu namesto po treh.
Premier Golob trdi, da zakon zmanjšuje vrzel med delodajalci in delojemalci.: Delno: Han omenja kulturo sodelovanja, Golob ni neposredno citiran.
SBC meni, da podjetja nujno potrebujejo takšne mehanizme za dvig konkurenčnosti.: Delno: Han omenja dvig produktivnosti, SBC pa ni izpostavljen.
Sindikati in delodajalci trdijo, da je vlada s potrditvijo zakona pred mnenjem ESS kršila pravila delovanja sveta.: Ni omenjeno
Udeležba pri dobičku ostaja prostovoljna tako za podjetja kot za zaposlene.: Da: Udeležba ostaja prostovoljna za podjetja in delavce.
V Sloveniji je v sheme delitve dobička vključenih le 0,07 odstotka zaposlenih.: Da: Podatek ministrstva potrjuje 0,07-odstotno vključenost.
Vlada je na terenski seji v Hrastniku potrdila predlog novega zakona o udeležbi delavcev pri dobičku.: Delno: Vlada je potrdila predlog, lokacija seje ni omenjena.
Zakon uvaja tri sheme delitve: denarno, družbeniško in delniško.: Da: Zakon uvaja denarno, družbeniško in delniško shemo.
Zgornji limit izplačil se zvišuje na 20 odstotkov letne bruto mase plač.: Da: Zgornja meja se podvaja z 10 na 20 odstotkov mase plač.

Analiza sentimenta

Entiteta	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	24ur	Delo	Mladina	Večer	Portal GOV.SI	SiOL	Svet24	Primorske Novice
Vlada Republike Slovenije	Večina nevtralna, Mladina hvali, RTV izpostavlja kritike.	Nevtralno: Omenjena le kot predlagateljica zakona, ki ga je potrdila.	Negativno: Sindikati in delodajalci ji očitajo kršenje pravil ESS.	Nevtralno: Omenjena kot pripravljalec zakona brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: Omenjena le kot organ, ki je potrdil predlog zakona.	Pozitivno: avtor navaja, da zakon zmanjšuje bremena in uvaja pravičnost.	Nevtralno: Omenjena kot predlagateljica zakona brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: Informativno poročanje o seji in sprejetih ukrepih.	Nevtralno: Omenjena kot predlagatelj zakona brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: Omenjena v vlogi organa, ki obravnava predlog zakona.	Nevtralno: Omenjena kot predlagateljica zakona brez meta-vrednotenja.
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport	Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v interpretaciji.	Ni omenjeno	Nevtralno: Navedeno kot vir informacij o vsebini zakona.	Nevtralno: Omenjeno v kontekstu odprave administrativne registracije.	Nevtralno: Omenjeno kot pripravljalec zakona in vir pričakovanj.	Nevtralno: navedeno kot vir informacij o vsebini predloga zakona.	Nevtralno: Navedeno kot vir podatkov in pripravljalec zakona.	Ni omenjeno	Nevtralno: Navedeno kot vir informacij o vsebini zakona.	Nevtralno: Navedeno kot pripravljalec zakona brez vrednotenja.	Nevtralno: Navedeno kot vir informacij o vsebini in ciljih zakona.
Finančna uprava RS (Furs)	Vsi viri so nevtralni, razlika je le v (ne)omenjanju.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena le v kontekstu novega postopka obveščanja.	Nevtralno: Omenjena kot organ, ki ga bo treba po novem obvestiti.	Nevtralno: Omenjena le v kontekstu prejemanja obvestil o pogodbah.	Nevtralno: omenjena le v kontekstu novega načina obveščanja.	Nevtralno: Omenjena le v kontekstu poenostavljenega obveščanja.	Nevtralno: Omenjena le v kontekstu novega postopka obveščanja.	Nevtralno: Omenjena le v kontekstu novega postopka obveščanja.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena le v kontekstu novega postopka obveščanja.
Matjaž Han	Vsi viri so nevtralni, razlika je le v stopnji izpostavljenosti.	Ni omenjeno	Nevtralno: Citiran kot govorec, ki zagovarja prednosti zakona.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: citiran kot govorec, ki pojasnjuje namen zakona.	Nevtralno: Citiran kot govorec, ki pojasnjuje cilje zakona.	Ni omenjeno	Nevtralno: Citiran kot govorec brez dodatnega meta-vrednotenja.	Nevtralno: Omenjen le kot vodja ministrstva, ki je pripravilo zakon.	Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki utemeljuje prednosti zakona.
Ekonomsko-socialni svet (ESS)	Vsi viri so nevtralni; razlika je le v navajanju kršitev.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen kot organ, čigar pravila naj bi bila kršena.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen le kot organ, ki je obravnaval predlog zakona.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen le kot organ, ki obravnava predlog zakona.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen kot organ, ki je obravnaval predlog zakona.
Robert Golob	Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v interpretaciji.	Ni omenjeno	Nevtralno: Citiran kot govorec, ki pojasnjuje cilje zakona.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: citiran kot govorec, ki pojasnjuje cilje zakona.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki pojasnjuje cilje zakona.
Dewesoft	Enotno pozitiven zgled; razlika le v političnem vs. okoljskem poudarku.	Ni omenjeno	Pozitivno: Premier podjetje izpostavi kot vzor za nove ureditve.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Pozitivno: izpostavljeno kot zgled za preobrazbo okolja.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Pozitivno: Izpostavljeno kot zgled dobre prakse za preobrazbo okolja.
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS)	STA in 24ur nevtralno o predlogih, drugi viri molčijo.	Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki podaja oceno in predloge sprememb.	Ni omenjeno	Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki podaja mnenje o zakonu.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Ministrstvo za finance	Le RTV in Svet24 nevtralno izpostavljata zadržke organa.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjeno le v kontekstu (ne)usklajevanja gradiva.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Opisano kot vir pomislekov, a brez meta-vrednotenja avtorja.	Ni omenjeno
Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam	Le RTV poroča nevtralno, ostali viri entitete ne omenjajo.	Ni omenjeno	Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki opozarja na kršitve.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS)	Le RTV poroča, drugi molčijo; tam nastopa kot kritik vlade.	Ni omenjeno	Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki kritizira vladni postopek.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Klub slovenskih podjetnikov (SBC)	Le RTV Slovenija poroča o njih, in sicer s pozitivnim poudarkom.	Ni omenjeno	Pozitivno: Avtor navaja njihovo zaslugo za pripravo predloga.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Jakob Počivavšek	Le RTV poroča nevtralno, ostali viri ga sploh ne omenjajo.	Ni omenjeno	Nevtralno: Citiran kot govorec, ki opozarja na kršitve pravil.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Miro Smrekar	Le RTV Slovenija ga navaja kot nevtralnega kritika postopka.	Ni omenjeno	Nevtralno: Citiran kot govorec, ki izraža skrb glede postopka.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Joc Pečečnik	Le RTV ga izpostavlja kot ključnega akterja sprememb.	Ni omenjeno	Pozitivno: Izpostavljen kot zaslužen za korak k novemu zakonu.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno

entities

Vlada Republike Slovenije
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport
Finančna uprava RS (Furs)
Matjaž Han
Ekonomsko-socialni svet (ESS)
Robert Golob
Dewesoft
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS)
Ministrstvo za finance
Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam
Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS)
Klub slovenskih podjetnikov (SBC)
Jakob Počivavšek
Miro Smrekar
Joc Pečečnik

key differences

Dewesoft: Enotno pozitiven zgled; razlika le v političnem vs. okoljskem poudarku.
Ekonomsko-socialni svet (ESS): Vsi viri so nevtralni; razlika je le v navajanju kršitev.
Finančna uprava RS (Furs): Vsi viri so nevtralni, razlika je le v (ne)omenjanju.
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS): STA in 24ur nevtralno o predlogih, drugi viri molčijo.
Jakob Počivavšek: Le RTV poroča nevtralno, ostali viri ga sploh ne omenjajo.
Joc Pečečnik: Le RTV ga izpostavlja kot ključnega akterja sprememb.
Klub slovenskih podjetnikov (SBC): Le RTV Slovenija poroča o njih, in sicer s pozitivnim poudarkom.
Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam: Le RTV poroča nevtralno, ostali viri entitete ne omenjajo.
Matjaž Han: Vsi viri so nevtralni, razlika je le v stopnji izpostavljenosti.
Ministrstvo za finance: Le RTV in Svet24 nevtralno izpostavljata zadržke organa.
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport: Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v interpretaciji.
Miro Smrekar: Le RTV Slovenija ga navaja kot nevtralnega kritika postopka.
Robert Golob: Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v interpretaciji.
Vlada Republike Slovenije: Večina nevtralna, Mladina hvali, RTV izpostavlja kritike.
Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS): Le RTV poroča, drugi molčijo; tam nastopa kot kritik vlade.

source analyses

24ur

Dewesoft: Ni omenjeno
Ekonomsko-socialni svet (ESS): Ni omenjeno
Finančna uprava RS (Furs): Nevtralno: Omenjena kot organ, ki ga bo treba po novem obvestiti.
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS): Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki podaja mnenje o zakonu.
Jakob Počivavšek: Ni omenjeno
Joc Pečečnik: Ni omenjeno
Klub slovenskih podjetnikov (SBC): Ni omenjeno
Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam: Ni omenjeno
Matjaž Han: Ni omenjeno
Ministrstvo za finance: Ni omenjeno
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport: Nevtralno: Omenjeno v kontekstu odprave administrativne registracije.
Miro Smrekar: Ni omenjeno
Robert Golob: Ni omenjeno
Vlada Republike Slovenije: Nevtralno: Omenjena kot pripravljalec zakona brez meta-vrednotenja.
Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS): Ni omenjeno

Delo

Dewesoft: Ni omenjeno
Ekonomsko-socialni svet (ESS): Ni omenjeno
Finančna uprava RS (Furs): Nevtralno: Omenjena le v kontekstu prejemanja obvestil o pogodbah.
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS): Ni omenjeno
Jakob Počivavšek: Ni omenjeno
Joc Pečečnik: Ni omenjeno
Klub slovenskih podjetnikov (SBC): Ni omenjeno
Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam: Ni omenjeno
Matjaž Han: Ni omenjeno
Ministrstvo za finance: Ni omenjeno
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport: Nevtralno: Omenjeno kot pripravljalec zakona in vir pričakovanj.
Miro Smrekar: Ni omenjeno
Robert Golob: Ni omenjeno
Vlada Republike Slovenije: Nevtralno: Omenjena le kot organ, ki je potrdil predlog zakona.
Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS): Ni omenjeno

Mladina

Dewesoft: Pozitivno: izpostavljeno kot zgled za preobrazbo okolja.
Ekonomsko-socialni svet (ESS): Nevtralno: omenjen le kot organ, ki je obravnaval predlog zakona.
Finančna uprava RS (Furs): Nevtralno: omenjena le v kontekstu novega načina obveščanja.
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS): Ni omenjeno
Jakob Počivavšek: Ni omenjeno
Joc Pečečnik: Ni omenjeno
Klub slovenskih podjetnikov (SBC): Ni omenjeno
Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam: Ni omenjeno
Matjaž Han: Nevtralno: citiran kot govorec, ki pojasnjuje namen zakona.
Ministrstvo za finance: Ni omenjeno
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport: Nevtralno: navedeno kot vir informacij o vsebini predloga zakona.
Miro Smrekar: Ni omenjeno
Robert Golob: Nevtralno: citiran kot govorec, ki pojasnjuje cilje zakona.
Vlada Republike Slovenije: Pozitivno: avtor navaja, da zakon zmanjšuje bremena in uvaja pravičnost.
Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS): Ni omenjeno

Portal GOV.SI

Dewesoft: Ni omenjeno
Ekonomsko-socialni svet (ESS): Ni omenjeno
Finančna uprava RS (Furs): Nevtralno: Omenjena le v kontekstu novega postopka obveščanja.
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS): Ni omenjeno
Jakob Počivavšek: Ni omenjeno
Joc Pečečnik: Ni omenjeno
Klub slovenskih podjetnikov (SBC): Ni omenjeno
Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam: Ni omenjeno
Matjaž Han: Ni omenjeno
Ministrstvo za finance: Ni omenjeno
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport: Ni omenjeno
Miro Smrekar: Ni omenjeno
Robert Golob: Ni omenjeno
Vlada Republike Slovenije: Nevtralno: Informativno poročanje o seji in sprejetih ukrepih.
Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS): Ni omenjeno

Primorske Novice

Dewesoft: Pozitivno: Izpostavljeno kot zgled dobre prakse za preobrazbo okolja.
Ekonomsko-socialni svet (ESS): Nevtralno: Omenjen kot organ, ki je obravnaval predlog zakona.
Finančna uprava RS (Furs): Nevtralno: Omenjena le v kontekstu novega postopka obveščanja.
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS): Ni omenjeno
Jakob Počivavšek: Ni omenjeno
Joc Pečečnik: Ni omenjeno
Klub slovenskih podjetnikov (SBC): Ni omenjeno
Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam: Ni omenjeno
Matjaž Han: Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki utemeljuje prednosti zakona.
Ministrstvo za finance: Ni omenjeno
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport: Nevtralno: Navedeno kot vir informacij o vsebini in ciljih zakona.
Miro Smrekar: Ni omenjeno
Robert Golob: Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki pojasnjuje cilje zakona.
Vlada Republike Slovenije: Nevtralno: Omenjena kot predlagateljica zakona brez meta-vrednotenja.
Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS): Ni omenjeno

RTV Slovenija

Dewesoft: Pozitivno: Premier podjetje izpostavi kot vzor za nove ureditve.
Ekonomsko-socialni svet (ESS): Nevtralno: Omenjen kot organ, čigar pravila naj bi bila kršena.
Finančna uprava RS (Furs): Nevtralno: Omenjena le v kontekstu novega postopka obveščanja.
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS): Ni omenjeno
Jakob Počivavšek: Nevtralno: Citiran kot govorec, ki opozarja na kršitve pravil.
Joc Pečečnik: Pozitivno: Izpostavljen kot zaslužen za korak k novemu zakonu.
Klub slovenskih podjetnikov (SBC): Pozitivno: Avtor navaja njihovo zaslugo za pripravo predloga.
Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam: Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki opozarja na kršitve.
Matjaž Han: Nevtralno: Citiran kot govorec, ki zagovarja prednosti zakona.
Ministrstvo za finance: Nevtralno: Omenjeno le v kontekstu (ne)usklajevanja gradiva.
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport: Nevtralno: Navedeno kot vir informacij o vsebini zakona.
Miro Smrekar: Nevtralno: Citiran kot govorec, ki izraža skrb glede postopka.
Robert Golob: Nevtralno: Citiran kot govorec, ki pojasnjuje cilje zakona.
Vlada Republike Slovenije: Negativno: Sindikati in delodajalci ji očitajo kršenje pravil ESS.
Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS): Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki kritizira vladni postopek.

STA

Dewesoft: Ni omenjeno
Ekonomsko-socialni svet (ESS): Ni omenjeno
Finančna uprava RS (Furs): Ni omenjeno
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS): Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki podaja oceno in predloge sprememb.
Jakob Počivavšek: Ni omenjeno
Joc Pečečnik: Ni omenjeno
Klub slovenskih podjetnikov (SBC): Ni omenjeno
Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam: Ni omenjeno
Matjaž Han: Ni omenjeno
Ministrstvo za finance: Ni omenjeno
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport: Ni omenjeno
Miro Smrekar: Ni omenjeno
Robert Golob: Ni omenjeno
Vlada Republike Slovenije: Nevtralno: Omenjena le kot predlagateljica zakona, ki ga je potrdila.
Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS): Ni omenjeno

SiOL

Dewesoft: Ni omenjeno
Ekonomsko-socialni svet (ESS): Nevtralno: Omenjen le kot organ, ki obravnava predlog zakona.
Finančna uprava RS (Furs): Nevtralno: Omenjena le v kontekstu novega postopka obveščanja.
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS): Ni omenjeno
Jakob Počivavšek: Ni omenjeno
Joc Pečečnik: Ni omenjeno
Klub slovenskih podjetnikov (SBC): Ni omenjeno
Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam: Ni omenjeno
Matjaž Han: Nevtralno: Citiran kot govorec brez dodatnega meta-vrednotenja.
Ministrstvo za finance: Ni omenjeno
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport: Nevtralno: Navedeno kot vir informacij o vsebini zakona.
Miro Smrekar: Ni omenjeno
Robert Golob: Ni omenjeno
Vlada Republike Slovenije: Nevtralno: Omenjena kot predlagatelj zakona brez meta-vrednotenja.
Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS): Ni omenjeno

Svet24

Dewesoft: Ni omenjeno
Ekonomsko-socialni svet (ESS): Ni omenjeno
Finančna uprava RS (Furs): Ni omenjeno
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS): Ni omenjeno
Jakob Počivavšek: Ni omenjeno
Joc Pečečnik: Ni omenjeno
Klub slovenskih podjetnikov (SBC): Ni omenjeno
Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam: Ni omenjeno
Matjaž Han: Nevtralno: Omenjen le kot vodja ministrstva, ki je pripravilo zakon.
Ministrstvo za finance: Nevtralno: Opisano kot vir pomislekov, a brez meta-vrednotenja avtorja.
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport: Nevtralno: Navedeno kot pripravljalec zakona brez vrednotenja.
Miro Smrekar: Ni omenjeno
Robert Golob: Ni omenjeno
Vlada Republike Slovenije: Nevtralno: Omenjena v vlogi organa, ki obravnava predlog zakona.
Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS): Ni omenjeno

Večer

Dewesoft: Ni omenjeno
Ekonomsko-socialni svet (ESS): Ni omenjeno
Finančna uprava RS (Furs): Nevtralno: Omenjena le v kontekstu poenostavljenega obveščanja.
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS): Ni omenjeno
Jakob Počivavšek: Ni omenjeno
Joc Pečečnik: Ni omenjeno
Klub slovenskih podjetnikov (SBC): Ni omenjeno
Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam: Ni omenjeno
Matjaž Han: Nevtralno: Citiran kot govorec, ki pojasnjuje cilje zakona.
Ministrstvo za finance: Ni omenjeno
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport: Nevtralno: Navedeno kot vir podatkov in pripravljalec zakona.
Miro Smrekar: Ni omenjeno
Robert Golob: Ni omenjeno
Vlada Republike Slovenije: Nevtralno: Omenjena kot predlagateljica zakona brez meta-vrednotenja.
Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS): Ni omenjeno

Viri

articles

article order
22
body
Ljubljana, 10. decembra (STA) - Predlog zakona o udeležbi delavcev pri dobičku, ki ga je v torek potrdila vlada, je korak v pravo smer, so danes ocenili v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Ob tem so pozvali, naj se v parlamentarnem postopku v predlogu omili nekatere izključitvene pogoje, saj ...
language
slv
published at
2025-12-10T11:19:01
source
STA
title
GZS podpira predlagani zakon o udeležbi delavcev pri dobičku, predlaga pa nekaj sprememb
url
https://www.sta.si/3498111/
article order
12
body
Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je pojasnil, da je predlog zakona predmet dopisne seje ESS-ja, ki je bila sklicana dopoldne in bo trajala do četrtka do 10. ure. "Vlada je tako s tem, ko je predlog zakona sprejela pred opredelitvijo Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), kršila pravila o delovanju ESS-ja in sklep ESS-ja, s katerim smo se v petek dogovorili glede poteka nadaljnje obravnave predmetnega zakona," je poudaril. Na potrditev mimo ESS-ja je opozoril tudi generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Miro Smrekar. Po njegovih besedah so socialni partnerji o rešitvah na področju udeležbe delavcev pri dobičku nazadnje razpravljali junija lani. "V vmesnem času je bilo ves čas govora o tem zakonu, hkrati pa nič povedanega," je dejal in spomnil je, da bi morali gradivo na ESS-ju obravnavati minuli petek. Ker so ga na mizo dobili tik pred zdajci in ker še ni bilo usklajeno z ministrstvom za finance, so se dogovorili, da počakajo na končni predlog. Ko so ga danes dobili in začeli obravnavo na dopisni seji, pa ga je torej vlada že potrdila, "kar je absolutno kršenje pravil". V Pergamu vsebine predloga še ne morejo komentirati, saj ga še niso uspeli proučiti in preveriti, v čem so razlike od dosedanjih verzij, je dejal Počivavšek. Da za to potrebujejo čas, je povedal tudi Smrekar. Z različico, ki je bila na mizi junija lani, so bili razmeroma zadovoljni na obeh straneh. Za delodajalce je, tako Smrekar, najbolj pomembno, da je pri udeležbi delavcev pri dobičku predvidena prostovoljnost. Nov zakon je po njegovih besedah potreben, saj naj bi aktualnega koristilo le osem podjetij. "Skeptičen pa sem, ker zopet nismo sodelovali pri zadnjih pogovorih o oblikovanju tega ukrepa, kar pomeni, da bodo podjetja morda zopet ocenila, da ne gre za zadostno motivacijo in bo to zopet mrtva črka na papirju," je menil Smrekar. Predlog pa pozdravljajo v Klubu slovenskih podjetnikov (SBC). "Gre za pomemben korak, za katerega je z večletnim delom zaslužno vodstvo SBC-ja, v prvi vrsti predsednik kluba Joc Pečečnik, podpredsednik SBC-ja Igor Akrapovič in nekdanji predsednik SBC-ja Jure Knez," so zapisali v sporočilu za javnost. "Podjetja v trenutnih gospodarskih razmerah namreč nujno potrebujejo tovrstne mehanizme za dvig svoje konkurenčnosti," so pristavili. Predloga novega zakona o udeležbi delavcev pri dobičku na novo ureja udeležbo zaposlenih pri delitvi dobička. Povečuje se delež dobička, ki se lahko razdeli med delavce z obstoječih največ 20 odstotkov na 33 odstotkov dobička posameznega poslovnega leta, prav tako tudi povišuje zgornji limit izplačil. Ta bi se z 10 odstotkov zvišal na 20 odstotkov letnega bruto zneska plač, od tega bi bila polovica izplačila, torej 10 odstotkov bruto mase plač, v denarju, so predlog povzeli na ministrstvu za gospodarstvo. Predvidena je tudi odprava obvezne registracije pogodb, ki jih nadomešča obvestilo finančni upravi (Furs). Predlog zakona prinaša tri sheme delitve dobička: denarno shemo z delitvijo dobička v denarju, družbeniško shemo z delitvijo dobička v deležih in delniško shemo z delitvijo dobička v delnicah. Nova ureditev delitve dobička med delavce je po navedbah ministrstva privlačna tako za podjetja kot za zaposlene, saj uvaja tudi ugodnejšo davčno olajšavo. Podjetja lahko za dobiček, izplačan zaposlenim, uveljavljajo stoodstotno davčno olajšavo, ki jo lahko uveljavljajo že v naslednjem letu, ne šele po treh letih, kot to določa zdajšnji zakon. Prav tako je ugodnejša davčna obravnava dohodkov zaposlenih: za izplačila v denarju 30 odstotkov, za prejete delnice in deleže 25 odstotkov. Udeležba pri dobičku ostaja kot doslej prostovoljna za družbo in delavce. Pri dobičku bi morali biti udeleženi vsi delavci pod enakimi pogoji in merili, o katerih se družba in delavci dogovorijo z medsebojno pogodbo, če pa pogodbe ni, bi morala družba upoštevati v zakonu določene pogoje in merila. Kot je v izjavi za medije ob obisku podjetja Dewesoft v Trbovljah dejal premier Robert Golob, se s predlaganim zakonom krepi pripadnost delavcev podjetjem in zmanjšuje vrzel med delodajalci in delojemalci. Poudaril je, da vlada z zakoni o obvezni božičnici, o lastniški zadrugi delavcev in o udeležbi delavcev pri dobičku zaokrožuje področje sprememb za delavce tako, da se skuša preobraziti "kapitalistično okolje, ki je včasih zelo surovo, ker ima lastnik praktično prvo in zadnjo besedo", in sicer tudi po vzoru Dewesofta. "Verjamem, da bodo lahko podjetja s tem, ko se bo delavce in vodstvene kadre zbližalo pri doseganju skupnih ciljev, ustvarjala še boljše rezultate, in ne nazadnje, kot smo se danes prepričali v Zasavju, tudi vračala več v lokalno okolje," je sklenil predsednik vlade. Gospodarski minister Matjaž Han je medtem poudaril, da je "kapital brez idej in znanja mrtev kapital". Kot je navedel, se bodo lahko z novim zakonom zaposlenim zagotovile višje plače in jih zadržale v podjetjih. Če bo treba, bodo predlog zakona v parlamentarnem postopku še popravili, je napovedal. "Zakon je namenjen dvigu produktivnosti našega gospodarstva z boljšim vključevanjem, motiviranjem in nagrajevanjem delavcev," pa so Hana v sporočilu za javnost že pred tem povzeli na ministrstvu za gospodarstvo. "Vesel sem, da smo po dveh letih in pol, odkar je zakon pripravljen, končno uskladili rešitve in da lahko to pomembno pridobitev za delavce in za gospodarstvo uzakonimo še v tem mandatu," je povedal. Soustanovitelj in direktor družbe Dewesoft Jure Knez je zakon označil kot dober, se pa boji, da v Sloveniji ostaja "neki strah", zaradi katerega potem spremembe težko zaživijo v praksi. Za napredovanje države so potrebni spoštovanje, zaupanje in konstruktiven dialog, je poudaril. Obstoječa ureditev udeležbe delavcev pri dobičku v praksi ni dobro zaživela, saj je v Sloveniji v tako shemo vključenih le 0,07 odstotka zaposlenih. To je kar 85-krat manj kot v Avstriji. Taka ureditev pa je razširjena v Franciji, kjer je kar 35 odstotkov zaposlenih udeleženih tudi pri dobičku, so še navedli na gospodarskem ministrstvu.
language
slv
published at
2025-12-09T15:44:58
source
RTV Slovenija
title
Sindikati in delodajalci: Vlada s predlogom o udeležbi delavcev pri dobičku kršila pravila ESS-ja
url
https://www.rtvslo.si/slovenija/sindikati-in-delodajalci-vlada-s-predlogom-o-udelezbi-delavcev-pri-dobicku-krsila-pravila-ess-ja/766623
article order
23
body
Predlog zakona o udeležbi delavcev pri dobičku, ki ga je potrdila vlada, je korak v pravo smer, so ocenili v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Ob tem so pozvali, naj se v parlamentarnem postopku v predlogu omili nekatere izključitvene pogoje, saj da bi se tako za tovrstno nagrajevanje zaposlenih odločilo več podjetij. "Podjetja v Sloveniji se zavedajo pomena svojih zaposlenih, ki pomembno soustvarjajo uspešnost poslovanja podjetij in prav je, da imajo primerno možnost, da jih nagradijo oziroma vključijo v lastništvo. To namreč povečuje pripadnost zaposlenih podjetjem in posredno vpliva na višjo produktivnost. Tega dosedanja ureditev prav zaradi davčnih obveznosti in birokracije ni spodbujala," je v današnjem sporočilu za javnost poudarila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. V zbornici so kot pozitivno izpostavili ohranjeno načelo prostovoljnosti tako za podjetje kot za zaposlene, zadovoljni so tudi, da se uveljavlja manjše omejitve pri tem, koliko dobička se lahko razdeli. "To omogoča večji delež dobička, ki ga podjetje lahko razdeli med zaposlene, in sicer s sedanje petine na eno tretjino dobička," so povzeli. Pozdravili so tudi predvideno administrativno poenostavitev postopka, in sicer odpravo registracije pri ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, tako da bi bilo treba obvestiti le Finančno upravo RS. Prav tako so naklonjeni možnosti uveljavljanja olajšave iz naslova izplačila dobička zaposlenim pri davku na dohodek pravnih oseb. "Tudi razlika pri obdavčitvi med denarno in delniško shemo je razumna, saj nekoliko bolj spodbuja nagrajevanje iz naslova delnic oziroma deležev," so pristavili.
language
slv
published at
2025-12-10T12:34:42
source
24ur
title
GZS za zakon o udeležbi delavcev pri dobičku, a s spremembami
url
https://www.24ur.com/novice/slovenija/gzs-za-zakon-o-udelezbi-delavcev-pri-dobicku-a-s-spremembami.html
article order
8
body
Vlada je med obiskom v Hrastniku vendarle potrdila predlog novega zakona o udeležbi delavcev pri dobičku, ki ga je ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport s socialnimi partnerji uskladilo že pred dvema letoma. Glavni cilj zakona je s spremenjenimi pogoji omogočiti udeležbo delavcev pri dobičku v večjem obsegu kot doslej ter s tem povečati motiviranost in pripadnost delavcev do podjetij. Kot smo poročali, si ministrstvo prizadeva, da bi bil zakon sprejet še pred volitvami. Predlog zakona na novo ureja udeležbo zaposlenih pri delitvi dobička. Povečuje se delež dobička, ki ga lahko podjetje razdeli med delavce z obstoječih največ 20 odstotkov na 33 odstotkov dobička posameznega poslovnega leta, prav tako se zvišuje zgornja omejitev izplačil. Ta naj bi se z 10 odstotkov povišal na 20 odstotkov letnega bruto zneska plač, od tega polovico (torej 10 odstotkov bruto mase plač) predstavljajo izplačila v denarju. Novi zakon odpravlja obvezno registracija pogodb, ki jih nadomešča obvestilo Finančni upravi. Predlog zakona predvideva tri sheme delitve dobička: denarno shemo z delitvijo dobička v denarju, družbeniško shemo z delitvijo dobička v deležih in delniško shemo z delitvijo dobička v delnicah. Nova ureditev delitve dobička med delavce je privlačna tako za podjetja kot za zaposlene, saj uvaja tudi ugodnejšo davčno olajšavo. Podjetja lahko za dobiček, ki ga izplačajo zaposlenim, že naslednje leto uveljavljajo 100-odstotno davčno olajšavo. Predlog zakona ob tem prinaša ugodnejšo davčno obravnavo dohodkov zaposlenih: na izplačila v denarju bo davek znašal 30 odstotkov, za prejete delnice in deleže pa 25 odstotkov. Prispevkov pa za to ne bo treba plačevati. Ministrstvo za gospodarstvo pričakuje, da bo privlačnejša ureditev udeležbe zaposlenih pri dobičku podjetij povečala število vključenih podjetij, saj danes Slovenija dosega nizko vključenost podjetij v sheme delitve dobička med zaposlene, le 0,07 odstotka zaposlenih. To je kar 85-krat manj kot v Avstriji. Je pa taka ureditev razširjena v Franciji, kjer je kar 35 odstotkov zaposlenih udeleženih tudi pri dobičku. Udeležba pri dobičku ostaja kot doslej prostovoljna za družbo in delavce. Pri dobičku pa morajo biti udeleženi vsi delavci pod enakimi pogoji in merili, ki jih družba in delavci dogovorijo z medsebojno pogodbo, če pa pogodbe ni, mora družba upoštevati v zakonu določene pogoje in merila.
language
slv
published at
2025-12-09T12:37:58
source
Delo
title
Davčne olajšave za večjo udeležbo delavcev na dobičku
url
https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/davcne-olajsave-za-vecjo-udelezbo-delavcev-na-dobicku
article order
4
body
Vlada je potrdila predlog novega zakona o udeležbi delavcev pri dobičku Vlada je na terenski seji v Hrastniku potrdila predlog novega zakona o udeležbi delavcev pri dobičku, ki zmanjšuje administrativna bremena in uvaja pravičnejšo obdavčitev. Glavni cilj je s spremenjenimi pogoji omogočiti udeležbo delavcev pri dobičku v večjem obsegu kot doslej in s tem povečati motiviranost in pripadnost delavcev do podjetij. Predlog zakona na novo ureja udeležbo zaposlenih pri delitvi dobička. Povečuje se delež dobička, ki se ga lahko razdeli med delavce z obstoječih največ 20 odstotkov na 33 odstotkov dobička posameznega poslovnega leta, prav tako tudi povišuje zgornji limit izplačil. Ta bi se z 10 odstotkov zvišal na 20 odstotkov letnega bruto zneska plač, od tega bi bila polovica izplačila, torej 10 odstotkov bruto mase plač, v denarju, so predlog povzeli na ministrstvu za gospodarstvo. Predvidena je tudi odprava obvezne registracije pogodb, ki jih nadomešča obvestilo Finančni upravi RS (Furs). Predlog zakona prinaša tri sheme delitve dobička: denarno shemo z delitvijo dobička v denarju, družbeniško shemo z delitvijo dobička v deležih in delniško shemo z delitvijo dobička v delnicah. Nova ureditev delitve dobička med delavce je po navedbah ministrstva privlačna tako za podjetja kot za zaposlene, saj uvaja tudi ugodnejšo davčno olajšavo. Podjetja lahko za dobiček, izplačan zaposlenim, uveljavljajo 100-odstotno davčno olajšavo, ki jo lahko uveljavljajo že v naslednjem letu, ne šele po treh letih, kot to določa dosedanji zakon. Prav tako je ugodnejša davčna obravnava dohodkov zaposlenih: za izplačila v denarju 30 odstotkov, za prejete delnice in deleže za 25 odstotkov. Udeležba pri dobičku ostaja kot doslej prostovoljna za družbo in delavce. Pri dobičku pa bi morali biti udeleženi vsi delavci pod enakimi pogoji in merili, ki jih družba in delavci dogovorijo z medsebojno pogodbo, če pa pogodbe ni, bi morala družba upoštevati v zakonu določene pogoje in merila. Kot je v izjavi za medije ob obisku podjetja Dewesoft v Trbovljah dejal premier Robert Golob, se s predlaganim zakonom krepi pripadnost delavcev podjetjem in zmanjšuje vrzel med delodajalci in delojemalci. Izpostavil je, da vlada z zakoni o obvezni božičnici, o lastniški zadrugi delavcev in o udeležbi delavcev pri dobičku zaokrožuje področje sprememb za delavce tako, da se skuša preobraziti "kapitalistično okolje, ki je včasih zelo surovo, ker ima lastnik praktično prvo in zadnjo besedo", in sicer tudi po vzoru Dewesofta. "Verjamem, da bodo lahko podjetja s tem, ko se bo delavce in vodstvene kadre zbližalo pri doseganju skupnih ciljev, ustvarjala še boljše rezultate, in nenazadnje, kot smo se danes prepričali v Zasavju, tudi vračala več v lokalno okolje," je sklenil predsednik vlade. Gospodarski minister Matjaž Han je medtem izpostavil, da je "kapital brez idej in znanja mrtev kapital". Kot je navedel, se bo lahko z novim zakonom zaposlenim zagotovilo višje plače in se jih zadržalo v podjetjih. Če bo treba, bodo predlog zakona v parlamentarnem postopku še popravili, je napovedal. "Zakon je namenjen dvigu produktivnosti našega gospodarstva z boljšim vključevanjem, motiviranjem in nagrajevanjem delavcev," pa so Hana v sporočilu za javnost že pred tem povzeli na ministrstvu za gospodarstvo. "Vesel sem, da smo po dveh letih in pol, odkar je zakon pripravljen, končno uskladili rešitve in da lahko to pomembno pridobitev za delavce in za gospodarstvo uzakonimo še v tem mandatu," so ga še citirali. Soustanovitelj in direktor družbe Dewesoft Jure Knez je zakon označil kot dober, se pa boji, da v Sloveniji ostaja "nek strah", zaradi katerega potem spremembe težko zaživijo v praksi. Za napredovanje države so potrebni spoštovanje, zaupanje in konstruktiven dialog, je poudaril. Obstoječa ureditev udeležbe delavcev pri dobičku v praksi ni dobro zaživela, saj je v Sloveniji v tako shemo vključenih le 0,07 odstotka zaposlenih. To je kar 85-krat manj kot v Avstriji. Je pa taka ureditev razširjena v Franciji, kjer je kar 35 odstotkov zaposlenih udeleženih tudi pri dobičku, so še navedli na gospodarskem ministrstvu. Predlog zakona, katerega usklajevanje je potekalo dve leti, je danes po informacijah STA na dopisni seji obravnaval tudi Ekonomsko-socialni svet. Golob in Han sta danes ocenila, da je v veliki meri usklajen s socialnimi partnerji, nasprotovanja z njihove strani zato ne pričakujeta.
language
slv
published at
2025-12-09T13:39:49
source
Mladina
title
Davčne olajšave za udeležbo delavcev pri dobičku
url
https://www.mladina.si/245360/davcne-olajsave-za-udelezbo-delavcev-pri-dobicku/
article order
15
body
Vlada je potrdila predlog novega zakona o udeležbi delavcev pri dobičku, s katerim želi razširiti uporabo shem delitve dobička med zaposlenimi ter okrepiti njihovo motiviranost in pripadnost podjetjem. Ključni novosti sta poenostavitev postopkov in pravičnejša davčna obravnava, zaradi katerih na ministrstvu pričakujejo bistveno večjo vključenost podjetij v to obliko nagrajevanja. Predlog zakona zvišuje največji delež dobička, ki ga lahko podjetja razdelijo med zaposlene, z dosedanjih 20 na 33 odstotkov dobička posameznega poslovnega leta. Hkrati se podvaja zgornja meja skupnih izplačil - z 10 na 20 odstotkov letne bruto mase plač, pri čemer je polovica tega zneska lahko izplačana neposredno v denarju. Pomembna poenostavitev je tudi odprava obvezne registracije pogodb o delitvi dobička; podjetja bodo po novem Finančni upravi RS poslala le obvestilo. Zakon uvaja tri možne sheme delitve dobička: denarno, kjer zaposleni prejmejo izplačilo v gotovini, družbeniško, ki določa izplačilo v obliki deležev, ter delniško shemo z razdeljevanjem delnic. Za podjetja je nova ureditev privlačnejša tudi zaradi davčnih spodbud. Dobiček, namenjen zaposlenim, bo mogoče uveljavljati kot 100-odstotno davčno olajšavo že v naslednjem letu, namesto po treh letih, kot je veljalo doslej. Ugodnejša je tudi obdavčitev zaposlenih: izplačila v denarju bodo obdavčena po 30-odstotni stopnji, delnice in deleži pa po 25-odstotni. Udeležba pri dobičku ostaja prostovoljna za podjetja in delavce, vendar morajo biti v primeru njene uvedbe vanjo vključeni vsi zaposleni pod enakimi pogoji, ki se določijo s pogodbo ali po zakonsko predpisanih merilih. "Zakon je namenjen dvigu produktivnosti našega gospodarstva z boljšim vključevanjem, motiviranjem in nagrajevanjem delavcev," poudarja minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han. Dodaja, da so se po več kot dveh letih usklajevanj končno dogovorili o rešitvah, ki bodo lahko uveljavljene še v tem mandatu. Po podatkih ministrstva je obstoječa ureditev v praksi slabo zaživela - v sheme delitve dobička je pri nas vključenih le 0,07 odstotka zaposlenih, kar je kar 85-krat manj kot v Avstriji. Za primerjavo: v Franciji je v takšne oblike nagrajevanja vključena več kot tretjina zaposlenih. Novi zakon naj bi pomagal zapolniti ta zaostanek ter okrepiti kulturo sodelovanja med zaposlenimi in podjetji.
language
slv
published at
2025-12-09T11:55:13
source
Večer
title
Vlada potrdila predlog zakona za večjo udeležbo delavcev pri dobičku
url
https://vecer.com/moj-uspeh/vlada-potrdila-predlog-zakona-za-vecjo-udelezbo-delavcev-pri-dobicku-10399578
article order
21
body
Vlada je obiskala Zasavsko regijo. Dopoldan se je v Hrastniku sestala na redni seji, sledili so ločeni programi članic in članov vlade, popoldan pa je bil v Zagorju posvet z župani in gospodarstveniki o izzivih v regiji. Sprejet predlog Zakona o udeležbi delavcev pri dobičku Na 183. redni seji, ki je bila tudi tokrat terenska, je vlada sprejela predlog Zakona o udeležbi delavcev pri dobičku. Zakon predvideva tri oblike delitve dobička: denarno, družbeniško in delniško. Nova ureditev poenostavlja postopke (namesto obvezne registracije pogodb se uvaja obvestilo Finančni upravi), uvaja ugodnejšo davčno obravnavo in naj bi omogočila širšo udeležbo zaposlenih pri dobičku podjetij. Predlog dviguje delež dobička, ki ga lahko podjetje razdeli med delavce, z največ 20 na 33 odstotkov, ter zvišuje letni limit izplačil na 20 odstotkov bruto mase plač, pri čemer je do polovice izplačilo lahko v denarju. Vlada se je na seji sicer seznanila tudi z informacijo o izvajanju dolgotrajne oskrbe - od dela vstopnih točk in obravnave vlog do delovanja klicnega centra 114 ter poteka prevedb in storitev na domu in v institucijah.
language
slv
published at
2025-12-10T20:30:33
source
Portal GOV.SI
title
Vlada na obisku v Zasavju
url
https://www.gov.si/novice/2025-12-10-vlada-na-obisku-v-zasavju/
article order
2
body
Vlada je na terenski seji v Hrastniku potrdila predlog novega zakona o udeležbi delavcev pri dobičku, ki zmanjšuje administrativna bremena in uvaja pravičnejšo obdavčitev. Glavni cilj je s spremenjenimi pogoji omogočiti udeležbo delavcev pri dobičku v večjem obsegu kot doslej in s tem povečati motiviranost in pripadnost delavcev do podjetij. Predlog zakona na novo ureja udeležbo zaposlenih pri delitvi dobička. Povečuje se delež dobička, ki se ga lahko razdeli med delavce z obstoječih največ 20 odstotkov na 33 odstotkov dobička posameznega poslovnega leta, prav tako tudi povišuje zgornji limit izplačil. Ta bi se z 10 odstotkov zvišal na 20 odstotkov letnega bruto zneska plač, od tega bi bila polovica izplačila, torej 10 odstotkov bruto mase plač, v denarju, so predlog povzeli na ministrstvu za gospodarstvo. Predvidena je tudi odprava obvezne registracije pogodb, ki jih nadomešča obvestilo Finančni upravi RS (Furs). Nova ureditev delitve dobička med delavce je po navedbah ministrstva privlačna tako za podjetja kot za zaposlene, saj uvaja tudi ugodnejšo davčno olajšavo. Podjetja lahko za dobiček, izplačan zaposlenim, uveljavljajo 100-odstotno davčno olajšavo, ki jo lahko uveljavljajo že v naslednjem letu, ne šele po treh letih, kot to določa dosedanji zakon. Prav tako je ugodnejša davčna obravnava dohodkov zaposlenih: za izplačila v denarju 30 odstotkov, za prejete delnice in deleže za 25 odstotkov. Udeležba pri dobičku ostaja kot doslej prostovoljna za družbo in delavce. Pri dobičku pa bi morali biti udeleženi vsi delavci pod enakimi pogoji in merili, ki jih družba in delavci dogovorijo z medsebojno pogodbo, če pa pogodbe ni, bi morala družba upoštevati v zakonu določene pogoje in merila. "Zakon je namenjen dvigu produktivnosti našega gospodarstva z boljšim vključevanjem, motiviranjem in nagrajevanjem delavcev," je poudaril gospodarski minister Matjaž Han. Obstoječa ureditev udeležbe delavcev pri dobičku v praksi ni dobro zaživela, saj je v Sloveniji v tako shemo vključenih le 0,07 odstotka zaposlenih. To je kar 85-krat manj kot v Avstriji. Je pa taka ureditev razširjena v Franciji, kjer je kar 35 odstotkov zaposlenih udeleženih tudi pri dobičku, so še navedli na gospodarskem ministrstvu. Predlog zakona po informacijah STA danes na dopisni seji obravnavajo tudi socialni partnerji v okviru Ekonomsko-socialnega sveta.
language
slv
published at
2025-12-09T11:04:49
source
SiOL
title
Vlada potrdila predlog novega zakona o udeležbi delavcev pri dobičku
url
https://siol.net/novice/slovenija/vlada-potrdila-predlog-novega-zakona-o-udelezbi-delavcev-pri-dobicku-679207
article order
18
body
Vlada bo v okviru današnjega obiska Zasavske regije izvedla "terensko" sejo, na kateri bo med drugim obravnavala predlog zakona o udeležbi delavcev pri dobičku. Kot so v ponedeljek pojasnili v vladnem uradu za komuniciranje (Ukom), je glavni cilj zakona "s spremenjenimi pogoji omogočiti udeležbo delavcev pri dobičku v večjem obsegu kot doslej in s tem povečati motiviranost in pripadnost delavcev do svojih podjetij." Gre sicer za predlog spremembe zakonodaje, ki je plod ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport pod vodstvom prvaka SD Matjaža Hana. V pripravi je že vse od leta 2023, a ga vlada doslej še ni obravnavala, saj se je zataknilo med usklajevanjem, tako je predlog zakona ostal v predalu. Največ težav s predlogom so imeli na ministrstvu za finance. Kot je pred nekaj meseci poročal časnik Dnevnik, finančnemu ministrstvu pod vodstvom Klemna Boštjančiča niso bile všeč spremembe pri izplačilih dobička delavcem, saj jih je skrbelo tveganje, da bi prišlo do prelivanja plačil za delo iz dohodkov iz zaposlitve v ugodnejši način izplačila, kar da bi vplivalo na davčno in blagajne socialne varnosti. Kot kaže, so zdaj uspeli zgladiti sporne točke, da je predlog nared za prvo branje na seji vlade. "Veseli nas, da smo naredili korak naprej pri zagotovitvi bolj enakomernega spoštovanja ustvarjenega med človeškim in finančnim kapitalom," so pred tednom dni za časnik napredek pozdravili v SD. Kakšen je usklajen predlog zakona, ki ga bo danes obravnavala vlada, oziroma ali je finančno ministrstvo pripravilo kakšna dopolnila ali pripombe, zaenkrat ni znano. Prvotni osnutek je po poročanju Dnevnika predvideval izenačenje davčne obravnave dela in kapitala pri ustvarjanju vrednosti, tako da se dohodek v obliki pripadajočega zneska dobička, ki ga delavec prejme na podlagi denarne sheme v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, ne šteje več kot dohodek iz delovnega razmerja, temveč bi se štel kot dohodek iz kapitala, kar bi pomenilo 25-odstotno obdavčitev brez prispevkov. To naj bi bil po poročanju časnika tudi srž spora s finančnim ministrstvom. V skladu s prvotnim osnutkom bi se obenem razširil nabor zaposlenih, upravičenih do nagrade iz naslova dobička, saj bi se za upravičene delavce štelo tudi člane poslovodstva, prokuriste in izvršne direktorje s pogodbo o zaposlitvi. Glede na obstoječi zakon bi se prav tako povečal možen obseg deleža dobička, in sicer bi se za to namenilo največ 33 odstotkov dobička posameznega poslovnega leta, vendar ne več kot 20 odstotkov letnega bruto zneska plač.
language
slv
published at
2025-12-09T04:55:38
source
Svet24
title
Udeležba delavcev pri dobičku po dveh letih vendarle na vladi
url
https://svet24.si/novice/gospodarstvo/udelezba-delavcev-pri-dobicku-predlog-zakona-1866510
article order
7
body
HRASTNIK, LJUBLJANA, TRBOVLJE * Predlog zakona na novo ureja udeležbo zaposlenih pri delitvi dobička. Povečuje se delež dobička, ki se ga lahko razdeli med delavce z obstoječih največ 20 odstotkov na 33 odstotkov dobička posameznega poslovnega leta, prav tako tudi povišuje zgornji limit izplačil. Ta bi se z desetih odstotkov zvišal na 20 odstotkov letnega bruto zneska plač, od tega bi bila polovica izplačila, torej deset odstotkov bruto mase plač, v denarju, so predlog povzeli na ministrstvu za gospodarstvo. Predvidena je tudi odprava obvezne registracije pogodb, ki jih nadomešča obvestilo Finančni upravi RS (Furs). Predlog zakona prinaša tri sheme delitve dobička: denarno shemo z delitvijo dobička v denarju, družbeniško shemo z delitvijo dobička v deležih in delniško shemo z delitvijo dobička v delnicah. Nova ureditev delitve dobička med delavce je po navedbah ministrstva privlačna tako za podjetja kot za zaposlene, saj uvaja tudi ugodnejšo davčno olajšavo. Podjetja lahko za dobiček, izplačan zaposlenim, uveljavljajo 100-odstotno davčno olajšavo, ki jo lahko uveljavljajo že v naslednjem letu, ne šele po treh letih, kot to določa dosedanji zakon. Prav tako je ugodnejša davčna obravnava dohodkov zaposlenih: za izplačila v denarju 30 odstotkov, za prejete delnice in deleže za 25 odstotkov. Udeležba pri dobičku ostaja kot doslej prostovoljna za družbo in delavce. Pri dobičku pa bi morali biti udeleženi vsi delavci pod enakimi pogoji in merili, ki jih družba in delavci dogovorijo z medsebojno pogodbo, če pa pogodbe ni, bi morala družba upoštevati v zakonu določene pogoje in merila. Kot je v izjavi za medije ob obisku podjetja Dewesoft v Trbovljah dejal premier Robert Golob, se s predlaganim zakonom krepi pripadnost delavcev podjetjem in zmanjšuje vrzel med delodajalci in delojemalci. Izpostavil je, da vlada z zakoni o obvezni božičnici, o lastniški zadrugi delavcev in o udeležbi delavcev pri dobičku zaokrožuje področje sprememb za delavce tako, da se skuša preobraziti "kapitalistično okolje, ki je včasih zelo surovo, ker ima lastnik praktično prvo in zadnjo besedo", in sicer tudi po vzoru Dewesofta. "Verjamem, da bodo lahko podjetja s tem, ko se bo delavce in vodstvene kadre zbližalo pri doseganju skupnih ciljev, ustvarjala še boljše rezultate, in nenazadnje, kot smo se danes prepričali v Zasavju, tudi vračala več v lokalno okolje," je sklenil predsednik vlade. Gospodarski minister Matjaž Han je izpostavil, da je "kapital brez idej in znanja mrtev kapital". Kot je navedel, se bo lahko z novim zakonom zaposlenim zagotovilo višje plače in se jih zadržalo v podjetjih. Če bo treba, bodo predlog zakona v parlamentarnem postopku še popravili, je napovedal. "Zakon je namenjen dvigu produktivnosti našega gospodarstva z boljšim vključevanjem, motiviranjem in nagrajevanjem delavcev," pa so Hana v sporočilu za javnost že pred tem povzeli na ministrstvu za gospodarstvo. "Vesel sem, da smo po dveh letih in pol, odkar je zakon pripravljen, končno uskladili rešitve in da lahko to pomembno pridobitev za delavce in za gospodarstvo uzakonimo še v tem mandatu," so ga še citirali. Soustanovitelj in direktor družbe Dewesoft Jure Knez je zakon označil kot dober, se pa boji, da v Sloveniji ostaja "nek strah", zaradi katerega potem spremembe težko zaživijo v praksi. Za napredovanje države so potrebni spoštovanje, zaupanje in konstruktiven dialog, je poudaril. Seddanja ureditev udeležbe delavcev pri dobičku v praksi ni dobro zaživela, saj je v Sloveniji v tako shemo vključenih le 0,07 odstotka zaposlenih. To je kar 85-krat manj kot v Avstriji. Je pa taka ureditev razširjena v Franciji, kjer je kar 35 odstotkov zaposlenih udeleženih tudi pri dobičku, so še navedli na gospodarskem ministrstvu. Predlog zakona, katerega usklajevanje je potekalo dve leti, je danes na dopisni seji obravnaval tudi Ekonomsko-socialni svet. Golob in Han sta danes ocenila, da je v veliki meri usklajen s socialnimi partnerji, nasprotovanja z njihove strani zato ne pričakujeta.
language
slv
published at
2025-12-09T14:07:16
source
Primorske Novice
title
Vlada potrdila predlog novega zakona o udeležbi delavcev pri dobičku
url
https://primorske.svet24.si/slovenija/vlada-potrdila-predlog-novega-zakona-o-udelezbi-delavcev-pri-dobicku

source scope

analyzed source count

omitted articles

article order
16
body
Na seji vlade, ki je v torek v sklopu regijskega obiska v Zasavju potekala v Hrastniku, so potrdili predlog zakona o udeležbi delavcev pri dobičku, ki zmanjšuje administrativna bremena in uvaja pravičnejšo obdavčitev, so pojasnili na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport. "Glavni cilj zakona je s spremenjenimi pogoji omogočiti udeležbo delavcev pri dobičku v večjem obsegu kot doslej in s tem povečati motiviranost in pripadnost delavcev do svojih podjetij." Po predlogu zakona se povečuje delež dobička, ki se lahko razdeli med delavce, z obstoječih največ 20 odstotkov na 33 odstotkov dobička posameznega poslovnega leta, prav tako se tudi povišuje zgornji limit izplačil, in sicer z 10 na 20 odstotkov letnega bruto zneska plač, od tega je polovica izplačila, torej 10 odstotkov bruto mase plač, v denarju. Predlog zakona obenem odpravlja obvezno registracijo pogodb, ki jih nadomešča obvestilo finančni upravi, so pojasnili na ministrstvu. Dodali so, da predlog zakona predvideva tri sheme delitve dobička: denarno shemo z delitvijo dobička v denarju, družbeniško shemo z delitvijo dobička v deležih in delniško shemo z delitvijo dobička v delnicah. Na ministrstvu so prepričani, da bo nova ureditev delitve dobička med delavce privlačna tako za podjetja kot za zaposlene, saj uvaja tudi ugodnejšo davčno olajšavo. "Podjetja lahko za dobiček, ki ga izplačajo zaposlenim, uveljavljajo stoodstotno davčno olajšavo, ki jo lahko uveljavljajo že v naslednjem letu, ne šele po treh letih, kot to omejujoče določa dosedanji zakon. Prav tako je ugodnejša davčna obravnava dohodkov zaposlenih: za izplačila v denarju 30 odstotkov, za prejete delnice in deleže 25 odstotkov." Udeležba pri dobičku ostaja kot doslej prostovoljna za družbo in delavce, pri dobičku pa morajo biti udeleženi vsi delavci pod enakimi pogoji in merili. Na ponovljeni poziv predsednice republike Nataše Pirc Musar za predloge možnih kandidatov za guvernerja Banke Slovenije je do izteka roka v ponedeljek prišlo deset prijav, so sporočili iz urada predsednice republike, kjer imen kandidatov še niso razkrili, za različne medije pa je za zdaj kandidaturo uradno potrdil le sedanji namestnik guvernerja Primož Dolenc. V uradu predsednice so še pojasnili, da bodo po pregledu kandidatur v najkrajšem možnem času opravili pogovore s prijavljenimi kandidati. Nato se bo Nataša Pirc Musar v okviru postopka sestala tudi z vodji poslanskih skupin v državnem zboru, nepovezanima poslancema in predstavnikoma narodnih skupnosti. Predlog za guvernerja mora nato podati v 30 dneh po izteku roka za oddajo predlogov, državni zbor pa mora nato o predlaganem kandidatu glasovati v tridesetih dneh, so še pojasnili v uradu predsednice. Ob svetovnem dnevu človekovih pravic je predsednica republike Nataša Pirc Musar aktivistom iz Anhovega in okolice podelila priznanje za delo na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin v letošnjem letu. Predlagatelji so v obrazložitvi priznanja navedli, da sta pogum in vztrajnost ljudi iz srednje Soške doline prinesla dve veliki okoljevarstveni zmagi, pomembni za celotno Slovenijo. Predsednica Nataša Pirc Musar je v svojem nagovoru poudarila, da sta človekove pravice in pravna država neločljivo povezana pojma, spoštovanje človekovih pravic in dobro delujoča pravna država sta tudi neizogibna pogoja za demokratično delovanje družbe. "Tega se je pomembno zavedati še posebno v današnjem času, ko demokratične družbe v Evropi in svetu čedalje bolj slabijo." Tovrstna današnja realnost po njenih besedah vzbuja globoko zaskrbljenost in predvsem kaže, da človekovih pravic, vladavine prava in demokracije nikoli ne smemo jemati za samoumevne. Zato je tudi ponovno javno opozorila, kako pomembno je, da Slovenija čim prej dobi novega varuha človekovih pravic, saj "prav on prvi prižge rdeči alarm v primeru zdrsov demokracije". Po poročanju STA 49-letnemu moškemu z območja Velenja, ki je priznal poškodovanje kipa Josipa Broza Tita v Velenju, grozi večletna zaporna kazen. Kot so navedli, policija namreč preiskuje kaznivo dejanje poškodovanja ali uničenja stvari, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednote. Na Policijski upravi Celje so jim potrdili, da preiskava v tem primeru še poteka, po vseh zbranih obvestilih pa bodo zoper moškega, ki je s kipa odstranil glavo, podali kazensko ovadbo.
language
slv
published at
2025-12-12T07:27:50
source
Gorenjski Glas
title
Omogočili bi udeležbo delavcev pri dobičku
url
https://www.gorenjskiglas.si/aktualno/omogocili-bi-udelezbo-delavcev-pri-dobicku-324121/
article order
19
body
Ljubljana, 10. december 2025 - Gospodarska zbornica Slovenije pozdravlja predlog Zakona o udeležbi delavcev pri dobičku, kot ga je včeraj predstavila Vlada RS in pri nastajanju katerega je v delovni skupini aktivno sodelovala. "To je korak v pravo smer glede na sedanjo ureditev. Podjetja v Sloveniji se zavedajo pomena svojih zaposlenih, ki pomembno soustvarjajo uspešnost poslovanja podjetij in prav je, da imajo podjetja primerno možnost, da jih nagradijo oziroma vključijo v lastništvo. To namreč povečuje pripadnost zaposlenih podjetjem in posredno vpliva na višjo produktivnost. Tega dosedanja ureditev prav zaradi davčnih obveznosti in birokracije ni spodbujala. Na GZS obenem predlagamo politiki, da v parlamentarni proceduri izboljša nekatere izključitvene pogoje, s čimer bi povečali število podjetij, ki bi se odločila za tovrstno nagrajevanje zaposlenih. S tem pa bi doprinesli tudi k dobrobiti delavcev," je poudarila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. Pozitivno pri aktualnih spremembah Zakona o udeležbi delavcev pri dobičku je, da je ohranjeno načelo prostovoljnosti - tako za podjetje kot za zaposlene, da so uveljavljene manjše omejitve pri tem, koliko dobička se lahko razdeli. To omogoča večji delež dobička, ki ga podjetje lahko razdeli med zaposlene, in sicer s sedanje petine na eno tretjino dobička. Uveljavljena je možnost nagrajevanja tako v denarju kot z deleži in delnicami. Pozdravljamo administrativno bolj poenostavljen postopek (odprava registracije pri Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, potrebno je le obvestilu Finančni upravi RS). Pozitivna je tudi možnost uveljavljanja olajšave iz naslova izplačila dobička zaposlenim pri davku na dohodek pravnih oseb. Tudi razlika pri obdavčitvi med denarno in delniško shemo je razumna, saj nekoliko bolj spodbuja nagrajevanje iz naslova delnic oziroma deležev. Osnutek zakona žal sicer prinaša nekaj izključitvenih pogojev, ki onemogočajo koriščenje davčne ugodnosti. Ena od teh je minimalna rast povprečne plače v podjetju, ki mora biti višja kot v zasebnem sektorju, izplačilo dobička po denarni shemi v dveh obrokih in pa izključevanje z izplačevanjem nagrade za poslovno uspešnost. Namen izplačila iz naslova uspešnosti je namreč drugačen kot nagrajevanje iz naslova dobička. GZS predlaga razmislek o možnih dodatnih izboljšavah predloga zakona tudi v parlamentarni obravnavi. Kljub temu bi po oceni GZS aktualna različica novele povečala število podjetij, ki bodo koristile tak način nagrajevanja na okoli 100 podjetij v roku treh let (5.000 zaposlenih; 0,5 odstotka vseh delovno aktivnih). Če bi politika amandmaji v nadaljevanju zakonodajnega postopka upoštevala še dodatne predloge gospodarstva v delu manjših izključitvenih kriterijev, pa bi se po oceni GZS povečalo izplačilo dobička na okoli 250 podjetij (15.000 oz. 1,6 odstotka vseh delovno aktivnih), kar bi imelo že sistemsko pozitivne učinke na nivoju makroekonomije. Slabosti dosedanjega Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku je bil sicer sprejet leta 2008 in od takrat ni bil noveliran. Izkušnje podjetij z izvajanjem Zakona o udeležbi delavcev pri dobičku (ZUDDob) so v praksi pokazale več pomanjkljivosti, ki so pomembno vplivale na omejeno uporabo tega zakona. Triletna doba za uveljavljanje davčnih ugodnosti ni dovolj motivirala delodajalce k vključevanju delavcev v delitev dobička. Nizko je bil ocenjen tudi delež dobička, ki je bil predmet delitve. Postopek je bil zapleten in dolgotrajen, ki vključuje obveznost registracije pogodb in večstopenjske potrditve. Nejasnosti in nedorečenosti nekaterih zakonskih določb so ustvarjale pravno in izvedbeno negotovost. Prav zaradi takšne ureditve je v povprečju le okoli 8 gospodarskih družb na leto nagrajevalo na podlagi tega zakona, povprečno število prejemnikov pa je bilo 622 zaposlenih. To pomeni, da je bilo v Sloveniji v udeležbo pri dobičku vključenih le 0,07 odstotkov zaposlenih, medtem ko je v Avstriji vključenih 6 odstotkov vseh zaposlenih. Nazaj Povezani članki Decembrski AmCham Poslovni zajtrk Raziskava Masterindex 2025 TIKO PRO STERIS AST, NIL, UNI&FORMA in FILC Izdajna cena obveznic je bila enaka nominalni vrednosti
language
slv
published at
2025-12-10T12:12:33
source
Si21
title
Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku
url
https://www.si21.com/Gospodarstvo/zakon-o-udelezbi-delavcev-pri-dobicku/
article order
5
body
Vlada je 9. 12. 2025 potrdila predlog zakona o udeležbi delavcev pri dobičku, ki zmanjšuje administrativna bremena in uvaja pravičnejšo obdavčitev. Glavni cilj zakona je s spremenjenimi pogoji omogočiti udeležbo delavcev pri dobičku v večjem obsegu kot doslej in s tem povečati motiviranost in pripadnost delavcev do svojih podjetij. Na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport pričakujejo, da bo privlačnejša ureditev udeležbe zaposlenih pri dobičku podjetij povečala število vključenih podjetij, saj danes Slovenija dosega nizko vključenost podjetij v sheme delitve dobička med zaposlene. Predlog zakona na novo ureja udeležbo zaposlenih pri delitvi dobička. Povečuje se delež dobička, ki se ga lahko razdeli med delavce z obstoječih največ 20 odstotkov na 33 odstotkov dobička posameznega poslovnega leta, prav tako tudi povišuje zgornji limit izplačil. Ta bi se z 10 odstotkov povišal na 20 odstotkov letnega bruto zneska plač, od tega je polovica (torej 10 odstotkov bruto mase plač) izplačila v denarju. Odpravlja se obvezna registracija pogodb, ki jih nadomešča obvestilo Finančni upravi Republike Slovenije. Predlog zakona predvideva tri sheme delitve dobička: denarno shemo z delitvijo dobička v denarju, družbeniško shemo z delitvijo dobička v deležih in delniško shemo z delitvijo dobička v delnicah. Nova ureditev delitve dobička med delavce je privlačna tako za podjetja kot za zaposlene, saj uvaja tudi ugodnejšo davčno olajšavo. Podjetja lahko za dobiček, ki ga izplačajo zaposlenim, uveljavljajo 100-odstotno davčno olajšavo, ki jo lahko uveljavljajo že v naslednjem letu, ne šele po treh letih, kot to omejujoče določa dosedanji zakon. Prav tako je ugodnejša davčna obravnava dohodkov zaposlenih: za izplačila v denarju 30 odstotkov, za prejete delnice in deleže za 25 odstotkov. Udeležba pri dobičku ostaja kot doslej prostovoljna za družbo in delavce. Pri dobičku pa morajo biti udeleženi vsi delavci pod enakimi pogoji in merili, ki jih družba in delavci dogovorijo z medsebojno pogodbo, če pa pogodbe ni, mora družba upoštevati v zakonu določene pogoje in merila. Obstoječa ureditev udeležbe delavcev pri dobičku v praksi ni dobro zaživela, saj je v Sloveniji v tako shemo vključenih le 0,07 odstotka zaposlenih. To je kar 85-krat manj kot v Avstriji. Je pa taka ureditev razširjena v Franciji, kjer je kar 35 odstotkov zaposlenih udeleženih tudi pri dobičku.
language
slv
published at
2025-12-10T07:29:48
source
Računovodja.com
title
Vlada sprejela predlog zakona o udeležbi delavcev pri dobičku
url
https://www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=14061%2FVlada_sprejela_predlog_zakona_o_udelezbi_delavcev_pri_dobicku
article order
1
body
Glavni cilj je s spremenjenimi pogoji omogočiti udeležbo delavcev pri dobičku v večjem obsegu kot doslej in s tem povečati motiviranost in pripadnost delavcev do podjetij. Predlog zakona na novo ureja udeležbo zaposlenih pri delitvi dobička. Povečuje se delež dobička, ki se ga lahko razdeli med delavce z obstoječih največ 20 odstotkov na 33 odstotkov dobička posameznega poslovnega leta, prav tako tudi povišuje zgornji limit izplačil. Ta bi se z 10 odstotkov zvišal na 20 odstotkov letnega bruto zneska plač, od tega bi bila polovica izplačila, torej 10 odstotkov bruto mase plač, v denarju, so predlog povzeli na ministrstvu za gospodarstvo. Predvidena je tudi odprava obvezne registracije pogodb, ki jih nadomešča obvestilo Finančni upravi RS (Furs). Predlog zakona prinaša tri sheme delitve dobička: denarno shemo z delitvijo dobička v denarju, družbeniško shemo z delitvijo dobička v deležih in delniško shemo z delitvijo dobička v delnicah. Nova ureditev delitve dobička med delavce je po navedbah ministrstva privlačna tako za podjetja kot za zaposlene, saj uvaja tudi ugodnejšo davčno olajšavo. Podjetja lahko za dobiček, izplačan zaposlenim, uveljavljajo 100-odstotno davčno olajšavo, ki jo lahko uveljavljajo že v naslednjem letu, ne šele po treh letih, kot to določa dosedanji zakon. Prav tako je ugodnejša davčna obravnava dohodkov zaposlenih: za izplačila v denarju 30 odstotkov, za prejete delnice in deleže za 25 odstotkov. Udeležba pri dobičku ostaja kot doslej prostovoljna za družbo in delavce. Pri dobičku pa bi morali biti udeleženi vsi delavci pod enakimi pogoji in merili, ki jih družba in delavci dogovorijo z medsebojno pogodbo, če pa pogodbe ni, bi morala družba upoštevati v zakonu določene pogoje in merila. "Zakon je namenjen dvigu produktivnosti našega gospodarstva z boljšim vključevanjem, motiviranjem in nagrajevanjem delavcev," je poudaril gospodarski minister Matjaž Han. "Vesel sem, da smo po dveh letih in pol, odkar je zakon pripravljen, končno uskladili rešitve in da lahko to pomembno pridobitev za delavce in za gospodarstvo uzakonimo še v tem mandatu," je dodal. Obstoječa ureditev udeležbe delavcev pri dobičku v praksi ni dobro zaživela, saj je v Sloveniji v tako shemo vključenih le 0,07 odstotka zaposlenih. To je kar 85-krat manj kot v Avstriji. Je pa taka ureditev razširjena v Franciji, kjer je kar 35 odstotkov zaposlenih udeleženih tudi pri dobičku, so še navedli na gospodarskem ministrstvu. Predlog zakona po informacijah STA danes na dopisni seji obravnavajo tudi socialni partnerji v okviru Ekonomsko-socialnega sveta.
language
slv
published at
2025-12-09T11:33:43
source
Reporter
title
Golobova vlada potrdila predlog zakona o udeležbi delavcev pri dobičku
url
https://reporter.si/clanek/slovenija/golobova-vlada-potrdila-predlog-zakona-o-udelezbi-delavcev-pri-dobicku-1866649
article order
14
body
Predlog zakona na novo ureja udeležbo zaposlenih pri delitvi dobička Povečuje se delež dobička, ki se ga lahko razdeli med delavce z obstoječih največ 20 odstotkov na 33 odstotkov dobička posameznega poslovnega leta, prav tako tudi povišuje zgornji limit izplačil. Ta bi se z 10 odstotkov zvišal na 20 odstotkov letnega bruto zneska plač, od tega bi bila polovica izplačila, torej 10 odstotkov bruto mase plač, v denarju, so predlog povzeli na ministrstvu za gospodarstvo. Predvidena je tudi odprava obvezne registracije pogodb, ki jih nadomešča obvestilo Finančni upravi RS (Furs). Predlog zakona prinaša tri sheme delitve dobička: denarno shemo z delitvijo dobička v denarju, družbeniško shemo z delitvijo dobička v deležih in delniško shemo z delitvijo dobička v delnicah.
language
slv
published at
2025-12-09T11:19:18
source
cekin.si
title
Katere novosti prinaša zakon o udeležbi delavcev pri dobičku?
url
https://www.cekin.si/zaposlitev/zaposleni/zakon-o-udelezbi-delavcev-pri-dobicku.html

omitted source count

total source count