MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• V vseh devetih sodelujočih državah so dosežki petošolcev višji od dosežkov četrtošolcev.
• Dvig znanja iz matematike in naravoslovja s 4. v 5. razred je največji v Sloveniji.
• Sloveniji po rasti znanja sledijo Južna Koreja, Italija in Švedska.
• Slovenski kurikul je šibkejši v primerjavi z nekaterimi drugimi državami v raziskavi.
• Slovenski četrtošolci so bili v raziskavi 2023 pod povprečjem OECD in EU pri matematiki.
• V raziskavi je v Sloveniji sodelovalo 146 šol in 4373 učencev petega razreda.
• V Sloveniji so pri matematiki zabeležili povprečno rast 42 točk, pri naravoslovju pa 37 točk.
• Delež učencev, ki čutijo močno pripadnost šoli, se je v Sloveniji znižal s 40 na 33 odstotkov.
• Delež petošolcev, ki tedensko doživljajo nasilje, se je znižal s 13 na 8 odstotkov.
• Matematike se zelo rado uči le še 21 odstotkov slovenskih petošolcev.
• Mejnik najvišjega matematičnega znanja je v 5. razredu doseglo 18 odstotkov učencev.
• Rezultati raziskave bodo služili kot smerokaz pri načrtovanju šolske reforme.
• Slovenski učenci so bili med mlajšimi v sodelujočih državah zaradi vpisnih pogojev.

key differences

Delež petošolcev, ki tedensko doživljajo nasilje, se je znižal s 13 na 8 odstotkov.

Le GOV.SI in RTV potrjujeta padec; ostali podatek prezrejo.

Delež učencev, ki čutijo močno pripadnost šoli, se je v Sloveniji znižal s 40 na 33 odstotkov.

RTV in GOV.SI potrjujeta padec, ostali viri ga ne omenjajo.

Dvig znanja iz matematike in naravoslovja s 4. v 5. razred je največji v Sloveniji.

Viri so enotni, Dnevnik edini doda število držav (9).

Matematike se zelo rado uči le še 21 odstotkov slovenskih petošolcev.

Le RTV in GOV.SI navajata podatek, ostali viri ga prezrejo.

Mejnik najvišjega matematičnega znanja je v 5. razredu doseglo 18 odstotkov učencev.

Le RTV in GOV.SI potrjujeta podatek, ostali ga ne omenjajo.

Rezultati raziskave bodo služili kot smerokaz pri načrtovanju šolske reforme.

Le vladni vir in Dnevnik potrjujeta pomen za reformo.

Sloveniji po rasti znanja sledijo Južna Koreja, Italija in Švedska.

Večina potrjuje vrstni red, N1 le udeležbo, RTV molči.

Slovenski kurikul je šibkejši v primerjavi z nekaterimi drugimi državami v raziskavi.

Dnevnik potrjuje šibkost, GOV in RTV delno, ostali molčijo.

Slovenski učenci so bili med mlajšimi v sodelujočih državah zaradi vpisnih pogojev.

Le Dnevnik potrjuje trditev, ostali viri jo povsem prezrejo.

Slovenski četrtošolci so bili v raziskavi 2023 pod povprečjem OECD in EU pri matematiki.

Le Dnevnik potrjuje podatek, večina virov ga sploh ne omenja.

V Sloveniji so pri matematiki zabeležili povprečno rast 42 točk, pri naravoslovju pa 37 točk.

Uradni in komercialni viri potrjujejo, drugi molčijo.

V raziskavi je v Sloveniji sodelovalo 146 šol in 4373 učencev petega razreda.

Večina virov podatke potrjuje, le STA jih sploh ne omenja.

V vseh devetih sodelujočih državah so dosežki petošolcev višji od dosežkov četrtošolcev.

Viri nihajo med polno potrditvijo, delno omembo in molkom.

source analyses

24ur

Delež petošolcev, ki tedensko doživljajo nasilje, se je znižal s 13 na 8 odstotkov.

Ni omenjeno

Delež učencev, ki čutijo močno pripadnost šoli, se je v Sloveniji znižal s 40 na 33 odstotkov.

Ni omenjeno

Dvig znanja iz matematike in naravoslovja s 4. v 5. razred je največji v Sloveniji.

Da: Naslov in uvod potrjujeta največji dvig v Sloveniji.

Matematike se zelo rado uči le še 21 odstotkov slovenskih petošolcev.

Ni omenjeno

Mejnik najvišjega matematičnega znanja je v 5. razredu doseglo 18 odstotkov učencev.

Ni omenjeno

Rezultati raziskave bodo služili kot smerokaz pri načrtovanju šolske reforme.

Ni omenjeno

Sloveniji po rasti znanja sledijo Južna Koreja, Italija in Švedska.

Da: Barbara Japelj Pavešić je navedla te države kot sledilke.

Slovenski kurikul je šibkejši v primerjavi z nekaterimi drugimi državami v raziskavi.

Ni omenjeno

Slovenski učenci so bili med mlajšimi v sodelujočih državah zaradi vpisnih pogojev.

Ni omenjeno

Slovenski četrtošolci so bili v raziskavi 2023 pod povprečjem OECD in EU pri matematiki.

Ni omenjeno

V Sloveniji so pri matematiki zabeležili povprečno rast 42 točk, pri naravoslovju pa 37 točk.

Da: Podatki so bili navedeni na predstavitvi rezultatov.

V raziskavi je v Sloveniji sodelovalo 146 šol in 4373 učencev petega razreda.

Da: Članek navaja točno to število šol in učencev.

V vseh devetih sodelujočih državah so dosežki petošolcev višji od dosežkov četrtošolcev.

Delno: Omenja se rast v Sloveniji in treh drugih državah.

Dnevnik

Delež petošolcev, ki tedensko doživljajo nasilje, se je znižal s 13 na 8 odstotkov.

Ni omenjeno

Delež učencev, ki čutijo močno pripadnost šoli, se je v Sloveniji znižal s 40 na 33 odstotkov.

Ni omenjeno

Dvig znanja iz matematike in naravoslovja s 4. v 5. razred je največji v Sloveniji.

Da: Članek navaja, da je rast med 9 državami največja v Sloveniji.

Matematike se zelo rado uči le še 21 odstotkov slovenskih petošolcev.

Ni omenjeno

Mejnik najvišjega matematičnega znanja je v 5. razredu doseglo 18 odstotkov učencev.

Ni omenjeno

Rezultati raziskave bodo služili kot smerokaz pri načrtovanju šolske reforme.

Da: Rezultati so označeni kot pomemben smerokaz za reformo.

Sloveniji po rasti znanja sledijo Južna Koreja, Italija in Švedska.

Da: Besedilo neposredno navaja te tri države v tem vrstnem redu.

Slovenski kurikul je šibkejši v primerjavi z nekaterimi drugimi državami v raziskavi.

Da: Koordinatorka izpostavlja šibkost kurikula in manj vsebin.

Slovenski učenci so bili med mlajšimi v sodelujočih državah zaradi vpisnih pogojev.

Da: Članek potrjuje, da so bili med mlajšimi zaradi pogojev vpisa.

Slovenski četrtošolci so bili v raziskavi 2023 pod povprečjem OECD in EU pri matematiki.

Da: Dosežek 513 točk je bil pod povprečjem OECD (525) in EU (524).

V Sloveniji so pri matematiki zabeležili povprečno rast 42 točk, pri naravoslovju pa 37 točk.

Da: Navedeni sta točni številki rasti za obe področji.

V raziskavi je v Sloveniji sodelovalo 146 šol in 4373 učencev petega razreda.

Da: Navedeni sta točni številki o številu šol in učencev.

V vseh devetih sodelujočih državah so dosežki petošolcev višji od dosežkov četrtošolcev.

Da: Članek navaja, da so bili v vseh državah dosežki petošolcev višji.

Mladina

Delež petošolcev, ki tedensko doživljajo nasilje, se je znižal s 13 na 8 odstotkov.

Ni omenjeno

Delež učencev, ki čutijo močno pripadnost šoli, se je v Sloveniji znižal s 40 na 33 odstotkov.

Ni omenjeno

Dvig znanja iz matematike in naravoslovja s 4. v 5. razred je največji v Sloveniji.

Da: Članek navaja, da je rast največja prav v Sloveniji.

Matematike se zelo rado uči le še 21 odstotkov slovenskih petošolcev.

Ni omenjeno

Mejnik najvišjega matematičnega znanja je v 5. razredu doseglo 18 odstotkov učencev.

Ni omenjeno

Rezultati raziskave bodo služili kot smerokaz pri načrtovanju šolske reforme.

Ni omenjeno

Sloveniji po rasti znanja sledijo Južna Koreja, Italija in Švedska.

Da: Besedilo eksplicitno navaja te tri države v tem vrstnem redu.

Slovenski kurikul je šibkejši v primerjavi z nekaterimi drugimi državami v raziskavi.

Ni omenjeno

Slovenski učenci so bili med mlajšimi v sodelujočih državah zaradi vpisnih pogojev.

Ni omenjeno

Slovenski četrtošolci so bili v raziskavi 2023 pod povprečjem OECD in EU pri matematiki.

Ni omenjeno

V Sloveniji so pri matematiki zabeležili povprečno rast 42 točk, pri naravoslovju pa 37 točk.

Da: Navedene številke se ujemajo s podatki v članku.

V raziskavi je v Sloveniji sodelovalo 146 šol in 4373 učencev petega razreda.

Da: Podatki o številu šol in učencev so točno navedeni.

V vseh devetih sodelujočih državah so dosežki petošolcev višji od dosežkov četrtošolcev.

Delno: Omenja rast v 9 državah, a ne potrjuje rasti za prav vsako.

N1

Delež petošolcev, ki tedensko doživljajo nasilje, se je znižal s 13 na 8 odstotkov.

Ni omenjeno

Delež učencev, ki čutijo močno pripadnost šoli, se je v Sloveniji znižal s 40 na 33 odstotkov.

Ni omenjeno

Dvig znanja iz matematike in naravoslovja s 4. v 5. razred je največji v Sloveniji.

Delno: Naslov omenja izjemen uspeh in uvrstitev na sam vrh.

Matematike se zelo rado uči le še 21 odstotkov slovenskih petošolcev.

Ni omenjeno

Mejnik najvišjega matematičnega znanja je v 5. razredu doseglo 18 odstotkov učencev.

Ni omenjeno

Rezultati raziskave bodo služili kot smerokaz pri načrtovanju šolske reforme.

Ni omenjeno

Sloveniji po rasti znanja sledijo Južna Koreja, Italija in Švedska.

Delno: Te države so navedene kot udeleženke raziskave.

Slovenski kurikul je šibkejši v primerjavi z nekaterimi drugimi državami v raziskavi.

Ni omenjeno

Slovenski učenci so bili med mlajšimi v sodelujočih državah zaradi vpisnih pogojev.

Ni omenjeno

Slovenski četrtošolci so bili v raziskavi 2023 pod povprečjem OECD in EU pri matematiki.

Delno: Omenjeno je sodelovanje četrtošolcev v raziskavi leta 2023.

V Sloveniji so pri matematiki zabeležili povprečno rast 42 točk, pri naravoslovju pa 37 točk.

Ni omenjeno

V raziskavi je v Sloveniji sodelovalo 146 šol in 4373 učencev petega razreda.

Da: Podatki se popolnoma ujemajo z navedbami v besedilu.

V vseh devetih sodelujočih državah so dosežki petošolcev višji od dosežkov četrtošolcev.

Delno: Besedilo navaja devet sodelujočih držav.

Portal GOV.SI

Delež petošolcev, ki tedensko doživljajo nasilje, se je znižal s 13 na 8 odstotkov.

Da: Podatek o znižanju tedenskega nasilja je neposredno naveden.

Delež učencev, ki čutijo močno pripadnost šoli, se je v Sloveniji znižal s 40 na 33 odstotkov.

Da: Članek potrjuje padec s 40 % v 4. razredu na 33 % v 5. razredu.

Dvig znanja iz matematike in naravoslovja s 4. v 5. razred je največji v Sloveniji.

Da: Članek navaja, da je rast največja prav v Sloveniji.

Matematike se zelo rado uči le še 21 odstotkov slovenskih petošolcev.

Da: Članek navaja točno ta odstotek za petošolce.

Mejnik najvišjega matematičnega znanja je v 5. razredu doseglo 18 odstotkov učencev.

Da: Besedilo potrjuje, da je ta mejnik doseglo 18 % petošolcev.

Rezultati raziskave bodo služili kot smerokaz pri načrtovanju šolske reforme.

Da: Navedeno, da podatki podpirajo premisleke pri kurikularni prenovi.

Sloveniji po rasti znanja sledijo Južna Koreja, Italija in Švedska.

Da: Besedilo eksplicitno navaja ta vrstni red držav po rasti.

Slovenski kurikul je šibkejši v primerjavi z nekaterimi drugimi državami v raziskavi.

Delno: Omenjeno, da nekatere vsebine TIMSS v 4. razredu še niso zajete.

Slovenski učenci so bili med mlajšimi v sodelujočih državah zaradi vpisnih pogojev.

Ni omenjeno

Slovenski četrtošolci so bili v raziskavi 2023 pod povprečjem OECD in EU pri matematiki.

Ni omenjeno

V Sloveniji so pri matematiki zabeležili povprečno rast 42 točk, pri naravoslovju pa 37 točk.

Da: Navedeni številki se natančno ujemata s podatki v članku.

V raziskavi je v Sloveniji sodelovalo 146 šol in 4373 učencev petega razreda.

Da: Številke se ujemajo s podatki o udeležbi v 5. razredu.

V vseh devetih sodelujočih državah so dosežki petošolcev višji od dosežkov četrtošolcev.

Da: Članek navaja, da so v vseh državah dosežki petošolcev višji.

RTV Slovenija

Delež petošolcev, ki tedensko doživljajo nasilje, se je znižal s 13 na 8 odstotkov.

Da: Navedeno znižanje s 13 % v 4. razredu na 8 % v 5. razredu.

Delež učencev, ki čutijo močno pripadnost šoli, se je v Sloveniji znižal s 40 na 33 odstotkov.

Da: Besedilo neposredno navaja ta upad deleža pripadnosti.

Dvig znanja iz matematike in naravoslovja s 4. v 5. razred je največji v Sloveniji.

Da: Naslov in besedilo potrjujeta največjo rast v Sloveniji.

Matematike se zelo rado uči le še 21 odstotkov slovenskih petošolcev.

Da: Članek eksplicitno navaja ta odstotek za petošolce.

Mejnik najvišjega matematičnega znanja je v 5. razredu doseglo 18 odstotkov učencev.

Da: Podatek je neposredno naveden v besedilu za leto 2024.

Rezultati raziskave bodo služili kot smerokaz pri načrtovanju šolske reforme.

Ni omenjeno

Sloveniji po rasti znanja sledijo Južna Koreja, Italija in Švedska.

Ni omenjeno

Slovenski kurikul je šibkejši v primerjavi z nekaterimi drugimi državami v raziskavi.

Delno: Omenjeno, da nekatere vsebine v 4. razredu še niso bile zajete.

Slovenski učenci so bili med mlajšimi v sodelujočih državah zaradi vpisnih pogojev.

Ni omenjeno

Slovenski četrtošolci so bili v raziskavi 2023 pod povprečjem OECD in EU pri matematiki.

Ni omenjeno

V Sloveniji so pri matematiki zabeležili povprečno rast 42 točk, pri naravoslovju pa 37 točk.

Ni omenjeno

V raziskavi je v Sloveniji sodelovalo 146 šol in 4373 učencev petega razreda.

Da: Številke se natančno ujemajo z navedbami v članku.

V vseh devetih sodelujočih državah so dosežki petošolcev višji od dosežkov četrtošolcev.

Da: Članek navaja, da so v vseh državah dosežki petošolcev višji.

STA

Delež petošolcev, ki tedensko doživljajo nasilje, se je znižal s 13 na 8 odstotkov.

Ni omenjeno

Delež učencev, ki čutijo močno pripadnost šoli, se je v Sloveniji znižal s 40 na 33 odstotkov.

Ni omenjeno

Dvig znanja iz matematike in naravoslovja s 4. v 5. razred je največji v Sloveniji.

Da: Naslov in izjava koordinatorke potrjujeta največjo rast.

Matematike se zelo rado uči le še 21 odstotkov slovenskih petošolcev.

Ni omenjeno

Mejnik najvišjega matematičnega znanja je v 5. razredu doseglo 18 odstotkov učencev.

Ni omenjeno

Rezultati raziskave bodo služili kot smerokaz pri načrtovanju šolske reforme.

Ni omenjeno

Sloveniji po rasti znanja sledijo Južna Koreja, Italija in Švedska.

Da: Besedilo neposredno navaja te države kot sledilke po rasti.

Slovenski kurikul je šibkejši v primerjavi z nekaterimi drugimi državami v raziskavi.

Ni omenjeno

Slovenski učenci so bili med mlajšimi v sodelujočih državah zaradi vpisnih pogojev.

Ni omenjeno

Slovenski četrtošolci so bili v raziskavi 2023 pod povprečjem OECD in EU pri matematiki.

Ni omenjeno

V Sloveniji so pri matematiki zabeležili povprečno rast 42 točk, pri naravoslovju pa 37 točk.

Ni omenjeno

V raziskavi je v Sloveniji sodelovalo 146 šol in 4373 učencev petega razreda.

Ni omenjeno

V vseh devetih sodelujočih državah so dosežki petošolcev višji od dosežkov četrtošolcev.

Ni omenjeno

Analiza sentimenta

entities

• Slovenija
• TIMSS
• Južna Koreja
• Italija
• Švedska
• Barbara Japelj Pavešić
• Pedagoški inštitut
• Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje
• Črna gora
• Gruzija
• Jordanija
• Kosovo
• Severna Makedonija
• OECD
• Evropska unija

key differences

Barbara Japelj Pavešić

Vsi viri so enotno nevtralni; razlik v poročanju ni.

Evropska unija

Večina virov molči, le eden jo rabi za statistično primerjavo.

Gruzija

Vsi viri so nevtralni; razlika je le v (ne)omenjanju države.

Italija

Vsi viri so nevtralni; razlike so le v izbranih podatkih.

Jordanija

Vsi viri so nevtralni; razlika je le v (ne)omenjanju.

Južna Koreja

Vsi viri so nevtralni; razlikujejo se le v statističnem poudarku.

Kosovo

Vsi viri so nevtralni; razlika je le v (ne)omenjanju.

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje

Vsi viri so nevtralni; razlika je le v vlogi vira ali pokrovitelja.

OECD

Le Dnevnik jo uporablja kot statistično merilo, drugi molčijo.

Pedagoški inštitut

Vsi viri so nevtralni; Dnevnik izpostavlja raziskovalno vlogo.

Severna Makedonija

Vsi viri so nevtralni; razlika je le v (ne)omenjanju države.

Slovenija

Razkorak med izjemnim napredkom in kritiko kurikula.

TIMSS

Večina poroča nevtralno, vladni portal pa poudarja napredek.

Črna gora

Vsi viri so nevtralni; razlika je le v (ne)omenjanju države.

Švedska

Vsi viri so nevtralni; razlike so le v izpostavljenih podatkih.

source analyses

24ur

Barbara Japelj Pavešić

Nevtralno: Nastopa kot govorka in koordinatorka, ki podaja rezultate.

Evropska unija

Ni omenjeno

Gruzija

Ni omenjeno

Italija

Nevtralno: Navedena zgolj kot država, ki sledi Sloveniji po rasti.

Jordanija

Ni omenjeno

Južna Koreja

Nevtralno: Navedena zgolj kot država, ki sledi Sloveniji po rasti.

Kosovo

Ni omenjeno

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje

Nevtralno: Navedeno kot vir podatkov o udeležbi in metodologiji.

OECD

Ni omenjeno

Pedagoški inštitut

Nevtralno: Informativno omenjen kot institucija koordinatorke.

Severna Makedonija

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Omenjena kot država z največjo rastjo znanja brez vrednotenja.

TIMSS

Nevtralno: Omenjena kot raziskava, v okviru katere so merili znanje.

Črna gora

Ni omenjeno

Švedska

Nevtralno: Navedena zgolj kot država, ki sledi Sloveniji po rasti.

Dnevnik

Barbara Japelj Pavešić

Nevtralno: nastopa kot govorka in koordinatorka brez meta-vrednotenja

Evropska unija

Nevtralno: omenjena le kot statistično povprečje za primerjavo

Gruzija

Nevtralno: zgolj navedena kot sodelujoča država

Italija

Nevtralno: omenjena le kot udeleženka raziskave in po dosežkih

Jordanija

Nevtralno: zgolj navedena kot sodelujoča država

Južna Koreja

Nevtralno: omenjena le v kontekstu statističnih dosežkov

Kosovo

Nevtralno: zgolj navedeno kot sodelujoča država

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje

Nevtralno: omenjeno kot pokrovitelj raziskave

OECD

Nevtralno: omenjena le kot statistično povprečje za primerjavo

Pedagoški inštitut

Nevtralno: omenjen kot izvajalec raziskave

Severna Makedonija

Nevtralno: zgolj navedena kot sodelujoča država

Slovenija

Negativno: kritika kurikula, zaostajanja in slabe motivacije učencev

TIMSS

Nevtralno: omenjena kot orodje merjenja in vir podatkov

Črna gora

Nevtralno: zgolj navedena kot sodelujoča država

Švedska

Nevtralno: omenjena le kot udeleženka raziskave in po dosežkih

Mladina

Barbara Japelj Pavešić

Nevtralno: govorka, ki podaja rezultate brez meta-vrednotenja

Evropska unija

Ni omenjeno

Gruzija

Nevtralno: zgolj našteta kot ena izmed sodelujočih držav

Italija

Nevtralno: zgolj navedena kot udeleženka raziskave po rasti znanja

Jordanija

Nevtralno: zgolj našteta kot ena izmed sodelujočih držav

Južna Koreja

Nevtralno: zgolj navedena kot udeleženka raziskave po rasti znanja

Kosovo

Nevtralno: zgolj našteto kot ena izmed sodelujočih držav

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje

Nevtralno: vir informacij o metodologiji in udeležbi brez vrednotenja

OECD

Ni omenjeno

Pedagoški inštitut

Nevtralno: omenjen le kot institucija, kjer deluje koordinatorka

Severna Makedonija

Nevtralno: zgolj našteta kot ena izmed sodelujočih držav

Slovenija

Nevtralno: informativno omenjena kot država z največjim napredkom

TIMSS

Nevtralno: opisana kot mednarodna raziskava in vir podatkov

Črna gora

Nevtralno: zgolj našteta kot ena izmed sodelujočih držav

Švedska

Nevtralno: zgolj navedena kot udeleženka raziskave po rasti znanja

N1

Barbara Japelj Pavešić

Nevtralno: nastopa kot govorka in koordinatorka brez meta-vrednotenja

Evropska unija

Ni omenjeno

Gruzija

Nevtralno: zgolj navedena kot udeleženka raziskave

Italija

Nevtralno: zgolj navedena kot udeleženka raziskave

Jordanija

Nevtralno: zgolj navedena kot udeleženka raziskave

Južna Koreja

Nevtralno: zgolj navedena kot udeleženka raziskave

Kosovo

Nevtralno: zgolj navedeno kot udeleženec raziskave

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje

Nevtralno: navedeno kot vir informacij o številu udeležencev

OECD

Ni omenjeno

Pedagoški inštitut

Nevtralno: omenjen le kot institucija zaposlitve koordinatorke

Severna Makedonija

Nevtralno: zgolj navedena kot udeleženka raziskave

Slovenija

Pozitivno: naslov izpostavlja izjemen uspeh in uvrstitev na vrh

TIMSS

Nevtralno: omenjena kot izvedena mednarodna raziskava

Črna gora

Nevtralno: zgolj navedena kot udeleženka raziskave

Švedska

Nevtralno: zgolj navedena kot udeleženka raziskave

Portal GOV.SI

Barbara Japelj Pavešić

Ni omenjeno

Evropska unija

Ni omenjeno

Gruzija

Nevtralno: zgolj navedena kot udeleženka raziskave.

Italija

Nevtralno: informativna navedba dosežene rasti in števila ur pouka.

Jordanija

Nevtralno: zgolj navedena kot udeleženka raziskave.

Južna Koreja

Nevtralno: omenjena kot država z najvišjimi dosežki in specifično rastjo.

Kosovo

Nevtralno: zgolj navedena kot udeleženka raziskave.

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje

Nevtralno: omenjeno v kontekstu izjave državne sekretarke.

OECD

Ni omenjeno

Pedagoški inštitut

Ni omenjeno

Severna Makedonija

Nevtralno: zgolj navedena kot udeleženka raziskave.

Slovenija

Pozitivno: največja rast dosežkov med vsemi sodelujočimi državami.

TIMSS

Pozitivno: opisana kot pomemben napredek v mednarodnih raziskavah.

Črna gora

Nevtralno: zgolj navedena kot udeleženka raziskave.

Švedska

Nevtralno: informativna navedba dosežene rasti in števila ur pouka.

RTV Slovenija

Barbara Japelj Pavešić

Nevtralno: nastopa kot govorka in koordinatorka raziskave

Evropska unija

Ni omenjeno

Gruzija

Nevtralno: informativno omenjena kot udeleženka raziskave

Italija

Nevtralno: informativno omenjena v primerjavi dosežkov in ur pouka

Jordanija

Nevtralno: informativno omenjena kot udeleženka raziskave

Južna Koreja

Nevtralno: navedena kot država z najvišjimi dosežki brez meta-vrednotenja

Kosovo

Nevtralno: informativno omenjena kot udeleženka raziskave

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje

Nevtralno: vir podatkov in informacij o poteku raziskave

OECD

Ni omenjeno

Pedagoški inštitut

Nevtralno: omenjen le kot institucija, kjer deluje koordinatorka

Severna Makedonija

Nevtralno: informativno omenjena kot udeleženka raziskave

Slovenija

Nevtralno: informativno omenjena v kontekstu rezultatov raziskave

TIMSS

Nevtralno: opisana kot mednarodna raziskava, ki preučuje znanje

Črna gora

Nevtralno: informativno omenjena kot udeleženka raziskave

Švedska

Nevtralno: informativno omenjena v primerjavi dosežkov in ur pouka

STA

Barbara Japelj Pavešić

Nevtralno: Nastopa kot govorka in koordinatorka raziskave.

Evropska unija

Ni omenjeno

Gruzija

Ni omenjeno

Italija

Nevtralno: Informativno omenjena v sklopu rezultatov raziskave.

Jordanija

Ni omenjeno

Južna Koreja

Nevtralno: Navedena kot država, ki sledi Sloveniji po rasti znanja.

Kosovo

Ni omenjeno

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje

Ni omenjeno

OECD

Ni omenjeno

Pedagoški inštitut

Nevtralno: Omenjen kot institucija, kjer deluje koordinatorka.

Severna Makedonija

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu rezultatov raziskave brez vrednotenja.

TIMSS

Nevtralno: Omenjena kot raziskava, katere rezultati so predstavljeni.

Črna gora

Ni omenjeno

Švedska

Nevtralno: Informativno omenjena v sklopu rezultatov raziskave.

Viri

articles

• article order

  6

  body

  Sloveniji po rasti znanja sledijo Južna Koreja, Italija in Švedska, je na novinarski konferenci o prvih rezultatih longitudinalne raziskave TIMSS 2023-2024 povedala Barbara Japelj Pavešić s Pedagoškega inštituta, ki je nacionalna koordinatorka raziskave TIMSS v Sloveniji. Slovenija je leta ...

  language

  slv

  published at

  2025-12-09T14:10:01

  source

  STA

  title

  Dvig znanja iz matematike in naravoslovja s 4. v 5. razred po raziskavi največji v Sloveniji

  url

  https://www.sta.si/3497757/dvig-znanja-iz-matematike-in-naravoslovja-s-4-v-5-razred-po-raziskavi-najvecji-v-sloveniji

• article order

  3

  body

  TIMSS je mednarodna raziskava, ki preučuje znanje matematike in naravoslovja učencev četrtega in osmega razreda. Slovenija je leta 2023 sodelovala v raziskavi znanja četrtošolcev, leta 2024 pa so v Sloveniji in še v osmih drugih državah ponovili preverjanje znanja s sodelovanjem istih učencev v petem razredu. V raziskavi so poleg Slovenije sodelovali še Črna gora, Gruzija, Italija, Jordanija, Južna Koreja, Kosovo, Severna Makedonija in Švedska, je povedala Barbara Japelj Pavešić s Pedagoškega inštituta, ki je nacionalna koordinatorka raziskave TIMSS v Sloveniji. V Sloveniji je v raziskavi sodelovalo 146 šol in 4373 učencev petega razreda, ki predstavljajo 87-odstotni delež učencev, ki so kot četrtošolci sodelovali že v raziskavi leta 2023. V obeh letih so v raziskavi sodelovali tudi starši sodelujočih učencev, učitelji in ravnatelji. Leta 2024 je vprašalnike izpolnilo 368 razrednih učiteljev in 143 ravnateljev, starši sodelujočih učencev pa so vrnili 3595 izpolnjenih vprašalnikov, so zapisali na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje. Za preverjanje znanja so uporabili iste preizkuse znanja, vendar so zagotovili, da posamezni učenec ni prejel v reševanje enakega nabora nalog kot predhodno leto. Preizkusi znanja so bili primerni tudi za preverjanje v petem razredu, saj je bilo uporabljenih nekaj več zahtevnejših različic naborov nalog za natančnejše merjene nekoliko višjega znanja. Izračunani dosežki učencev v petem razredu tako omogočajo neposredno primerjavo z dosežki v četrtem razredu, so zagotovili na ministrstvu. V vseh državah so povprečni dosežki petošolcev višji od povprečnih dosežkov četrtošolcev. Primerjalno med devetimi državami je tudi v petem razredu najvišji matematični dosežek v Južni Koreji, kjer znaša 635 točk, sledi Švedska s 560 točkami, Slovenija s 555 točkami in Italija s 550 točkami. Tudi naravoslovni dosežek je najvišji v Južni Koreji, kjer znaša 616 točk, sledi Slovenija s 563 točkami, Švedska s 561 točkami in Italija s 542 točkami. Visoka povprečna rast dosežkov v Sloveniji se odraža v doseganju mejnikov znanja. Medtem ko je leta 2023, ko so bili v četrtem razredu, mejnik najvišjega matematičnega znanja, ki je znašal 625 točk, dosegalo pet odstotkov učencev v Sloveniji, jih je ta mejnik v petem razredu leta 2024 doseglo 18 odstotkov. Podobno je mejnik najvišjega znanja pri naravoslovju 625 točk leta 2023 dosegalo osem odstotkov četrtošolcev, leta 2024 pa 19 odstotkov petošolcev. Delež učencev, ki čutijo močno pripadnost šoli, se je v Sloveniji znižal s 40 odstotkov v četrtem razredu na 33 odstotkov v petem razredu. Petošolcev, ki približno vsak teden doživljalo nasilje, pa je osem odstotkov, medtem ko je leta 2023 približno vsak teden doživljalo nasilje 13 odstotkov četrtošolcev. Deleži učencev, ki se zelo radi učijo matematike in naravoslovja, so se iz četrtega v peti razred znižali za približno 10 odstotnih točk. Matematike se zelo rado uči le še 21 odstotkov petošolcev, naravoslovja pa 25 odstotkov petošolcev. Učenci z večjo naklonjenostjo do učenja imajo tako v četrtem kot v petem razredu v povprečju višje dosežke. V Sloveniji imajo petošolci podobno kot četrtošolci relativno malo ur obveznega pouka na leto, in sicer 769 60-minutnih ur. To je sicer več kot v Južni Koreji (762 ur) in Črni gori (755 ur), vendar pa manj kot v drugih šestih državah. V Italiji jih imajo namreč kar 1086, na Švedskem pa 848. Državna sekretarka na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Janja Zupančič je kot pomembne izpostavila denimo ugotovitve o povečanju deležev učenk in učencev, ki dosegajo višje mejnike znanja na lestvicah matematike in naravoslovja. V osnovnem delu raziskave leta 2023, ko so bili učenci vključeni kot četrtošolci, so namreč ugotavljali, da določene vsebine preizkusa TIMSS v učne načrte do 4. razreda še niso zajete. Zdaj pa lahko ugotavljajo pokritost teh vsebin z učnimi načrti 5. razreda.

  language

  slv

  published at

  2025-12-09T16:06:59

  source

  RTV Slovenija

  title

  Raziskava devetih držav: največja rast znanja matematike, naravoslovja v Sloveniji

  url

  https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/raziskava-devetih-drzav-najvecja-rast-znanja-matematike-naravoslovja-v-sloveniji/766716

• article order

  4

  body

  V Sloveniji so pri matematiki zabeležili povprečno rast 42 točk, pri naravoslovju pa 37 točk, so povedali na današnji predstavitvi rezultatov. Sloveniji po rasti znanja sledijo Južna Koreja, Italija in Švedska, je na novinarski konferenci o prvih rezultatih longitudinalne raziskave TIMSS 2023-2024 povedala Barbara Japelj Pavešić s Pedagoškega inštituta, ki je nacionalna koordinatorka raziskave TIMSS v Sloveniji. V Sloveniji je v raziskavi sodelovalo 146 šol in 4373 učencev petega razreda, ki predstavljajo 87-odstotni delež učencev, ki so kot četrtošolci sodelovali že v raziskavi leta 2023. V obeh letih so v raziskavi sodelovali tudi starši sodelujočih učencev, učitelji in ravnatelji. Leta 2024 je vprašalnike izpolnilo 368 razrednih učiteljev in 143 ravnateljev, starši sodelujočih učencev pa so vrnili 3595 izpolnjenih vprašalnikov, so navedli na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje. Za preverjanje znanja so uporabili iste preizkuse znanja, vendar so zagotovili, da posamezni učenec ni prejel v reševanje enakega nabora nalog kot predhodno leto. Preizkusi znanja so bili primerni tudi za preverjanje v petem razredu, saj je bilo uporabljenih nekaj več zahtevnejših različic naborov nalog za natančnejše merjene nekoliko višjega znanja. Izračunani dosežki učencev v petem razredu tako omogočajo neposredno primerjavo z dosežki v četrtem razredu, so zagotovili na ministrstvu.

  language

  slv

  published at

  2025-12-09T12:11:53

  source

  24ur

  title

  Dvig znanja iz matematike in naravoslovja s 4. v 5. razred največji v Sloveniji

  url

  https://www.24ur.com/novice/slovenija/dvig-znanja-iz-matematike-in-naravoslovja-s-4-v-5-razred-najvecji-v-sloveniji.html

• article order

  1

  body

  Dvig znanja iz matematike in naravoslovja s 4. v 5. razred je po raziskavi največji prav v Sloveniji Rezultati prve mednarodne raziskave TIMSS 2023-2024 o rasti znanja matematike in naravoslovja iz četrtega v peti razred so pokazali, da je ta med devetimi sodelujočimi državami največja prav v Sloveniji. Sledijo Južna Koreja, Italija in Švedska. TIMSS je mednarodna raziskava, ki preučuje znanje matematike in naravoslovja učencev četrtega in osmega razreda. Slovenija je leta 2023 sodelovala v raziskavi znanja četrtošolcev, leta 2024 pa so v Sloveniji in še v osmih drugih državah ponovili preverjanje znanja s sodelovanjem istih učencev v petem razredu. V raziskavi so poleg Slovenije sodelovali še Črna gora, Gruzija, Italija, Jordanija, Južna Koreja, Kosovo, Severna Makedonija in Švedska. V Sloveniji so pri matematiki zabeležili povprečno rast 42 točk, pri naravoslovju pa 37 točk, so povedali na današnji predstavitvi rezultatov. Sloveniji po rasti znanja sledijo Južna Koreja, Italija in Švedska, je na novinarski konferenci o prvih rezultatih longitudinalne raziskave TIMSS 2023-2024 povedala Barbara Japelj Pavešić s Pedagoškega inštituta, ki je nacionalna koordinatorka raziskave TIMSS v Sloveniji. V Sloveniji je v raziskavi sodelovalo 146 šol in 4373 učencev petega razreda, ki predstavljajo 87-odstotni delež učencev, ki so kot četrtošolci sodelovali že v raziskavi leta 2023. V obeh letih so v raziskavi sodelovali tudi starši sodelujočih učencev, učitelji in ravnatelji. Leta 2024 je vprašalnike izpolnilo 368 razrednih učiteljev in 143 ravnateljev, starši sodelujočih učencev pa so vrnili 3595 izpolnjenih vprašalnikov, so navedli na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje. Za preverjanje znanja so uporabili iste preizkuse znanja, vendar so zagotovili, da posamezni učenec ni prejel v reševanje enakega nabora nalog kot predhodno leto. Preizkusi znanja so bili primerni tudi za preverjanje v petem razredu, saj je bilo uporabljenih nekaj več zahtevnejših različic naborov nalog za natančnejše merjene nekoliko višjega znanja. Izračunani dosežki učencev v petem razredu tako omogočajo neposredno primerjavo z dosežki v četrtem razredu, so zagotovili na ministrstvu.

  language

  slv

  published at

  2025-12-09T13:16:16

  source

  Mladina

  title

  Slovenski učenci v mednarodni raziskavi izkazali največji napredek pri matematiki

  url

  https://www.mladina.si/245358/slovenski-ucenci-v-mednarodni-raziskavi-izkazali-najvecji-napredek-pri-matematiki/

• article order

  9

  body

  V raziskavi so poleg Slovenije sodelovali še Črna gora, Gruzija, Italija, Jordanija, Južna Koreja, Kosovo, Severna Makedonija in Švedska, je povedala Barbara Japelj Pavešić s Pedagoškega inštituta, ki je nacionalna koordinatorka raziskave TIMSS v Sloveniji. V Sloveniji je v raziskavi sodelovalo 146 šol in 4.373 učencev petega razreda, ki predstavljajo 87-odstotni delež učencev, ki so kot četrtošolci sodelovali že v raziskavi leta 2023. V obeh letih so v raziskavi sodelovali tudi starši sodelujočih učencev, učitelji in ravnatelji. Leta 2024 je vprašalnike izpolnilo 368 razrednih učiteljev in 143 ravnateljev, starši sodelujočih učencev pa so vrnili 3.595 izpolnjenih vprašalnikov, so zapisali na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje.

  language

  slv

  published at

  2025-12-09T18:03:06

  source

  N1

  title

  Izjemen uspeh slovenskih osnovnošolcev: mednarodna raziskava jih uvršča na sam vrh

  url

  https://n1info.si/novice/slovenija/izjemen-uspeh-slovenskih-osnovnosolcev-mednarodna-raziskava-jih-uvrsca-na-sam-vrh/

• article order

  8

  body

  Potem ko so slovenski četrtošolci pred dvema letoma v primerjavi z evropskimi vrstniki dosegli podpovprečne rezultate v znanju matematike in naravoslovja, je letošnja nadgradnja mednarodne raziskave pokazala na njihovo spodbudnejšo rast znanja. Zaskrbljujoče je, da se v šoli zelo dobro počuti le slaba petina šolarjev. Znani so prvi rezultati prvega v celoti digitalnega merjenja znanja matematike in naravoslovja iz četrtega v peti razred. Pod okriljem ministrstva za vzgojo in izobraževanje (MVI) in Pedagoškega inštituta (PI) so v longitudinalni raziskavi TIMSS 2023 - 2024 sodelovali slovenski petošolci, njihovi dosežki pa naj bi šolnikom pomagali odkrivati šibke in močne točke našega matematičnega in naravoslovnega izobraževanja ter bodo pomemben smerokaz pri načrtovanju šolske reforme. Kot je pojasnila nacionalna koordinatorka raziskave TIMSS v Sloveniji s PI Barbara Japelj Pavešić, je naša država v raziskavi TIMSS 2023 v družbi še 58 držav sodelovala s populacijo četrtošolcev na neodvisnem naključnem vzorcu šol, učencev in njihovih učiteljev ter staršev, lani pa so izvedli longitudinalno študijo. Pri tej je sodelovalo 9 držav: poleg Slovenije še Črna gora, Gruzija, Italija, Jordanija, Kosovo, Južna Koreja, Severna Makedonija in Švedska. Slovenski šolarji v neenakovrednem položaju Longitudinalna raziskava predstavlja drugi del zajema podatkov med istimi učenci po enem letu, torej med petošolci. V Sloveniji je sodelovalo 146 šol in 4373 učencev petega razreda, ki predstavljajo 87-odstotni delež učencev, ki so kot četrtošolci sodelovali v raziskavi leta 2023. Barbara Japelj Pavešić je povedala, da so rezultati pokazali, da so se slovenski četrtošolci učili malo vsebin, zajetih v preizkusu, in zaradi šibkosti slovenskega kurikula v primerjavi z učenci iz nekaterih drugih držav niso bili v enakovrednem položaju. Obenem so bili slovenski učenci med ostalimi četrtošolci v sodelujočih državah med mlajšimi, saj ima veliko držav drugačne vpisne pogoje za vstop v šolo. Rezultati so, kot je dejala raziskovalka, pokazali, da matematično izobraževanje na razredni stopnji v naši državi zaostaja za primerljivimi državami: tako po obsegu naučenih vsebin in izkazanem znanju kot spretnostih učencev. Tudi zato, je dejala sogovornica, so na MVI in PI izkoristili ponujeno možnost, da ponovijo raziskavo v petem razredu z istimi otroki, ki so še enkrat opravili enak preizkus znanja s podobno različico nalog, ki so bile ovrednotene glede na enake lestvice, kar nudi neposredno primerjavo v vpogled rasti znanja v enem letu. Spomnimo, da je bil slovenski dosežek četrtošolcev iz matematike (TIMSS 2023) 513 točk nad mednarodnim povprečjem dosežkov vseh sodelujočih držav (503 točke), vendar precej pod povprečjem OECD (525 točk) in precej pod povprečjem Evropske unije (524 točk). Slovenski dosežek iz naravoslovja (526 točk) je bil nad mednarodnim povprečjem dosežkov vseh sodelujočih držav (494 točk) in se ni razlikoval od povprečja OECD (526 točk) ter je bil nad povprečjem Evropske unije (518 točk). Največja rast med slovenskimi šolarji Rezultati longitudinalne raziskave so pokazali, da je med devetimi sodelujočimi državami rast dosežkov iz četrtega v peti razred največja prav v Sloveniji (pri matematiki za 42 točk na mednarodni lestvici TIMSS in pri naravoslovju za 37 točk). Po rasti znanja Sloveniji sledijo Južna Koreja, Italija in Švedska. V vseh državah so bili povprečni dosežki petošolcev višji od povprečnih dosežkov četrtošolcev. V Sloveniji je povprečni matematični dosežek četrtošolcev 513 točk in petošolcev 555 točk, povprečni naravoslovni dosežek četrtošolcev pa je 525 točk in petošolcev 563 točk. Primerjalno med devetimi državami je tudi v petem razredu najvišji matematični dosežek v Južni Koreji (635 točk), sledi dosežek na Švedskem (560 točk), v Sloveniji (555 točk) in Italiji (550 točk). Tudi naravoslovni dosežek je najvišji v Južni Koreji (616 točk), sledi dosežek v Sloveniji (563 točk), na Švedskem (561 točk) in v Italiji (542 točk). Raziskava je pokazala tudi, da je znanje slovenskih petošolcev boljše na področju naravoslovja kot na področju matematike. Dečki in deklice so v matematiki in naravoslovju napredovali približno enako, medtem ko so pri matematiki višji dosežek dosegli dečki. Zelo dobro se jih v šoli počuti le slaba petina Longitudinalna raziskava je izmerila tudi nekaj dodatnih kazalnikov, med njimi mnenje učencev o svojem počutju v šoli. Izkazalo se je, da se v Sloveniji v šoli "zelo dobro" počuti le slaba petina učencev, kar je med najnižjimi deleži med vsemi sodelujočimi državami v raziskavi. V poročilu raziskave so navedli tudi, da se "srednje dobro" počuti največji delež učencev (45 odstotkov), medtem ko se jih "manj dobro" počuti kar 36 odstotkov. Učenci, ki se v šoli "zelo dobro" počutijo, so v povprečju napredovali za 44 točk, tisti, ki se počutijo "srednje dobro", za 46, učenci, ki se "manj dobro" počutijo, pa za 39 točk. Skrb zbujajoča informacija je tudi, da je naklonjenost do učenja matematike oziroma motivacija, ki je zelo pomemben dejavnik, v Sloveniji med najnižjimi med vsemi državami, ki so sodelovale v raziskavi TIMSS, in stalno pada.

  language

  slv

  published at

  2025-12-09T10:16:56

  source

  Dnevnik

  title

  Motivacija slovenskih šolarjev za učenje matematike med najnižjimi na svetu

  url

  https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/motivacija-slovenskih-solarjev-za-ucenje-matematike-med-najnizjimi-na-svetu-2771957/

• article order

  5

  body

  TIMSS je mednarodna raziskava, ki preučuje znanje matematike in naravoslovja učencev četrtega in osmega razreda. Leta 2023 je Slovenija sodelovala v raziskavi znanja četrtošolcev, leta 2024 pa je bilo v Sloveniji in še v osmih drugih državah preverjanje znanja ponovljeno s sodelovanjem istih učencev v petem razredu. Longitudinalna raziskava TIMSS 2023 - 2024 predstavlja pomemben napredek v izvajanju mednarodnih raziskav v izobraževanju, saj gre za prvo mednarodno longitudinalno preverjanje znanja, ki preučuje, kolikšen napredek učenci dosežejo v enem šolskem letu. V obeh letih so v raziskavi sodelovali tudi starši sodelujočih učencev, učitelji in ravnatelji. Izvedba te raziskave za Slovenijo in mednarodni prostor predstavlja nove možnosti raziskovanja razlik v znanju med učenci tudi z vidika rasti znanja v kontekstu dejavnikov, o katerih so podatki zbrani v anketnem delu raziskave. V Sloveniji je v raziskavi sodelovalo 146 šol in 4373 učencev petega razreda, ki predstavljajo 87-odstotni delež učencev, ki so kot četrtošolci sodelovali v raziskavi leta 2023. Leta 2024 je vprašalnike izpolnilo 368 razrednih učiteljev in 143 ravnateljev, starši sodelujočih učencev pa so vrnili 3595 izpolnjenih vprašalnikov. V raziskavi so sodelovale še Črna Gora, Gruzija, Italija, Jordanija, Južna Koreja, Kosovo, Severna Makedonija in Švedska. Za preverjanje znanja so bili uporabljeni isti preizkusi znanja, vendar je bilo zagotovljeno, da posamezni učenec ni prejel v reševanje enakega nabora nalog kot predhodno leto, preizkusi znanja pa so bili primerni tudi za preverjanje v 5. razredu, saj je bilo uporabljenih nekaj več zahtevnejših različic naborov nalog za natančnejše merjene nekoliko višjega znanja. Izračunani dosežki učencev v petem razredu tako omogočajo neposredno primerjavo z dosežki v četrtem razredu. Med devetimi sodelujočimi državami je rast dosežkov iz četrtega v peti razred največja prav v Sloveniji, in sicer je pri matematiki povprečna rast 42 točk na mednarodni lestvici TIMSS in pri naravoslovju 37 točk. Po rasti znanja Sloveniji sledijo Južna Koreja s povprečno rastjo 40 točk pri matematiki in 34 točk pri naravoslovju, Italija (38 točk pri matematiki in 32 točk pri naravoslovju) in Švedska (30 točk pri matematiki in 29 točk pri naravoslovju). V vseh državah so torej povprečni dosežki petošolcev višji od povprečnih dosežkov četrtošolcev. V Sloveniji je povprečni matematični dosežek četrtošolcev 513 točk in petošolcev 555 točk, povprečni naravoslovni dosežek četrtošolcev pa je 525 točk in petošolcev 563 točk. Primerjalno med devetimi državami je tudi v petem razredu najvišji matematični dosežek v Južni Koreji (635 točk), sledi dosežek na Švedskem (560 točk), v Sloveniji (555 točk) in Italiji (550 točk). Tudi naravoslovni dosežek je najvišji v Južni Koreji (616 točk), sledi dosežek v Sloveniji (563 točk), na Švedskem (561 točk) in v Italiji (542 točk). Visoka povprečna rast dosežkov v Sloveniji se odraža v doseganju mejnikov znanja. Medtem ko je leta 2023, ko so bili v četrtem razredu, mejnik najvišjega matematičnega znanja (625 točk) dosegalo 5 odstotkov učencev v Sloveniji, jih ta mejnik v petem razredu leta 2024 dosega 18 odstotkov. Doseganje mejnika visokega znanja (550 točk) se je povečalo z 32 odstotkov četrtošolcev in 55 odstotkov petošolcev, pri čemer so vključeni tudi učenci, ki so dosegli mejnik najvišjega znanja. Podobno je mejnik najvišjega znanja pri naravoslovju (625 točk) leta 2023 dosegalo 8 odstotkov četrtošolcev, leta 2024 pa 19 odstotkov petošolcev, mejnik visokega znanja (550 točk) pa 39 odstotkov četrtošolcev in 60 odstotkov petošolcev. Rast znanja po posameznih vsebinskih in kognitivnih področjih je približno enakomerna - povprečni delež pravilnih odgovorov na posameznem sklopu nalog je v petem razredu od 6 do 11 odstotnih točk višji kot v četrtem. Podobno kot že dosedanje raziskave, je tudi longitudinalna raziskava TIMSS 2023 - 2024 pokazala, da je socialno-ekonomsko ozadje povezano z dosežki. Petošolci z ugodnejšim ozadjem v povprečju izkazujejo višje dosežke tako pri matematiki kot pri naravoslovju. V longitudinalni raziskavi pa se dodatno ugotavlja, da je v večini držav socialno-ekonomsko ozadje povezano tudi z rastjo dosežkov. Učenci z višjim predhodnim dosežkom praviloma napredujejo bolj. Vendar v Sloveniji to velja pri matematiki, pri naravoslovju pa ne; pri naravoslovju je bila povprečna rast dosežka najvišja v manjši skupini petošolcev iz družin z nižjim socialno-ekonomskim ozadjem. Pri delu za šolo otrokom v petem razredu starši pomagajo nekoliko manj; da otrokom pri delu za šolo pomagajo najmanj štirikrat na teden v letu 2024 poroča 36 odstotkov staršev petošolcev, medtem ko v letu 2023 47 odstotkov staršev četrtošolcev. Med šolami ni razlik v rasti dosežkov glede na to, ali ravnatelji poročajo o večjem ali manjšem prizadevanju šole za akademsko uspešnost. To prizadevanje je bilo v Sloveniji že leta 2023 relativno šibko izraženo. Leta 2024 je na šolah, ki si po poročanju ravnatelja močno prizadevajo za doseganje akademske uspešnosti, še 15 odstotnih točk manj petošolcev kot leta 2023 četrtošolcev. Rasti matematičnega in naravoslovnega dosežka se sicer ne razlikujeta glede na učenčevo oceno jasnosti pouka svojega učitelja. V petem razredu je 51 odstotkov učencev označilo pouk kot zelo jasen, v primerjavi z 61 odstotki v četrtem razredu. Rast dosežkov je povprečno višja pri učencih, ki imajo močan ali srednji občutek pripadnosti šoli. Delež učencev, ki čutijo močno pripadnost šoli, se je znižal s 40 odstotkov v četrtem razredu na 33 odstotkov v petem razredu. Višjo rast dosežkov so izkazali učenci, ki poročajo o manj pogostem doživljanju nasilja v šoli. Petošolci poročajo o doživljanju nasilja nekoliko manj kot v četrtem razredu, saj približno vsak teden nasilje doživlja 8 odstotkov petošolcev (leta 2023 13 odstotkov četrtošolcev) in približno vsak mesec 27 odstotkov petošolcev (leta 2023 28 odstotkov četrtošolcev). Deleži učencev, ki se zelo radi učijo matematiko in naravoslovje so se iz četrtega v peti razred znižali za približno 10 odstotnih točk. Matematike se zelo rado uči le 21 odstotkov petošolcev, naravoslovja pa 25 odstotkov petošolcev. Učenci z večjo naklonjenostjo do učenja imajo tako v četrtem kot petem razredu v povprečju višje dosežke, rast dosežka med razredoma pa je v vseh skupinah približno enakomerna. V Sloveniji imajo petošolci, podobno kot četrtošolci, relativno malo ur obveznega pouka na leto (769 60-minutnih ur), kar je več kot v Južni Koreji (762 ur) in Črni Gori (755 ur) in manj kot v drugih šestih državah (npr. v Italiji 1086 ur in na Švedskem 848 ur). Državna sekretarka Ministrstva za vzgojo in izobraževanje Janja Zupančič je ob objavi rezultatov Longitudinalne raziskave TIMSS 2023 - 2024 povedala: "Slovenija že vrsto let sodeluje v mednarodnih raziskavah v izobraževanju z namenom pridobiti podatke o stanju slovenskega izobraževanja v primerjavi z drugimi državami in v primerjavi s preteklimi obdobji. Raziskava rasti znanja iz četrtega v peti razred je nekoliko drugačna od dosedanjih raziskav, saj smo z njo pridobili neposredne meritve o tem, koliko učenci napredujejo v znanju matematike in naravoslovja na prehodu iz četrtega v peti razred. Veseli nas, da se je pokazalo, da je napredek velik v primerjavi z ostalimi sodelujočimi osmimi državami. Še bolj so pomembne ugotovitve o povečanju deležev učenk in učencev, ki dosegajo višje mejnike znanja na lestvicah matematike in naravoslovja iz raziskave TIMSS. V osnovnem delu raziskave leta 2023, ko so bili učenci vključeni kot četrtošolci, smo ugotavljali, da določene vsebine preizkusa TIMSS v učne načrte do 4. razreda še niso zajete, in lahko sedaj ugotavljamo pokritost teh vsebin z učnimi načrti 5. razreda. Pridobljeni podatki o napredku učenk in učencev iz raziskave pa so nenazadnje pomembni v času velike kurikularne prenove, saj podpirajo premisleke o tem, kako se učni načrti za matematiko in naravoslovje po vertikali povezujejo in nadgrajujejo. Pomembno pa je poudariti, da cilj vključevanja v raziskavo ni podreditev nacionalnih učnih načrtov vsebinam mednarodnih raziskav, saj se sistemske rešitve oblikujejo na podlagi raznolikih kontekstualnih premislekov."

  language

  slv

  published at

  2025-12-09T10:28:09

  source

  Portal GOV.SI

  title

  Rezultati mednarodne raziskave rasti znanja matematike in naravoslovja - TIMSS 2023-2024

  url

  https://www.gov.si/novice/2025-12-09-rezultati-mednarodne-raziskave-rasti-znanja-matematike-in-naravoslovja-timss-2023-2024/

source scope

analyzed source count

7

omitted articles

omitted source count

0

total source count

7