MedVrsticami

Državni svet zavrnil ustavno presojo zakona o zimskem regresu 10.12.2025

Analiziranih 9 virov Slovenščina

Državni svet je na seji 10. decembra z 11 glasovi proti in 9 za zavrnil pobudo interesne skupine delodajalcev za začetek postopka ocene ustavnosti zakona o zimskem regresu in normiranih odhodkih. Delodajalci so zakonu očitali protiustavnost zaradi uporabe t. i. omnibus tehnike, retroaktivnosti in posega v svobodno gospodarsko pobudo, saj naj bi nov strošek v višini pol milijarde evrov ogrozil likvidnost podjetij. Razprava je razkrila globoka razhajanja med predstavniki gospodarstva in delojemalcev. Medtem ko so delodajalci poudarjali nepredvidljivost poslovnega okolja in kratek rok za izplačilo, so predstavniki sindikatov in raziskovalne dejavnosti izpostavili, da gre za civilizacijski standard in da so se delodajalci socialnemu dialogu sami odpovedali z neudeležbo na pogajanjih. Zimski regres tako ostaja obvezen z rokom izplačila do 18. decembra.

Infografika

image url: /static/img/infographics/sl_6ac2425207b53dcb.webp

Analiza trditev

Trditev	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	Mladina	Dnevnik	Večer	Žurnal24	Svet24	Primorske Novice	PortalPolitikis
Državni svet je z 11 glasovi proti 9 zavrnil pobudo za ustavno presojo zakona o zimskem regresu.	Razlika je v navajanju natančnega izida glasovanja 11 proti 9.	Da: DS je z 11 proti 9 zavrnil pobudo za ustavno presojo.	Delno: Članek potrjuje, da DS ni zahteval zadržanja dela zakona.	Da: Rezultat glasovanja 11 proti 9 je izrecno naveden v besedilu.	Delno: Večina je zavrnila pobudo, natančno število glasov ni navedeno.	Delno: Naslov in uvod potrjujeta zavrnitev, število glasov ni navedeno.	Da: DS je z 9 glasovi za in 11 proti zavrnil pobudo delodajalcev.	Da: Pobudo so zavrnili z devetimi glasovi za in enajstimi proti.	Delno: Naslov in uvod potrjujeta zavrnitev, število glasov ni navedeno.	Da: DS je z 9 glasovi za in 11 proti zavrnil pobudo delodajalcev.
Zimski regres mora biti izplačan najpozneje do 18. decembra.	Le Politikis potrjuje datum; Dnevnik navaja 1. januar.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Delno: Rok se izteče prihodnji teden, omenjen je 1. januar 2025.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: V besedilu je navedeno, da mora biti izplačan do 18. decembra.
Uporaba omnibus tehnike v zakonu naj bi ustvarjala ustavno nedopustno pravno nepredvidljivost.	STA molči, Dnevnik o zlorabi, ostali citirajo Smoleta.	Ni omenjeno	Da: Smole je problematiziral omnibus tehniko in nepredvidljivost.	Da: Smole problematizira omnibus tehniko kot vir nepredvidljivosti.	Delno: Omenjena zloraba omnibus tehnike in ustavna neskladnost.	Da: Smole problematizira omnibus tehniko in pravno nepredvidljivost.	Da: Smole je problematiziral omnibus tehniko in nepredvidljivost.	Da: Omnibus tehnika naj bi ustvarjala ustavno nedopustno nepredvidljivost.	Da: Smole problematizira omnibus tehniko kot vir nepredvidljivosti.	Da: Smole je izpostavil, da omnibus tehnika ustvarja nepredvidljivost.
Zakon naj bi onemogočal referendum o zimskem regresu zaradi združitve z davčnimi vsebinami.	Večina potrjuje spornost, STA molči, Žurnal24 izpusti referendum.	Ni omenjeno	Da: Združitev vsebin ustvarja sporen položaj glede referenduma.	Da: Navedeno je, da združitev ustvarja sporen položaj glede referenduma.	Da: Omnibus tehnika naj bi preprečila naknadni zakonodajni referendum.	Da: Navedeno je, da združitev ustvarja sporen položaj glede referenduma.	Delno: Omenjena je združitev področij (davki in regres), a ne referendum.	Da: Združitev vsebin ustvarja ustavno sporen položaj glede referenduma.	Da: Smole izpostavlja ustavno sporen položaj glede referenduma.	Da: Združitev z davčnimi vsebinami naj bi onemogočala referendum.
Državni svet je podprl zahtevo za ustavno presojo dela novele zakona o urejanju trga dela.	RTV trditev potrjuje, večina virov jo zanika, ostali molčijo.	Ni omenjeno	Da: DS je z 19 glasovi za podprl zahtevo za ustavno presojo.	Ne: Državni svet je pobudo zavrnil, ne podprl.	Ni omenjeno	Ne: Članek navaja, da DS ne bo ustavil božičnice (zavrnitev pobude).	Ne: DS je zavrnil pobudo za ustavno presojo zakona o zimskem regresu.	Ne: Državni svetniki pobude niso podprli.	Ne: Članek navaja, da DS ni podprl zahteve za ustavno presojo.	Ni omenjeno
Vlada naj bi zakon sprejela po nujnem postopku zaradi političnih obljub predsednika vlade.	Dnevnik potrjuje vzrok, drugi le postopek ali molčijo.	Ni omenjeno	Delno: Omenjen nujni postopek, a brez navedbe obljub premierja.	Delno: Omenjena je zloraba nujnega postopka, ne pa izrecno obljub PV.	Da: Navedeno, da je bil sprejet zaradi predvolilne domislice premierja.	Delno: Omenjeno je nasprotovanje postopku, ne pa nujnost ali obljube.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Delno: Staroveški omenja zlorabo nujnega postopka, obljube niso v tekstu.	Delno: Omenjena sta nujni postopek in naslov "Božičku Golobu uspelo!".
Lidija Jerkič je zavrnila očitke o odsotnosti socialnega dialoga pri pripravi zakona.	Viri se razlikujejo po navajanju razlogov za izostanek dialoga.	Ni omenjeno	Da: Jerkičeva je dejala, da je bila novela usklajena na ESS.	Da: Jerkičeva je očitke zavrnila in pojasnila razloge.	Delno: Omenila je, da so delodajalci sami bojkotirali pogajanja na ESS.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Jerkičeva je očitke zavrnila in pojasnila razloge.	Da: Jerkičeva je očitke zavrnila, češ da so se mu delodajalci odpovedali.
Delodajalci trdijo, da zakon krši prepoved retroaktivnosti in načelo zaupanja v pravo.	STA trditve ne omenja, ostali viri jo enotno potrjujejo.	Ni omenjeno	Da: Pobudniki trdijo, da zakon krši obe navedeni načeli.	Da: Pobudniki izrecno izpostavljajo kršitev obeh načel.	Da: Izpostavljena kršitev prepovedi povratne veljave in retroaktivnost.	Da: Pobudniki izrecno izpostavljajo kršitev obeh načel.	Da: Pobudniki menijo, da zakon krši obe navedeni načeli.	Da: Po mnenju pobudnikov zakon krši retroaktivnost in zaupanje v pravo.	Da: Pobudniki trdijo, da zakon krši obe navedeni načeli.	Da: Pobudniki trdijo, da zakon krši retroaktivnost in zaupanje v pravo.
Nova ureditev po mnenju delodajalcev nedopustno posega v svobodno gospodarsko pobudo.	STA molči, ostali citirajo Smoleta o posegu v pobudo.	Ni omenjeno	Da: Smole navaja, da zakon nedopustno posega v to ustavno pravico.	Da: Smole navaja, da zakon nedopustno posega v to ustavno pravico.	Da: Obveznost izplačila po mnenju pobudnikov pomeni poseg v to pobudo.	Da: Smole navaja nedopusten poseg v svobodno gospodarsko pobudo.	Da: Smole je navedel, da zakon nedopustno posega v to ustavno pravico.	Da: Smole je navedel, da zakon nedopustno posega v svobodno pobudo.	Da: Smole navaja, da zakon nedopustno posega v to ustavno pravico.	Da: Smole je navedel, da zakon posega v svobodno gospodarsko pobudo.
Postopek sprejemanja zakona je bil po mnenju pobudnikov protiustaven in brez socialnega dialoga.	STA molči, ostali potrjujejo; Dnevnik izpostavi zlorabo nujnosti.	Ni omenjeno	Da: Smole je postopek označil za protiustaven in brez dialoga.	Da: Smole postopek označi za protiustaven in brez socialnega dialoga.	Da: Očitana zloraba nujnega postopka in bojkot pogajanj na ESS.	Da: Smole označuje postopek za protiustaven in brez socialnega dialoga.	Da: Smole je izpostavil protiustaven postopek in odsotnost dialoga.	Da: Smole je postopek označil za protiustaven in brez dialoga.	Da: Smole označuje postopek za protiustaven in brez dialoga.	Da: Smole je postopek označil za protiustaven in brez dialoga.
Zakon o zimskem regresu prinaša gospodarstvu dodatne stroške v višini skoraj pol milijarde evrov.	Večina citira Smoleta, STA in Dnevnik trditve ne omenjata.	Ni omenjeno	Da: Smole navaja nov strošek v znesku skoraj pol milijarde evrov.	Da: Jože Smole navaja nov strošek v višini skoraj pol milijarde evrov.	Ni omenjeno	Da: Smole navaja nov strošek v višini skoraj pol milijarde evrov.	Da: Smole navaja nov strošek v višini skoraj pol milijarde evrov.	Da: Smole navaja nov strošek v višini skoraj pol milijarde evrov.	Da: Smole navaja nov strošek v višini skoraj pol milijarde evrov.	Da: Jože Smole je navedel strošek v višini skoraj pol milijarde evrov.
Zakon določa izplačilo zimskega regresa tudi za delavce, ki jim je delovno razmerje prenehalo pred uveljavitvijo.	Večina potrjuje, STA in Dnevnik pa o tem sploh ne poročata.	Ni omenjeno	Da: Besedilo potrjuje izplačilo tistim, ki jim je razmerje prenehalo.	Da: Besedilo potrjuje obveznost izplačila za bivše zaposlene.	Ni omenjeno	Da: Besedilo potrjuje obveznost izplačila za bivše zaposlene.	Da: Zakon nalaga izplačilo tistim, ki jim je razmerje že prenehalo.	Da: Nalaga izplačilo tudi tistim, ki jim je razmerje že prenehalo.	Da: Besedilo potrjuje obveznost izplačila za te delavce.	Da: Zakon nalaga izplačilo tudi tistim, ki jim je razmerje že prenehalo.
Nekatera podjetja in zavodi so zimski regres izplačali že pred odločitvijo Državnega sveta.	Le Dnevnik potrjuje izplačila, ostali viri molčijo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da so nekateri regres že izplačali.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno

claims

Državni svet je z 11 glasovi proti 9 zavrnil pobudo za ustavno presojo zakona o zimskem regresu.
Zimski regres mora biti izplačan najpozneje do 18. decembra.
Uporaba omnibus tehnike v zakonu naj bi ustvarjala ustavno nedopustno pravno nepredvidljivost.
Zakon naj bi onemogočal referendum o zimskem regresu zaradi združitve z davčnimi vsebinami.
Državni svet je podprl zahtevo za ustavno presojo dela novele zakona o urejanju trga dela.
Vlada naj bi zakon sprejela po nujnem postopku zaradi političnih obljub predsednika vlade.
Lidija Jerkič je zavrnila očitke o odsotnosti socialnega dialoga pri pripravi zakona.
Delodajalci trdijo, da zakon krši prepoved retroaktivnosti in načelo zaupanja v pravo.
Nova ureditev po mnenju delodajalcev nedopustno posega v svobodno gospodarsko pobudo.
Postopek sprejemanja zakona je bil po mnenju pobudnikov protiustaven in brez socialnega dialoga.
Zakon o zimskem regresu prinaša gospodarstvu dodatne stroške v višini skoraj pol milijarde evrov.
Zakon določa izplačilo zimskega regresa tudi za delavce, ki jim je delovno razmerje prenehalo pred uveljavitvijo.
Nekatera podjetja in zavodi so zimski regres izplačali že pred odločitvijo Državnega sveta.

key differences

Delodajalci trdijo, da zakon krši prepoved retroaktivnosti in načelo zaupanja v pravo.: STA trditve ne omenja, ostali viri jo enotno potrjujejo.
Državni svet je podprl zahtevo za ustavno presojo dela novele zakona o urejanju trga dela.: RTV trditev potrjuje, večina virov jo zanika, ostali molčijo.
Državni svet je z 11 glasovi proti 9 zavrnil pobudo za ustavno presojo zakona o zimskem regresu.: Razlika je v navajanju natančnega izida glasovanja 11 proti 9.
Lidija Jerkič je zavrnila očitke o odsotnosti socialnega dialoga pri pripravi zakona.: Viri se razlikujejo po navajanju razlogov za izostanek dialoga.
Nekatera podjetja in zavodi so zimski regres izplačali že pred odločitvijo Državnega sveta.: Le Dnevnik potrjuje izplačila, ostali viri molčijo.
Nova ureditev po mnenju delodajalcev nedopustno posega v svobodno gospodarsko pobudo.: STA molči, ostali citirajo Smoleta o posegu v pobudo.
Postopek sprejemanja zakona je bil po mnenju pobudnikov protiustaven in brez socialnega dialoga.: STA molči, ostali potrjujejo; Dnevnik izpostavi zlorabo nujnosti.
Uporaba omnibus tehnike v zakonu naj bi ustvarjala ustavno nedopustno pravno nepredvidljivost.: STA molči, Dnevnik o zlorabi, ostali citirajo Smoleta.
Vlada naj bi zakon sprejela po nujnem postopku zaradi političnih obljub predsednika vlade.: Dnevnik potrjuje vzrok, drugi le postopek ali molčijo.
Zakon določa izplačilo zimskega regresa tudi za delavce, ki jim je delovno razmerje prenehalo pred uveljavitvijo.: Večina potrjuje, STA in Dnevnik pa o tem sploh ne poročata.
Zakon naj bi onemogočal referendum o zimskem regresu zaradi združitve z davčnimi vsebinami.: Večina potrjuje spornost, STA molči, Žurnal24 izpusti referendum.
Zakon o zimskem regresu prinaša gospodarstvu dodatne stroške v višini skoraj pol milijarde evrov.: Večina citira Smoleta, STA in Dnevnik trditve ne omenjata.
Zimski regres mora biti izplačan najpozneje do 18. decembra.: Le Politikis potrjuje datum; Dnevnik navaja 1. januar.

source analyses

Dnevnik

Delodajalci trdijo, da zakon krši prepoved retroaktivnosti in načelo zaupanja v pravo.: Da: Izpostavljena kršitev prepovedi povratne veljave in retroaktivnost.
Državni svet je podprl zahtevo za ustavno presojo dela novele zakona o urejanju trga dela.: Ni omenjeno
Državni svet je z 11 glasovi proti 9 zavrnil pobudo za ustavno presojo zakona o zimskem regresu.: Delno: Večina je zavrnila pobudo, natančno število glasov ni navedeno.
Lidija Jerkič je zavrnila očitke o odsotnosti socialnega dialoga pri pripravi zakona.: Delno: Omenila je, da so delodajalci sami bojkotirali pogajanja na ESS.
Nekatera podjetja in zavodi so zimski regres izplačali že pred odločitvijo Državnega sveta.: Da: Članek navaja, da so nekateri regres že izplačali.
Nova ureditev po mnenju delodajalcev nedopustno posega v svobodno gospodarsko pobudo.: Da: Obveznost izplačila po mnenju pobudnikov pomeni poseg v to pobudo.
Postopek sprejemanja zakona je bil po mnenju pobudnikov protiustaven in brez socialnega dialoga.: Da: Očitana zloraba nujnega postopka in bojkot pogajanj na ESS.
Uporaba omnibus tehnike v zakonu naj bi ustvarjala ustavno nedopustno pravno nepredvidljivost.: Delno: Omenjena zloraba omnibus tehnike in ustavna neskladnost.
Vlada naj bi zakon sprejela po nujnem postopku zaradi političnih obljub predsednika vlade.: Da: Navedeno, da je bil sprejet zaradi predvolilne domislice premierja.
Zakon določa izplačilo zimskega regresa tudi za delavce, ki jim je delovno razmerje prenehalo pred uveljavitvijo.: Ni omenjeno
Zakon naj bi onemogočal referendum o zimskem regresu zaradi združitve z davčnimi vsebinami.: Da: Omnibus tehnika naj bi preprečila naknadni zakonodajni referendum.
Zakon o zimskem regresu prinaša gospodarstvu dodatne stroške v višini skoraj pol milijarde evrov.: Ni omenjeno
Zimski regres mora biti izplačan najpozneje do 18. decembra.: Delno: Rok se izteče prihodnji teden, omenjen je 1. januar 2025.

Mladina

Delodajalci trdijo, da zakon krši prepoved retroaktivnosti in načelo zaupanja v pravo.: Da: Pobudniki izrecno izpostavljajo kršitev obeh načel.
Državni svet je podprl zahtevo za ustavno presojo dela novele zakona o urejanju trga dela.: Ne: Državni svet je pobudo zavrnil, ne podprl.
Državni svet je z 11 glasovi proti 9 zavrnil pobudo za ustavno presojo zakona o zimskem regresu.: Da: Rezultat glasovanja 11 proti 9 je izrecno naveden v besedilu.
Lidija Jerkič je zavrnila očitke o odsotnosti socialnega dialoga pri pripravi zakona.: Da: Jerkičeva je očitke zavrnila in pojasnila razloge.
Nekatera podjetja in zavodi so zimski regres izplačali že pred odločitvijo Državnega sveta.: Ni omenjeno
Nova ureditev po mnenju delodajalcev nedopustno posega v svobodno gospodarsko pobudo.: Da: Smole navaja, da zakon nedopustno posega v to ustavno pravico.
Postopek sprejemanja zakona je bil po mnenju pobudnikov protiustaven in brez socialnega dialoga.: Da: Smole postopek označi za protiustaven in brez socialnega dialoga.
Uporaba omnibus tehnike v zakonu naj bi ustvarjala ustavno nedopustno pravno nepredvidljivost.: Da: Smole problematizira omnibus tehniko kot vir nepredvidljivosti.
Vlada naj bi zakon sprejela po nujnem postopku zaradi političnih obljub predsednika vlade.: Delno: Omenjena je zloraba nujnega postopka, ne pa izrecno obljub PV.
Zakon določa izplačilo zimskega regresa tudi za delavce, ki jim je delovno razmerje prenehalo pred uveljavitvijo.: Da: Besedilo potrjuje obveznost izplačila za bivše zaposlene.
Zakon naj bi onemogočal referendum o zimskem regresu zaradi združitve z davčnimi vsebinami.: Da: Navedeno je, da združitev ustvarja sporen položaj glede referenduma.
Zakon o zimskem regresu prinaša gospodarstvu dodatne stroške v višini skoraj pol milijarde evrov.: Da: Jože Smole navaja nov strošek v višini skoraj pol milijarde evrov.
Zimski regres mora biti izplačan najpozneje do 18. decembra.: Ni omenjeno

PortalPolitikis

Delodajalci trdijo, da zakon krši prepoved retroaktivnosti in načelo zaupanja v pravo.: Da: Pobudniki trdijo, da zakon krši retroaktivnost in zaupanje v pravo.
Državni svet je podprl zahtevo za ustavno presojo dela novele zakona o urejanju trga dela.: Ni omenjeno
Državni svet je z 11 glasovi proti 9 zavrnil pobudo za ustavno presojo zakona o zimskem regresu.: Da: DS je z 9 glasovi za in 11 proti zavrnil pobudo delodajalcev.
Lidija Jerkič je zavrnila očitke o odsotnosti socialnega dialoga pri pripravi zakona.: Da: Jerkičeva je očitke zavrnila, češ da so se mu delodajalci odpovedali.
Nekatera podjetja in zavodi so zimski regres izplačali že pred odločitvijo Državnega sveta.: Ni omenjeno
Nova ureditev po mnenju delodajalcev nedopustno posega v svobodno gospodarsko pobudo.: Da: Smole je navedel, da zakon posega v svobodno gospodarsko pobudo.
Postopek sprejemanja zakona je bil po mnenju pobudnikov protiustaven in brez socialnega dialoga.: Da: Smole je postopek označil za protiustaven in brez dialoga.
Uporaba omnibus tehnike v zakonu naj bi ustvarjala ustavno nedopustno pravno nepredvidljivost.: Da: Smole je izpostavil, da omnibus tehnika ustvarja nepredvidljivost.
Vlada naj bi zakon sprejela po nujnem postopku zaradi političnih obljub predsednika vlade.: Delno: Omenjena sta nujni postopek in naslov "Božičku Golobu uspelo!".
Zakon določa izplačilo zimskega regresa tudi za delavce, ki jim je delovno razmerje prenehalo pred uveljavitvijo.: Da: Zakon nalaga izplačilo tudi tistim, ki jim je razmerje že prenehalo.
Zakon naj bi onemogočal referendum o zimskem regresu zaradi združitve z davčnimi vsebinami.: Da: Združitev z davčnimi vsebinami naj bi onemogočala referendum.
Zakon o zimskem regresu prinaša gospodarstvu dodatne stroške v višini skoraj pol milijarde evrov.: Da: Jože Smole je navedel strošek v višini skoraj pol milijarde evrov.
Zimski regres mora biti izplačan najpozneje do 18. decembra.: Da: V besedilu je navedeno, da mora biti izplačan do 18. decembra.

Primorske Novice

Delodajalci trdijo, da zakon krši prepoved retroaktivnosti in načelo zaupanja v pravo.: Da: Pobudniki trdijo, da zakon krši obe navedeni načeli.
Državni svet je podprl zahtevo za ustavno presojo dela novele zakona o urejanju trga dela.: Ne: Članek navaja, da DS ni podprl zahteve za ustavno presojo.
Državni svet je z 11 glasovi proti 9 zavrnil pobudo za ustavno presojo zakona o zimskem regresu.: Delno: Naslov in uvod potrjujeta zavrnitev, število glasov ni navedeno.
Lidija Jerkič je zavrnila očitke o odsotnosti socialnega dialoga pri pripravi zakona.: Da: Jerkičeva je očitke zavrnila in pojasnila razloge.
Nekatera podjetja in zavodi so zimski regres izplačali že pred odločitvijo Državnega sveta.: Ni omenjeno
Nova ureditev po mnenju delodajalcev nedopustno posega v svobodno gospodarsko pobudo.: Da: Smole navaja, da zakon nedopustno posega v to ustavno pravico.
Postopek sprejemanja zakona je bil po mnenju pobudnikov protiustaven in brez socialnega dialoga.: Da: Smole označuje postopek za protiustaven in brez dialoga.
Uporaba omnibus tehnike v zakonu naj bi ustvarjala ustavno nedopustno pravno nepredvidljivost.: Da: Smole problematizira omnibus tehniko kot vir nepredvidljivosti.
Vlada naj bi zakon sprejela po nujnem postopku zaradi političnih obljub predsednika vlade.: Delno: Staroveški omenja zlorabo nujnega postopka, obljube niso v tekstu.
Zakon določa izplačilo zimskega regresa tudi za delavce, ki jim je delovno razmerje prenehalo pred uveljavitvijo.: Da: Besedilo potrjuje obveznost izplačila za te delavce.
Zakon naj bi onemogočal referendum o zimskem regresu zaradi združitve z davčnimi vsebinami.: Da: Smole izpostavlja ustavno sporen položaj glede referenduma.
Zakon o zimskem regresu prinaša gospodarstvu dodatne stroške v višini skoraj pol milijarde evrov.: Da: Smole navaja nov strošek v višini skoraj pol milijarde evrov.
Zimski regres mora biti izplačan najpozneje do 18. decembra.: Ni omenjeno

RTV Slovenija

Delodajalci trdijo, da zakon krši prepoved retroaktivnosti in načelo zaupanja v pravo.: Da: Pobudniki trdijo, da zakon krši obe navedeni načeli.
Državni svet je podprl zahtevo za ustavno presojo dela novele zakona o urejanju trga dela.: Da: DS je z 19 glasovi za podprl zahtevo za ustavno presojo.
Državni svet je z 11 glasovi proti 9 zavrnil pobudo za ustavno presojo zakona o zimskem regresu.: Delno: Članek potrjuje, da DS ni zahteval zadržanja dela zakona.
Lidija Jerkič je zavrnila očitke o odsotnosti socialnega dialoga pri pripravi zakona.: Da: Jerkičeva je dejala, da je bila novela usklajena na ESS.
Nekatera podjetja in zavodi so zimski regres izplačali že pred odločitvijo Državnega sveta.: Ni omenjeno
Nova ureditev po mnenju delodajalcev nedopustno posega v svobodno gospodarsko pobudo.: Da: Smole navaja, da zakon nedopustno posega v to ustavno pravico.
Postopek sprejemanja zakona je bil po mnenju pobudnikov protiustaven in brez socialnega dialoga.: Da: Smole je postopek označil za protiustaven in brez dialoga.
Uporaba omnibus tehnike v zakonu naj bi ustvarjala ustavno nedopustno pravno nepredvidljivost.: Da: Smole je problematiziral omnibus tehniko in nepredvidljivost.
Vlada naj bi zakon sprejela po nujnem postopku zaradi političnih obljub predsednika vlade.: Delno: Omenjen nujni postopek, a brez navedbe obljub premierja.
Zakon določa izplačilo zimskega regresa tudi za delavce, ki jim je delovno razmerje prenehalo pred uveljavitvijo.: Da: Besedilo potrjuje izplačilo tistim, ki jim je razmerje prenehalo.
Zakon naj bi onemogočal referendum o zimskem regresu zaradi združitve z davčnimi vsebinami.: Da: Združitev vsebin ustvarja sporen položaj glede referenduma.
Zakon o zimskem regresu prinaša gospodarstvu dodatne stroške v višini skoraj pol milijarde evrov.: Da: Smole navaja nov strošek v znesku skoraj pol milijarde evrov.
Zimski regres mora biti izplačan najpozneje do 18. decembra.: Ni omenjeno

STA

Delodajalci trdijo, da zakon krši prepoved retroaktivnosti in načelo zaupanja v pravo.: Ni omenjeno
Državni svet je podprl zahtevo za ustavno presojo dela novele zakona o urejanju trga dela.: Ni omenjeno
Državni svet je z 11 glasovi proti 9 zavrnil pobudo za ustavno presojo zakona o zimskem regresu.: Da: DS je z 11 proti 9 zavrnil pobudo za ustavno presojo.
Lidija Jerkič je zavrnila očitke o odsotnosti socialnega dialoga pri pripravi zakona.: Ni omenjeno
Nekatera podjetja in zavodi so zimski regres izplačali že pred odločitvijo Državnega sveta.: Ni omenjeno
Nova ureditev po mnenju delodajalcev nedopustno posega v svobodno gospodarsko pobudo.: Ni omenjeno
Postopek sprejemanja zakona je bil po mnenju pobudnikov protiustaven in brez socialnega dialoga.: Ni omenjeno
Uporaba omnibus tehnike v zakonu naj bi ustvarjala ustavno nedopustno pravno nepredvidljivost.: Ni omenjeno
Vlada naj bi zakon sprejela po nujnem postopku zaradi političnih obljub predsednika vlade.: Ni omenjeno
Zakon določa izplačilo zimskega regresa tudi za delavce, ki jim je delovno razmerje prenehalo pred uveljavitvijo.: Ni omenjeno
Zakon naj bi onemogočal referendum o zimskem regresu zaradi združitve z davčnimi vsebinami.: Ni omenjeno
Zakon o zimskem regresu prinaša gospodarstvu dodatne stroške v višini skoraj pol milijarde evrov.: Ni omenjeno
Zimski regres mora biti izplačan najpozneje do 18. decembra.: Ni omenjeno

Svet24

Delodajalci trdijo, da zakon krši prepoved retroaktivnosti in načelo zaupanja v pravo.: Da: Po mnenju pobudnikov zakon krši retroaktivnost in zaupanje v pravo.
Državni svet je podprl zahtevo za ustavno presojo dela novele zakona o urejanju trga dela.: Ne: Državni svetniki pobude niso podprli.
Državni svet je z 11 glasovi proti 9 zavrnil pobudo za ustavno presojo zakona o zimskem regresu.: Da: Pobudo so zavrnili z devetimi glasovi za in enajstimi proti.
Lidija Jerkič je zavrnila očitke o odsotnosti socialnega dialoga pri pripravi zakona.: Ni omenjeno
Nekatera podjetja in zavodi so zimski regres izplačali že pred odločitvijo Državnega sveta.: Ni omenjeno
Nova ureditev po mnenju delodajalcev nedopustno posega v svobodno gospodarsko pobudo.: Da: Smole je navedel, da zakon nedopustno posega v svobodno pobudo.
Postopek sprejemanja zakona je bil po mnenju pobudnikov protiustaven in brez socialnega dialoga.: Da: Smole je postopek označil za protiustaven in brez dialoga.
Uporaba omnibus tehnike v zakonu naj bi ustvarjala ustavno nedopustno pravno nepredvidljivost.: Da: Omnibus tehnika naj bi ustvarjala ustavno nedopustno nepredvidljivost.
Vlada naj bi zakon sprejela po nujnem postopku zaradi političnih obljub predsednika vlade.: Ni omenjeno
Zakon določa izplačilo zimskega regresa tudi za delavce, ki jim je delovno razmerje prenehalo pred uveljavitvijo.: Da: Nalaga izplačilo tudi tistim, ki jim je razmerje že prenehalo.
Zakon naj bi onemogočal referendum o zimskem regresu zaradi združitve z davčnimi vsebinami.: Da: Združitev vsebin ustvarja ustavno sporen položaj glede referenduma.
Zakon o zimskem regresu prinaša gospodarstvu dodatne stroške v višini skoraj pol milijarde evrov.: Da: Smole navaja nov strošek v višini skoraj pol milijarde evrov.
Zimski regres mora biti izplačan najpozneje do 18. decembra.: Ni omenjeno

Večer

Delodajalci trdijo, da zakon krši prepoved retroaktivnosti in načelo zaupanja v pravo.: Da: Pobudniki izrecno izpostavljajo kršitev obeh načel.
Državni svet je podprl zahtevo za ustavno presojo dela novele zakona o urejanju trga dela.: Ne: Članek navaja, da DS ne bo ustavil božičnice (zavrnitev pobude).
Državni svet je z 11 glasovi proti 9 zavrnil pobudo za ustavno presojo zakona o zimskem regresu.: Delno: Naslov in uvod potrjujeta zavrnitev, število glasov ni navedeno.
Lidija Jerkič je zavrnila očitke o odsotnosti socialnega dialoga pri pripravi zakona.: Ni omenjeno
Nekatera podjetja in zavodi so zimski regres izplačali že pred odločitvijo Državnega sveta.: Ni omenjeno
Nova ureditev po mnenju delodajalcev nedopustno posega v svobodno gospodarsko pobudo.: Da: Smole navaja nedopusten poseg v svobodno gospodarsko pobudo.
Postopek sprejemanja zakona je bil po mnenju pobudnikov protiustaven in brez socialnega dialoga.: Da: Smole označuje postopek za protiustaven in brez socialnega dialoga.
Uporaba omnibus tehnike v zakonu naj bi ustvarjala ustavno nedopustno pravno nepredvidljivost.: Da: Smole problematizira omnibus tehniko in pravno nepredvidljivost.
Vlada naj bi zakon sprejela po nujnem postopku zaradi političnih obljub predsednika vlade.: Delno: Omenjeno je nasprotovanje postopku, ne pa nujnost ali obljube.
Zakon določa izplačilo zimskega regresa tudi za delavce, ki jim je delovno razmerje prenehalo pred uveljavitvijo.: Da: Besedilo potrjuje obveznost izplačila za bivše zaposlene.
Zakon naj bi onemogočal referendum o zimskem regresu zaradi združitve z davčnimi vsebinami.: Da: Navedeno je, da združitev ustvarja sporen položaj glede referenduma.
Zakon o zimskem regresu prinaša gospodarstvu dodatne stroške v višini skoraj pol milijarde evrov.: Da: Smole navaja nov strošek v višini skoraj pol milijarde evrov.
Zimski regres mora biti izplačan najpozneje do 18. decembra.: Ni omenjeno

Žurnal24

Delodajalci trdijo, da zakon krši prepoved retroaktivnosti in načelo zaupanja v pravo.: Da: Pobudniki menijo, da zakon krši obe navedeni načeli.
Državni svet je podprl zahtevo za ustavno presojo dela novele zakona o urejanju trga dela.: Ne: DS je zavrnil pobudo za ustavno presojo zakona o zimskem regresu.
Državni svet je z 11 glasovi proti 9 zavrnil pobudo za ustavno presojo zakona o zimskem regresu.: Da: DS je z 9 glasovi za in 11 proti zavrnil pobudo delodajalcev.
Lidija Jerkič je zavrnila očitke o odsotnosti socialnega dialoga pri pripravi zakona.: Ni omenjeno
Nekatera podjetja in zavodi so zimski regres izplačali že pred odločitvijo Državnega sveta.: Ni omenjeno
Nova ureditev po mnenju delodajalcev nedopustno posega v svobodno gospodarsko pobudo.: Da: Smole je navedel, da zakon nedopustno posega v to ustavno pravico.
Postopek sprejemanja zakona je bil po mnenju pobudnikov protiustaven in brez socialnega dialoga.: Da: Smole je izpostavil protiustaven postopek in odsotnost dialoga.
Uporaba omnibus tehnike v zakonu naj bi ustvarjala ustavno nedopustno pravno nepredvidljivost.: Da: Smole je problematiziral omnibus tehniko in nepredvidljivost.
Vlada naj bi zakon sprejela po nujnem postopku zaradi političnih obljub predsednika vlade.: Ni omenjeno
Zakon določa izplačilo zimskega regresa tudi za delavce, ki jim je delovno razmerje prenehalo pred uveljavitvijo.: Da: Zakon nalaga izplačilo tistim, ki jim je razmerje že prenehalo.
Zakon naj bi onemogočal referendum o zimskem regresu zaradi združitve z davčnimi vsebinami.: Delno: Omenjena je združitev področij (davki in regres), a ne referendum.
Zakon o zimskem regresu prinaša gospodarstvu dodatne stroške v višini skoraj pol milijarde evrov.: Da: Smole navaja nov strošek v višini skoraj pol milijarde evrov.
Zimski regres mora biti izplačan najpozneje do 18. decembra.: Ni omenjeno

Analiza sentimenta

Entiteta	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	Mladina	Dnevnik	Večer	Žurnal24	Svet24	Primorske Novice	PortalPolitikis
Vlada Republike Slovenije	Prevladuje kritika postopkov, le en vir ostaja nevtralen.	Ni omenjeno	Negativno: Kritika postopka sprejemanja zakona in vsebine rešitev.	Ni omenjeno	Negativno: Delodajalci ji očitajo zlorabo postopkov in neupravičen poseg.	Negativno: Kritika postopka sprejemanja zakona in pomanjkanja dialoga.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Negativno: Kritika postopka sprejemanja zakona in pomanjkanja dialoga.	Nevtralno: Implicirana skozi zakon, a brez neposrednega vrednotenja.
Državni svet	Vsi viri enotno in nevtralno poročajo o postopkih odločanja.	Nevtralno: Poročanje o glasovanju in zavrnitvi pobude.	Nevtralno: Poročanje o odločitvah in razpravah na seji brez vrednotenja.	Nevtralno: Poročanje o glasovanju in razpravi brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: Opisan kot prizorišče razprave in glasovanja brez meta-ocen.	Nevtralno: Omenjen kot organ odločanja brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: Omenjen kot organ, ki je glasoval o pobudi.	Nevtralno: Omenjen kot organ odločanja v okviru poročanja o glasovanju.	Nevtralno: Omenjen kot prizorišče razprave in organ odločanja.	Nevtralno: Omenjen kot organ, ki je na seji zavrnil pobudo.
Ustavno sodišče	Vsi viri poročajo povsem enotno, nevtralno in brez razlik.	Nevtralno: Omenjeno le v kontekstu predlaganega postopka presoje.	Nevtralno: Omenjeno le kot naslovnik predlogov za ustavno presojo.	Nevtralno: Omenjeno le kot naslovnik predlagane ustavne presoje.	Nevtralno: Omenjeno le kot organ presoje v okviru postopkovnih možnosti.	Nevtralno: Omenjeno le kot naslovnik predlagane ustavne presoje.	Nevtralno: Omenjeno le kot naslovnik predlagane ustavne presoje.	Nevtralno: Omenjeno le kot naslovnik predlagane ustavne presoje.	Nevtralno: Omenjeno le kot naslovnik predlagane ustavne presoje.	Nevtralno: Omenjeno le kot naslovnik predlagane ustavne presoje.
Interesna skupina delodajalcev	Vsi viri ohranjajo nevtralnost brez interpretativnih razlik.	Nevtralno: Navedeni kot predlagatelji pobude brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: Navedena kot pobudnica zahtev; citirani njihovi argumenti.	Nevtralno: Navedena kot pobudnica zahteve; njeni argumenti so citirani.	Nevtralno: Navedena kot predlagatelj pobude in udeleženec v postopku.	Nevtralno: Omenjena kot pobudnica zahteve brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: Omenjena kot predlagateljica pobude brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: Omenjena kot pobudnica zahteve brez meta-vrednotenja avtorja.	Nevtralno: Nastopajo kot pobudniki presoje; njihova stališča so citirana.	Nevtralno: Nastopa kot govorec in pobudnik brez meta-vrednotenja.
Gospodarstvo	Vsi poudarjajo finančne obremenitve, razlike so le v niansah.	Nevtralno: Omenjeno v kontekstu vpliva zakona na podjetja.	Nevtralno: Omenjeno kot subjekt, ki ga zakon obremenjuje in ogroža.	Nevtralno: Omenjeno v kontekstu finančnih obremenitev in ohlajanja.	Nevtralno: Omenjeno v kontekstu posega v svobodno gospodarsko pobudo.	Nevtralno: Omenjeno kot subjekt, ki bo finančno obremenjen.	Nevtralno: Omenjeno v kontekstu tveganj in finančnih obremenitev.	Nevtralno: Omenjeno v okviru Smoletovih opozoril o obremenitvah.	Nevtralno: Omenjeno kot subjekt, ki ga zakon obremenjuje.	Nevtralno: Omenjeno v kontekstu obremenitev in ohlajanja.
Jože Smole	Vsi viri so nevtralni; razlika je le v vlogi govornika.	Nevtralno: Citiran kot zagovornik pobude brez vrednotenja avtorja.	Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki podaja argumente proti zakonu.	Nevtralno: Citiran kot govorec v imenu pobudnikov brez meta-vrednotenja.	Ni omenjeno	Nevtralno: Nastopa kot govorec in podaja argumente brez meta-opisa.	Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki podaja argumente pobudnikov.	Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki podaja argumente; avtor ga ne vrednoti.	Nevtralno: Citiran kot govorec, ki utemeljuje razloge za ustavno presojo.	Nevtralno: Citiran kot govorec, ki utemeljuje stališča delodajalcev.
Davčni zavezanci	Enotno nevtralno o nejasnosti in pravni nepredvidljivosti.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjeni v kontekstu nejasnosti pričakovanj zakona.	Nevtralno: Omenjeni v kontekstu pravne nepredvidljivosti zakona.	Nevtralno: Omenjeni v kontekstu vpliva novih pravil na njihov status.	Nevtralno: Omenjeni v kontekstu pravne nepredvidljivosti.	Nevtralno: Omenjeni v kontekstu nejasnih pričakovanj zakona.	Nevtralno: Omenjeni v citatu glede nejasnosti pričakovanj zakona.	Nevtralno: Omenjeni v kontekstu pravne nepredvidljivosti zakona.	Nevtralno: Omenjeni v kontekstu nejasnosti pričakovanj zakona.
Normiranci	Poudarek na ustavni spornosti in retroaktivnosti sprememb.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjeni v kontekstu strožjega režima in retroaktivnosti.	Nevtralno: Omenjeni v okviru razprave o ustavnosti davčnih sprememb.	Nevtralno: Omenjeni v okviru opisa zakonskih sprememb in retroaktivnosti.	Nevtralno: Omenjeni v kontekstu ustavno spornega strožjega režima.	Nevtralno: Omenjeni v kontekstu uvedbe strožjega režima.	Nevtralno: Omenjeni v kontekstu ureditve davčnih zakonov in pogojev.	Nevtralno: Omenjeni v kontekstu sprememb davčnega režima.	Nevtralno: Omenjeni v kontekstu sprememb davčnega režima.
Lidija Jerkič	Vsi viri ohranjajo nevtralen ton, a nekateri jo povsem prezrejo.	Ni omenjeno	Nevtralno: Nastopa kot govorka, ki pojasnjuje ozadje in namen novele.	Nevtralno: Citirana kot govorka, ki zavrača očitke delodajalcev.	Nevtralno: Citirana kot govorka, ki pojasnjuje razloge za glasovanje proti.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Citirana kot govorka, ki zavrača očitke delodajalcev.	Nevtralno: Citirana kot govorka, ki zavrača očitke delodajalcev.
Robert Golob	Kritika nerealnih obljub nasproti ironičnemu zasmehovanju.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Negativno: Njegova obljuba označena kot predvolilna domislica.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Negativno: Avtor ga v naslovu ironično označi za "Božička".
Marko Lotrič	Le RTV poroča nevtralno, ostali viri ga sploh ne omenjajo.	Ni omenjeno	Nevtralno: Nastopa kot govorec in predlagatelj zahteve brez meta-ocene.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Mitja Gorenšček	Le Dnevnik ga nevtralno citira kot predstavnika delodajalcev.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Citiran kot govorec, ki pojasnjuje motive delodajalcev.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Komisija Državnega sveta za gospodarstvo	Le Dnevnik poroča o podpori kljub začetnim pomislekom.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena kot podpornica zahteve kljub prejšnjim pomislekom.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno

entities

Vlada Republike Slovenije
Državni svet
Ustavno sodišče
Interesna skupina delodajalcev
Gospodarstvo
Jože Smole
Davčni zavezanci
Normiranci
Lidija Jerkič
Robert Golob
Marko Lotrič
Mitja Gorenšček
Komisija Državnega sveta za gospodarstvo

key differences

Davčni zavezanci: Enotno nevtralno o nejasnosti in pravni nepredvidljivosti.
Državni svet: Vsi viri enotno in nevtralno poročajo o postopkih odločanja.
Gospodarstvo: Vsi poudarjajo finančne obremenitve, razlike so le v niansah.
Interesna skupina delodajalcev: Vsi viri ohranjajo nevtralnost brez interpretativnih razlik.
Jože Smole: Vsi viri so nevtralni; razlika je le v vlogi govornika.
Komisija Državnega sveta za gospodarstvo: Le Dnevnik poroča o podpori kljub začetnim pomislekom.
Lidija Jerkič: Vsi viri ohranjajo nevtralen ton, a nekateri jo povsem prezrejo.
Marko Lotrič: Le RTV poroča nevtralno, ostali viri ga sploh ne omenjajo.
Mitja Gorenšček: Le Dnevnik ga nevtralno citira kot predstavnika delodajalcev.
Normiranci: Poudarek na ustavni spornosti in retroaktivnosti sprememb.
Robert Golob: Kritika nerealnih obljub nasproti ironičnemu zasmehovanju.
Ustavno sodišče: Vsi viri poročajo povsem enotno, nevtralno in brez razlik.
Vlada Republike Slovenije: Prevladuje kritika postopkov, le en vir ostaja nevtralen.

source analyses

Dnevnik

Davčni zavezanci: Nevtralno: Omenjeni v kontekstu vpliva novih pravil na njihov status.
Državni svet: Nevtralno: Opisan kot prizorišče razprave in glasovanja brez meta-ocen.
Gospodarstvo: Nevtralno: Omenjeno v kontekstu posega v svobodno gospodarsko pobudo.
Interesna skupina delodajalcev: Nevtralno: Navedena kot predlagatelj pobude in udeleženec v postopku.
Jože Smole: Ni omenjeno
Komisija Državnega sveta za gospodarstvo: Nevtralno: Omenjena kot podpornica zahteve kljub prejšnjim pomislekom.
Lidija Jerkič: Nevtralno: Citirana kot govorka, ki pojasnjuje razloge za glasovanje proti.
Marko Lotrič: Ni omenjeno
Mitja Gorenšček: Nevtralno: Citiran kot govorec, ki pojasnjuje motive delodajalcev.
Normiranci: Nevtralno: Omenjeni v okviru opisa zakonskih sprememb in retroaktivnosti.
Robert Golob: Negativno: Njegova obljuba označena kot predvolilna domislica.
Ustavno sodišče: Nevtralno: Omenjeno le kot organ presoje v okviru postopkovnih možnosti.
Vlada Republike Slovenije: Negativno: Delodajalci ji očitajo zlorabo postopkov in neupravičen poseg.

Mladina

Davčni zavezanci: Nevtralno: Omenjeni v kontekstu pravne nepredvidljivosti zakona.
Državni svet: Nevtralno: Poročanje o glasovanju in razpravi brez meta-vrednotenja.
Gospodarstvo: Nevtralno: Omenjeno v kontekstu finančnih obremenitev in ohlajanja.
Interesna skupina delodajalcev: Nevtralno: Navedena kot pobudnica zahteve; njeni argumenti so citirani.
Jože Smole: Nevtralno: Citiran kot govorec v imenu pobudnikov brez meta-vrednotenja.
Komisija Državnega sveta za gospodarstvo: Ni omenjeno
Lidija Jerkič: Nevtralno: Citirana kot govorka, ki zavrača očitke delodajalcev.
Marko Lotrič: Ni omenjeno
Mitja Gorenšček: Ni omenjeno
Normiranci: Nevtralno: Omenjeni v okviru razprave o ustavnosti davčnih sprememb.
Robert Golob: Ni omenjeno
Ustavno sodišče: Nevtralno: Omenjeno le kot naslovnik predlagane ustavne presoje.
Vlada Republike Slovenije: Ni omenjeno

PortalPolitikis

Davčni zavezanci: Nevtralno: Omenjeni v kontekstu nejasnosti pričakovanj zakona.
Državni svet: Nevtralno: Omenjen kot organ, ki je na seji zavrnil pobudo.
Gospodarstvo: Nevtralno: Omenjeno v kontekstu obremenitev in ohlajanja.
Interesna skupina delodajalcev: Nevtralno: Nastopa kot govorec in pobudnik brez meta-vrednotenja.
Jože Smole: Nevtralno: Citiran kot govorec, ki utemeljuje stališča delodajalcev.
Komisija Državnega sveta za gospodarstvo: Ni omenjeno
Lidija Jerkič: Nevtralno: Citirana kot govorka, ki zavrača očitke delodajalcev.
Marko Lotrič: Ni omenjeno
Mitja Gorenšček: Ni omenjeno
Normiranci: Nevtralno: Omenjeni v kontekstu sprememb davčnega režima.
Robert Golob: Negativno: Avtor ga v naslovu ironično označi za "Božička".
Ustavno sodišče: Nevtralno: Omenjeno le kot naslovnik predlagane ustavne presoje.
Vlada Republike Slovenije: Nevtralno: Implicirana skozi zakon, a brez neposrednega vrednotenja.

Primorske Novice

Davčni zavezanci: Nevtralno: Omenjeni v kontekstu pravne nepredvidljivosti zakona.
Državni svet: Nevtralno: Omenjen kot prizorišče razprave in organ odločanja.
Gospodarstvo: Nevtralno: Omenjeno kot subjekt, ki ga zakon obremenjuje.
Interesna skupina delodajalcev: Nevtralno: Nastopajo kot pobudniki presoje; njihova stališča so citirana.
Jože Smole: Nevtralno: Citiran kot govorec, ki utemeljuje razloge za ustavno presojo.
Komisija Državnega sveta za gospodarstvo: Ni omenjeno
Lidija Jerkič: Nevtralno: Citirana kot govorka, ki zavrača očitke delodajalcev.
Marko Lotrič: Ni omenjeno
Mitja Gorenšček: Ni omenjeno
Normiranci: Nevtralno: Omenjeni v kontekstu sprememb davčnega režima.
Robert Golob: Ni omenjeno
Ustavno sodišče: Nevtralno: Omenjeno le kot naslovnik predlagane ustavne presoje.
Vlada Republike Slovenije: Negativno: Kritika postopka sprejemanja zakona in pomanjkanja dialoga.

RTV Slovenija

Davčni zavezanci: Nevtralno: Omenjeni v kontekstu nejasnosti pričakovanj zakona.
Državni svet: Nevtralno: Poročanje o odločitvah in razpravah na seji brez vrednotenja.
Gospodarstvo: Nevtralno: Omenjeno kot subjekt, ki ga zakon obremenjuje in ogroža.
Interesna skupina delodajalcev: Nevtralno: Navedena kot pobudnica zahtev; citirani njihovi argumenti.
Jože Smole: Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki podaja argumente proti zakonu.
Komisija Državnega sveta za gospodarstvo: Ni omenjeno
Lidija Jerkič: Nevtralno: Nastopa kot govorka, ki pojasnjuje ozadje in namen novele.
Marko Lotrič: Nevtralno: Nastopa kot govorec in predlagatelj zahteve brez meta-ocene.
Mitja Gorenšček: Ni omenjeno
Normiranci: Nevtralno: Omenjeni v kontekstu strožjega režima in retroaktivnosti.
Robert Golob: Ni omenjeno
Ustavno sodišče: Nevtralno: Omenjeno le kot naslovnik predlogov za ustavno presojo.
Vlada Republike Slovenije: Negativno: Kritika postopka sprejemanja zakona in vsebine rešitev.

STA

Davčni zavezanci: Ni omenjeno
Državni svet: Nevtralno: Poročanje o glasovanju in zavrnitvi pobude.
Gospodarstvo: Nevtralno: Omenjeno v kontekstu vpliva zakona na podjetja.
Interesna skupina delodajalcev: Nevtralno: Navedeni kot predlagatelji pobude brez meta-vrednotenja.
Jože Smole: Nevtralno: Citiran kot zagovornik pobude brez vrednotenja avtorja.
Komisija Državnega sveta za gospodarstvo: Ni omenjeno
Lidija Jerkič: Ni omenjeno
Marko Lotrič: Ni omenjeno
Mitja Gorenšček: Ni omenjeno
Normiranci: Ni omenjeno
Robert Golob: Ni omenjeno
Ustavno sodišče: Nevtralno: Omenjeno le v kontekstu predlaganega postopka presoje.
Vlada Republike Slovenije: Ni omenjeno

Svet24

Davčni zavezanci: Nevtralno: Omenjeni v citatu glede nejasnosti pričakovanj zakona.
Državni svet: Nevtralno: Omenjen kot organ odločanja v okviru poročanja o glasovanju.
Gospodarstvo: Nevtralno: Omenjeno v okviru Smoletovih opozoril o obremenitvah.
Interesna skupina delodajalcev: Nevtralno: Omenjena kot pobudnica zahteve brez meta-vrednotenja avtorja.
Jože Smole: Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki podaja argumente; avtor ga ne vrednoti.
Komisija Državnega sveta za gospodarstvo: Ni omenjeno
Lidija Jerkič: Ni omenjeno
Marko Lotrič: Ni omenjeno
Mitja Gorenšček: Ni omenjeno
Normiranci: Nevtralno: Omenjeni v kontekstu ureditve davčnih zakonov in pogojev.
Robert Golob: Ni omenjeno
Ustavno sodišče: Nevtralno: Omenjeno le kot naslovnik predlagane ustavne presoje.
Vlada Republike Slovenije: Ni omenjeno

Večer

Davčni zavezanci: Nevtralno: Omenjeni v kontekstu pravne nepredvidljivosti.
Državni svet: Nevtralno: Omenjen kot organ odločanja brez meta-vrednotenja.
Gospodarstvo: Nevtralno: Omenjeno kot subjekt, ki bo finančno obremenjen.
Interesna skupina delodajalcev: Nevtralno: Omenjena kot pobudnica zahteve brez meta-vrednotenja.
Jože Smole: Nevtralno: Nastopa kot govorec in podaja argumente brez meta-opisa.
Komisija Državnega sveta za gospodarstvo: Ni omenjeno
Lidija Jerkič: Ni omenjeno
Marko Lotrič: Ni omenjeno
Mitja Gorenšček: Ni omenjeno
Normiranci: Nevtralno: Omenjeni v kontekstu ustavno spornega strožjega režima.
Robert Golob: Ni omenjeno
Ustavno sodišče: Nevtralno: Omenjeno le kot naslovnik predlagane ustavne presoje.
Vlada Republike Slovenije: Negativno: Kritika postopka sprejemanja zakona in pomanjkanja dialoga.

Žurnal24

Davčni zavezanci: Nevtralno: Omenjeni v kontekstu nejasnih pričakovanj zakona.
Državni svet: Nevtralno: Omenjen kot organ, ki je glasoval o pobudi.
Gospodarstvo: Nevtralno: Omenjeno v kontekstu tveganj in finančnih obremenitev.
Interesna skupina delodajalcev: Nevtralno: Omenjena kot predlagateljica pobude brez meta-vrednotenja.
Jože Smole: Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki podaja argumente pobudnikov.
Komisija Državnega sveta za gospodarstvo: Ni omenjeno
Lidija Jerkič: Ni omenjeno
Marko Lotrič: Ni omenjeno
Mitja Gorenšček: Ni omenjeno
Normiranci: Nevtralno: Omenjeni v kontekstu uvedbe strožjega režima.
Robert Golob: Ni omenjeno
Ustavno sodišče: Nevtralno: Omenjeno le kot naslovnik predlagane ustavne presoje.
Vlada Republike Slovenije: Ni omenjeno

Viri

articles

article order
9
body
s poudarki iz razprave v zadnjih treh odstavkih Ljubljana, 10. decembra (STA) - Državni svet je na današnji seji z devet glasovi za in 11 proti zavrnil pobudo interesne skupine delodajalcev za zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ...
language
slv
published at
2025-12-10T17:11:06
source
STA
title
Državni svet brez zahteve za ustavno presojo in zadržanje dela zakona o božičnici (dopolnjeno)
url
https://www.sta.si/3498319/
article order
10
body
V interesni skupini delodajalcev so želeli, da bi državni svet ustavnemu sodišču predlagal začasno zadržanje izvajanja 2. člena ter prvega in drugega odstavka 3. člena zakona, torej dela zakona, ki prinaša božičnico in ureja časovnico njenega izplačila, na koncu pa razveljavitev zakona. Kot je v imenu pobudnikov zahteve poudaril državni svetnik Jože Smole, so predstavniki delodajalcev ves čas nasprotovali postopku sprejemanja zakona in opozarjali na tveganja, povezana z višjimi obremenitvami gospodarstva in nepredvidljivostjo poslovnega okolja. Sprememba se je zgodila šele ob koncu leta, zato podjetja dodatne finančne obremenitve niso mogla vključiti v finančne plane, je dejal. Gre za nov strošek v znesku skoraj pol milijarde evrov, kar bi lahko dodatno poslabšalo likvidnost podjetij, je dodal. Problematiziral je t. i. omnibus tehniko oz. združitev več področij urejanja v istem zakonu in številna sklicevanja na druge določbe, ki da ustvarjajo ustavno nedopustno pravno nepredvidljivost, "saj ni jasno, kaj natančno se pričakuje od davčnih zavezancev". "Združitev delovnopravnih in davčnih vsebin ustvarja ustavno sporen položaj tudi z vidika zakonodajnega referenduma, saj je skladno z veljavno ureditvijo mogoče razpisati zgolj referendum o zakonu v celoti," je nadaljeval in spomnil, da o davčnih zakonih (t. i. normirancih) ni mogoče razpisati referenduma, o zimskem regresu pa bi se ga lahko. "Posledično prihaja do ustavnopravno nedopustnega položaja," je poudaril. Po mnenju pobudnikov ustavne presoje zakon krši tudi prepoved retroaktivnosti in načelo zaupanja v pravo. Za zavezance v sistemu normiranih odhodkov namreč uvaja bistveno strožji režim, pri čemer se bo izpolnjevanje pogojev presojalo na podlagi podatkov iz leta 2025 in starejših - torej iz obdobja, ko zakon še ni veljal. Poleg tega nalaga izplačilo sorazmernega dela zimskega regresa tudi delavcem, ki jim je delovno razmerje prenehalo pred uveljavitvijo zakona, ko ta pravica sploh še ni obstajala. "Z določitvijo obveznega zimskega regresa zakon posega tudi v avtonomijo pogodbenih strank. Pri tem presega običajne meje varstva delavcev, saj ne gre za odpravo izkoriščanja ali za določanje minimalnih standardov, temveč za podelitev nove pravice brez socialnega dialoga," je še navedel Smole in dodal, da zakon nedopustno posega v ustavno zagotovljeno svobodno gospodarsko pobudo, saj delodajalcem nalaga izplačilo zimskega regresa v določeni višini in roku, brez možnosti podjetniške presoje. Kot najbolj sporen pa je Smole označil postopek, ki je vodil do sprejema zakona. Hkrati sprejeta ureditev pomeni grob poseg v pravno varnost in predvidljivost, je dejal. "Ne glasujemo za ali proti božičnici, temveč načinu, postopku sprejemanja zakona, ki je protiustaven," je sklenil. DS je na seji med drugim z 19 glasovi za in devetimi proti na pobudo svojega predsednika Marka Lotriča podprl zahtevo za ustavno presojo dela novele zakona o urejanju trga dela, ki določa kriterije za določitev agencijskega dela. Ustavnemu sodišču predlaga absolutno prednostno obravnavo in zadržanje izvrševanja tega dela zakona. Lotriča je zmotil s septembrsko novelo spremenjeni prvi odstavek 163. člena zakona, ki določa kriterije za določitev agencijskega dela. Sprememba po njegovih besedah širi definicijo agencijskega dela na način, da po novem vključuje tudi poslovna razmerja, ki so po svoji naravi podizvajalske pogodbe. Kot je pojasnil na današnji seji, širitev definicije agencijskega dela tako denimo po novem zajema specialna obrtniška dela v gradbeništvu in storitve čiščenja v hotelirskem sektorju. S sprejetimi zakonskimi spremembami so bili po njegovih besedah številni podizvajalci čez noč postavljeni v režim strogo regulirane dejavnosti, ki zahteva dovoljenje za opravljanje dejavnosti in vpis v register, ki ga vodi pristojno ministrstvo. "Gospodarski subjekti, ki opravljajo dejavnosti, ki zapadejo v razširjeno definicijo agencijskega dela, so zato izpostavljeni prekrškovnim sankcijam, izgubi pogodb in prekinitvam poslovanja, v zvezi s tem pa tudi odpuščanju zaposlenih. Hkrati so tudi uporabniki njihovih storitev izpostavljeni prekrškovnim sankcijam in motnjam v opravljanju dejavnosti," je poudaril. Zaostritev pogojev za opravljanje storitev brez zagotovitve ustreznega prilagoditvenega obdobja posega v pravno varstvo prizadetih, je podčrtal. Obregnil se je tudi ob dejstvo, da je bila sprememba veljavne zakonodaje sprejeta po nujnem postopku, za kar da niso bili izpolnjeni poslovniški pogoji. Izpodbijana določba zaradi postopka sprejemanja novele in zaradi svoje vsebine predstavlja več kršitev ustave, in sicer pravil zakonodajnega postopka, načela demokratičnosti, načela pravne države, načela varstva zaupanja v pravo ter prepovedi samovolje državne oblasti, pa tudi pravil o uveljavitvi zakona, je naštel. Lotrič je prepričal številne državne svetnike, ne pa tudi tistih iz vrst sindikatov. Kot je danes dejala državna svetnica Lidija Jerkič, je bila novela zakona o urejanju trga dela usklajena na Ekonomsko-socialnem svetu. Razširitev definicije je bila uvedena, da bi se preprečilo širjenje poslovne prakse, kakršna je bila uveljavljena v Luki Koper, kjer so imeli veliko zunanjih izvajalcev storitev, "ki so na videz posredovali delo delavcev delodajalcu, v bistvu pa tam opravljali samostojno dejavnost, ki ni bila pokrita z nadzorom prvega delodajalca, torej Luke", je spomnila. Novela zakona o urejanju trga dela je bila v DZ sprejeta junija, v veljavo pa je šla septembra. V manjšem delu je bil zakon nato popravljen še oktobra. Nekateri členi, tudi več tistih, povezanih z agencijskim delom, pa se bodo sicer začeli uporabljati šele januarja.
language
slv
published at
2025-12-10T16:56:04
source
RTV Slovenija
title
Državni svet ni zahteval zadržanja dela zakona, ki nalaga izplačilo zimskega regresa
url
https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-svet-ni-zahteval-zadrzanja-dela-zakona-ki-nalaga-izplacilo-zimskega-regresa/766760
article order
5
body
Državni svet zavrnil pobudo interesne skupine delodajalcev Državni svet je na današnji seji z devet glasovi za in 11 proti zavrnil pobudo interesne skupine delodajalcev za zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. V interesni skupini delodajalcev so si želeli, da bi državni svet ustavnemu sodišču predlagal začasno zadržanje izvajanja 2. člena ter prvega in drugega odstavka 3. člena zakona, torej dela zakona, ki prinaša božičnico in ureja časovnico njenega izplačila, na koncu pa razveljavitev zakona. Kot je v imenu pobudnikov zahteve izpostavil državni svetnik Jože Smole, so predstavniki delodajalcev ves čas nasprotovali postopku sprejemanja zakona in opozarjali na tveganja, povezana z višjimi obremenitvami gospodarstva in nepredvidljivostjo poslovnega okolja. Do spremembe je prišlo šele ob koncu leta, zato podjetja dodatne finančne obremenitve niso mogla vključiti v finančne plane, je dejal. Gre za nov strošek v višini skoraj pol milijarde evrov, kar bi lahko dodatno poslabšalo likvidnost podjetij, je dodal. Problematiziral je t. i. omnibus tehniko oz. združitev več področij urejanja v istem zakonu in številna sklicevanja na druge določbe, ki da ustvarjajo ustavno nedopustno pravno nepredvidljivost, "saj ni jasno, kaj natančno se pričakuje od davčnih zavezancev". "Združitev delovnopravnih in davčnih vsebin ustvarja ustavno sporen položaj tudi z vidika zakonodajnega referenduma, saj je skladno z veljavno ureditvijo mogoče razpisati zgolj referendum o zakonu v celoti," je nadaljeval in spomnil, da o davčnih zakonih (t.i. normirancih) ni mogoče razpisati referenduma, o zimskem regresu pa bi se ga lahko. "Posledično prihaja do ustavnopravno nedopustnega položaja," je poudaril. Po mnenju pobudnikov ustavne presoje zakon krši tudi prepoved retroaktivnosti in načelo zaupanja v pravo. Za zavezance v sistemu normiranih odhodkov namreč uvaja bistveno strožji režim, pri čemer se bo izpolnjevanje pogojev presojalo na podlagi podatkov iz leta 2025 in starejših - torej iz obdobja, ko zakon še ni veljal. Poleg tega nalaga izplačilo sorazmernega dela zimskega regresa tudi delavcem, ki jim je delovno razmerje prenehalo pred uveljavitvijo zakona, ko ta pravica sploh še ni obstajala. "Z določitvijo obveznega zimskega regresa zakon posega tudi v avtonomijo pogodbenih strank. Pri tem presega običajne meje varstva delavcev, saj ne gre za odpravo izkoriščanja ali za določanje minimalnih standardov, temveč za podelitev nove pravice brez socialnega dialoga," je še navedel Smole in dodal, da zakon nedopustno posega v ustavno zagotovljeno svobodno gospodarsko pobudo, saj delodajalcem nalaga izplačilo zimskega regresa v določeni višini in roku, brez možnosti podjetniške presoje. Kot najbolj sporen pa je Smole označil postopek, ki je vodil do sprejema zakona. Hkrati sprejeta ureditev pomeni grob poseg v pravno varnost in predvidljivost, je dejal. "Ne glasujemo za ali proti božičnici, temveč načinu, postopku sprejemanja zakona, ki je protiustaven," je sklenil. Sledila je živahna razprava. Predstavnica delojemalcev Lidija Jerkič je zavrnila očitke, da v postopku usklajevanja in sprejemanja zakona ni bilo možnosti socialnega dialoga, saj da so se mu delodajalci v resnici z odhodom oz. neudeležbo na seji Ekonomsko-socialnega sveta na to temo odrekli. Zakon je po njenem mnenju tudi v delu, v katerem ureja božičnico, davčne narave, saj določa način njene obdavčitve. Glede omnibus tehnike pa je ocenila, da delodajalce moti le občasno. "Socialna pravica, ki ščiti zaposlene v najbolj obremenjenem obdobju leta, ni ustavnopravni problem, je civilizacijski standard. V številnih evropskih državah dodatna izplačila konec leta niso izjema, ampak pravilo. In če pravite, da je bilo vse tako na hitro sprejeto, spoštovani delodajalci, ja, kaj ste pa počeli pet let, da niste ulovili Evrope, ki že najmanj pet let izplačuje 13. plačo, božičnico in vse ostalo?" je bil odločen predstavnik raziskovalne dejavnosti Radovan Stanislav Pejovnik. Gospodarstvo ne nasprotuje izplačilu zimskega regresa, nasprotuje pa izplačilu v letu 2025, pa je utemeljil predstavnik obrtnikov Aleš Pulko. Kot je spomnil, je ideja o obvezni božičnici prišla na dan septembra, "v času, ko se evropsko gospodarstvo zelo zelo ohlaja, in je ni v finančnih projekcijah podjetij". S tem se je strinjal tudi predstavnik delodajalcev Marko Staroveški, ki je vztrajal še, da gre pri zakonu o božičnici za zlorabo omnibus tehnike in nujnega parlamentarnega postopka.
language
slv
published at
2025-12-10T21:04:30
source
Mladina
title
Blokada božičnice ni uspela
url
https://www.mladina.si/245380/poraz-delodajalcev-blokada-bozicnice-ni-uspela/
article order
12
body
Medtem ko so nekatera podjetja in zavodi že izplačali zimski regres, za vse se rok izteče prihodnji teden, je interesna skupina delodajalcev državnemu svetu predlagala vložitev zahteve za ustavno presojo zakona. Ustavno sporen se jim zdi predvsem postopek. Njihova pobuda je spodletela, saj je večina državnih svetnikov, vključno z vsemi predstavniki delavcev, glasovala proti. O zakonu o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ustavno sodišče očitno ne bo odločalo. Večina državnih svetnikov je namreč včeraj zavrnila pobudo za oceno ustavnosti, ki jo je predlagala interesna skupina delodajalcev, zahtevo pa je podprla tudi komisija državnega sveta za gospodarstvo, ki sicer pred tem zakonu kljub pomislekom ni nasprotovala. Državni svet na zakon tudi ni izglasoval veta. Odločitev državnih svetnikov, ki so se zapletli v polemično razpravo, je bila zato nepredvidljiva. Predstavnikom delodajalcev zdaj preostane možnost, da razmislijo o morebitni samostojni vložitvi zahteve, kar po besedah državnega svetnika Mitje Gorenščka, člana interesne skupine delodajalcev, ni posebno verjetno, čeprav posamezna podjetja o tem razmišljajo. Gorenšček je tudi ocenil, da pri zahtevi dejansko ni šlo za vprašanje zimski regres da ali ne, kot so razumeli nekateri, temveč za željo po presoji ustavne skladnosti zakona. Interesna skupina delodajalcev je v nesprejetem predlogu zahteve predlagala, da ustavno sodišče začasno zadrži izvajanje zakona v delu, ki določa pravico in izplačilo zimskega regresa, ter zadevo obravnava absolutno prednostno, zakon pa zaradi očitane neskladnosti z več členi ustave v delu ali celoti razveljavi. Glede na to, da je rok za izplačilo tik pred vrati, ne bi bilo posebno verjetno, da bi ustavno sodišče zakon v tako kratkem času sploh zadržalo, zato letošnje izplačilo ne bi bilo ogroženo. V primeru, da bi sodišče morebiti ugotovilo protiustavnost, pa bi to odprlo številna vprašanja, tudi glede morebitnega vračanja zimskega regresa. Kot izhaja iz obrazložitve pobude, očitki delodajalcev niso bili toliko usmerjeni proti sami možnosti uveljavitve pravice do zimskega regresa, temveč predvsem proti načinu. Do obveznosti je namreč prišlo nepričakovano in manj kot mesec in pol pred koncem poslovnega leta, ne da bi se podjetja lahko na to vnaprej pripravila ali prilagodila. Izpostavili so, da naj bi bila v zakonodajnem postopku zlorabljena tako nujnost postopka kot omnibus tehnika (spreminjanje več zakonov v enem). Za sprejem zakona po nujnem postopku po njihovem ni bilo utemeljenih razlogov, pač pa je bil tako hitro sprejet zaradi predvolilne domislice predsednika vlade. Če njegova obljuba ne bila pravočasno uresničena, bi nastale politične, ne pa "težko popravljive posledice za državo", na katere se sklicuje vlada. Omnibus tehnika z vključitvijo tudi določb o normirancih v isti zakon pa je bila po mnenju pobudnikov prvenstveno uporabljena za to, da bi se s tem preprečil morebitni razpis naknadnega zakonodajnega referenduma (saj ta ni dopusten o zakonu o davkih), kar bi lahko spet ogrozilo pravočasnost izplačila zimskega regresa. Izpostavili so tudi kršitev prepovedi povratne veljave pravnih aktov. Pri normirancih se nova ureditev od 1. januarja 2026 dalje opira na poslovanje v letu 2025 in 2024, ko zavezanci teh pravil še niso poznali, niti se jim niso mogli prilagoditi, bodo pa lahko odločilno vplivale na izgubo statusa. Retroaktivnost očitajo tudi v primeru izplačila zimskega regresa, saj da se delodajalcem obveznost nalaga za nazaj, od 1. januarja 2025 dalje. Obveznost izplačila zimskega regresa po mnenju pobudnikov pomeni tudi poseg v svobodno gospodarsko pobudo, ki pa ga vlada ni ustrezno upravičila. Lidija Jerkič, vodja interesne skupine delojemalcev, je za Dnevnik povedala, da so predstavniki delojemalcev glasovali proti iz več razlogov. "Gre za zadevo, ki ni občutljiva le z vidika pravne argumentacije, temveč dejanskega življenja in občutenja ljudi." Zmotil jih je predvsem hkratni predlog za zadržanje zakona, saj odločno nasprotujejo temu, da regresa v primeru, da bi ustavno sodišče zakon dejansko zadržalo, v letošnjem letu ne bi bilo. Po mnenju Jerkičeve so skušali delodajalci preprečiti sprejem zakona že z bojkotiranjem pogajanj na ekonomsko-socialnem svetu, čeprav bi bilo mogoče marsikaj, kar so zdaj skušali uveljavljati z ustavno presojo, rešiti tam. Težave z izplačili v posameznih podjetjih po njenem tudi ne morejo biti podlaga za izpodbijanje zakona pred ustavnim sodiščem. Opozorila je tudi na vzorec v državnem svetu, da je praktično vse, kar se spremeni na področju delovnih razmerij v korist zaposlenih, predmet ustavne presoje. "Socialna pravica, ki ščiti zaposlene, ni ustavnopravni problem, je civilizacijski standard," pa je svoj glas proti pospremil državni svetnik Radovan Pejovnik.
language
slv
published at
2025-12-10T19:23:24
source
Dnevnik
title
Delodajalcem poskus ustavnega izpodbijanja zimskega regresa spodletel
url
https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/delodajalcem-poskus-ustavnega-izpodbijanja-zimskega-regresa-spodletel-2772376/
article order
6
body
V interesni skupini delodajalcev so želeli, da državni svet ustavnemu sodišču predlaga začasno zadržanje izvajanja 2. člena ter prvega in drugega odstavka 3. člena zakona, torej dela zakona, ki prinaša božičnico in ureja časovnico izplačila, na koncu pa razveljavitev zakona. Kot je v imenu pobudnikov zahteve izpostavil državni svetnik Jože Smole, so predstavniki delodajalcev ves čas nasprotovali postopku sprejemanja zakona in opozarjali na tveganja, povezana z višjimi obremenitvami gospodarstva in nepredvidljivostjo poslovnega okolja. Do spremembe je prišlo šele ob koncu leta, zato podjetja dodatne finančne obremenitve niso mogla vključiti v finančne plane, je dejal. Gre za nov strošek v višini skoraj pol milijarde evrov, kar bi lahko dodatno poslabšalo likvidnost podjetij, je dodal. Problematiziral je t. i. omnibus tehniko oz. združitev več področij urejanja v istem zakonu in številna sklicevanja na druge določbe, ki da ustvarjajo ustavno nedopustno pravno nepredvidljivost, "saj ni jasno, kaj natančno se pričakuje od davčnih zavezancev". "Združitev delovnopravnih in davčnih vsebin ustvarja ustavno sporen položaj tudi z vidika zakonodajnega referenduma, saj je skladno z veljavno ureditvijo mogoče razpisati zgolj referendum o zakonu v celoti," je nadaljeval in spomnil, da o davčnih zakonih (t.i. normirancih) ni mogoče razpisati referenduma, o zimskem regresu pa bi ga lahko. "Posledično prihaja do ustavnopravno nedopustnega položaja," je poudaril. Po mnenju pobudnikov ustavne presoje zakon krši tudi prepoved retroaktivnosti in načelo zaupanja v pravo. Za zavezance v sistemu normiranih odhodkov namreč uvaja bistveno strožji režim, pri čemer se bo izpolnjevanje pogojev presojalo na podlagi podatkov iz leta 2025 in starejših - torej iz obdobja, ko zakon še ni veljal. Poleg tega nalaga izplačilo sorazmernega dela zimskega regresa tudi delavcem, ki jim je delovno razmerje prenehalo pred uveljavitvijo zakona, ko ta pravica sploh še ni obstajala. "Z določitvijo obveznega zimskega regresa zakon posega tudi v avtonomijo pogodbenih strank. Pri tem presega običajne meje varstva delavcev, saj ne gre za odpravo izkoriščanja ali za določanje minimalnih standardov, temveč za podelitev nove pravice brez socialnega dialoga," je še navedel Smole in dodal, da zakon nedopustno posega v ustavno zagotovljeno svobodno gospodarsko pobudo, saj delodajalcem nalaga izplačilo zimskega regresa v določeni višini in roku, brez možnosti podjetniške presoje. Kot najbolj sporen pa je Smole označil postopek, ki je vodil do sprejema zakona. Hkrati sprejeta ureditev pomeni grob poseg v pravno varnost in predvidljivost, je dejal. "Ne glasujemo za ali proti božičnici, temveč načinu, postopku sprejemanja zakona, ki je protiustaven," je utemeljeval.
language
slv
published at
2025-12-10T16:12:00
source
Večer
title
Državni svet ne bo ustavil božičnice
url
https://vecer.com/slovenija/drzavni-svet-ne-bo-ustavil-bozicnice-10399729
article order
2
body
Državni svet je na današnji seji z devet glasovi za in 11 proti zavrnil pobudo interesne skupine delodajalcev za zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. V interesni skupini delodajalcev so si želeli, da bi državni svet ustavnemu sodišču predlagal začasno zadržanje izvajanja 2. člena ter prvega in drugega odstavka 3. člena zakona, torej dela zakona, ki prinaša božičnico in ureja časovnico njenega izplačila, na koncu pa razveljavitev zakona. Kot je v imenu pobudnikov zahteve izpostavil državni svetnik Jože Smole, so predstavniki delodajalcev ves čas nasprotovali postopku sprejemanja zakona in opozarjali na tveganja, povezana z višjimi obremenitvami gospodarstva in nepredvidljivostjo poslovnega okolja. Do spremembe je prišlo šele ob koncu leta, zato podjetja dodatne finančne obremenitve niso mogla vključiti v finančne plane, je dejal. Gre za nov strošek v višini skoraj pol milijarde evrov, kar bi lahko dodatno poslabšalo likvidnost podjetij, je dodal. Problematiziral je t. i. omnibus tehniko oz. združitev več področij urejanja v istem zakonu in številna sklicevanja na druge določbe, ki da ustvarjajo ustavno nedopustno pravno nepredvidljivost, "saj ni jasno, kaj natančno se pričakuje od davčnih zavezancev". Po mnenju pobudnikov ustavne presoje zakon krši tudi prepoved retroaktivnosti in načelo zaupanja v pravo. Za zavezance v sistemu normiranih odhodkov namreč uvaja bistveno strožji režim, pri čemer se bo izpolnjevanje pogojev presojalo na podlagi podatkov iz leta 2025 in starejših - torej iz obdobja, ko zakon še ni veljal. Poleg tega nalaga izplačilo sorazmernega dela zimskega regresa tudi delavcem, ki jim je delovno razmerje prenehalo pred uveljavitvijo zakona, ko ta pravica sploh še ni obstajala. "Z določitvijo obveznega zimskega regresa zakon posega tudi v avtonomijo pogodbenih strank. Pri tem presega običajne meje varstva delavcev, saj ne gre za odpravo izkoriščanja ali za določanje minimalnih standardov, temveč za podelitev nove pravice brez socialnega dialoga," je še navedel Smole in dodal, da zakon nedopustno posega v ustavno zagotovljeno svobodno gospodarsko pobudo, saj delodajalcem nalaga izplačilo zimskega regresa v določeni višini in roku, brez možnosti podjetniške presoje. Kot najbolj sporen pa je Smole označil postopek, ki je vodil do sprejema zakona. Hkrati sprejeta ureditev pomeni grob poseg v pravno varnost in predvidljivost, je dejal. "Ne glasujemo za ali proti božičnici, temveč načinu, postopku sprejemanja zakona, ki je protiustaven," je sklenil.
language
slv
published at
2025-12-10T16:25:46
source
Žurnal24
title
Skupina delodajalcev neuspešna, božičnica ostaja
url
https://www.zurnal24.si/slovenija/skupina-delodajalcev-neuspesna-bozicnica-ostaja-451392
article order
3
body
Interesna skupina delodajalcev v državnem svetu ni uspela z zahtevo za ustavno presojo in zadržanje dela zakona o zimskem regresu. Državni svetniki so imeli v sredo na mizi zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Pobudo je na državni svet naslovila interesna skupina delodajalcev, a je državni svetniki po daljši razpravi niso podprli. Pobudo so zavrnili z devetimi glasovi za in enajstimi proti. V interesni skupini delodajalcev so želeli s pobudo prek državnega sveta na ustavno sodišče predložiti predlog za začasno zadržanje izvajanja 2. člena ter prvega in drugega odstavka 3. člena zakona, torej dela zakona, ki prinaša božičnico in ureja časovnico njenega izplačila, na koncu pa razveljavitev zakona. Kot je v imenu pobudnikov zahteve izpostavil državni svetnik Jože Smole, so predstavniki delodajalcev ves čas nasprotovali postopku sprejemanja zakona in opozarjali na tveganja, povezana z višjimi obremenitvami gospodarstva in nepredvidljivostjo poslovnega okolja. Do spremembe je prišlo šele ob koncu leta, zato podjetja dodatne finančne obremenitve niso mogla vključiti v finančne plane, je dejal. Gre za nov strošek v višini skoraj pol milijarde evrov, kar bi lahko dodatno poslabšalo likvidnost podjetij, je dodal. Problematiziral je t. i. omnibus tehniko oz. združitev več področij urejanja v istem zakonu in številna sklicevanja na druge določbe, ki da ustvarjajo ustavno nedopustno pravno nepredvidljivost, "saj ni jasno, kaj natančno se pričakuje od davčnih zavezancev". "Združitev delovnopravnih in davčnih vsebin ustvarja ustavno sporen položaj tudi z vidika zakonodajnega referenduma, saj je skladno z veljavno ureditvijo mogoče razpisati zgolj referendum o zakonu v celoti," je nadaljeval in spomnil, da o davčnih zakonih (t.i. normirancih) ni mogoče razpisati referenduma, o zimskem regresu pa bi se ga lahko. "Posledično prihaja do ustavnopravno nedopustnega položaja," je poudaril. Po mnenju pobudnikov ustavne presoje zakon krši tudi prepoved retroaktivnosti in načelo zaupanja v pravo. Za zavezance v sistemu normiranih odhodkov namreč uvaja bistveno strožji režim, pri čemer se bo izpolnjevanje pogojev presojalo na podlagi podatkov iz leta 2025 in starejših - torej iz obdobja, ko zakon še ni veljal. Poleg tega nalaga izplačilo sorazmernega dela zimskega regresa tudi delavcem, ki jim je delovno razmerje prenehalo pred uveljavitvijo zakona, ko ta pravica sploh še ni obstajala. "Z določitvijo obveznega zimskega regresa zakon posega tudi v avtonomijo pogodbenih strank. Pri tem presega običajne meje varstva delavcev, saj ne gre za odpravo izkoriščanja ali za določanje minimalnih standardov, temveč za podelitev nove pravice brez socialnega dialoga," je še navedel Smole in dodal, da zakon nedopustno posega v ustavno zagotovljeno svobodno gospodarsko pobudo, saj delodajalcem nalaga izplačilo zimskega regresa v določeni višini in roku, brez možnosti podjetniške presoje. Kot najbolj sporen pa je Smole označil postopek, ki je vodil do sprejema zakona. Hkrati sprejeta ureditev pomeni grob poseg v pravno varnost in predvidljivost, je dejal. "Ne glasujemo za ali proti božičnici, temveč načinu, postopku sprejemanja zakona, ki je protiustaven," je sklenil.
language
slv
published at
2025-12-10T16:34:51
source
Svet24
title
S tesnim rezultatom zavrnili ustavno presojo dela zakona o božičnici
url
https://svet24.si/novice/gospodarstvo/bozicnica-zimski-regres-1866958
article order
8
body
LJUBLJANA * V interesni skupini delodajalcev so si želeli, da bi državni svet ustavnemu sodišču predlagal začasno zadržanje izvajanja 2. člena ter prvega in drugega odstavka 3. člena zakona, torej dela zakona, ki prinaša božičnico in ureja časovnico njenega izplačila, na koncu pa razveljavitev zakona. Kot je v imenu pobudnikov zahteve izpostavil državni svetnik Jože Smole, so predstavniki delodajalcev ves čas nasprotovali postopku sprejemanja zakona in opozarjali na tveganja, povezana z višjimi obremenitvami gospodarstva in nepredvidljivostjo poslovnega okolja. Do spremembe je prišlo šele ob koncu leta, zato podjetja dodatne finančne obremenitve niso mogla vključiti v finančne plane, je dejal. Gre za nov strošek v višini skoraj pol milijarde evrov, kar bi lahko dodatno poslabšalo likvidnost podjetij, je dodal. Problematiziral je t. i. omnibus tehniko oz. združitev več področij urejanja v istem zakonu in številna sklicevanja na druge določbe, ki da ustvarjajo ustavno nedopustno pravno nepredvidljivost, "saj ni jasno, kaj natančno se pričakuje od davčnih zavezancev". "Združitev delovnopravnih in davčnih vsebin ustvarja ustavno sporen položaj tudi z vidika zakonodajnega referenduma, saj je skladno z veljavno ureditvijo mogoče razpisati zgolj referendum o zakonu v celoti," je nadaljeval in spomnil, da o davčnih zakonih (t.i. normirancih) ni mogoče razpisati referenduma, o zimskem regresu pa bi se ga lahko. "Posledično prihaja do ustavnopravno nedopustnega položaja," je poudaril. Po mnenju pobudnikov ustavne presoje zakon krši tudi prepoved retroaktivnosti in načelo zaupanja v pravo. Za zavezance v sistemu normiranih odhodkov namreč uvaja bistveno strožji režim, pri čemer se bo izpolnjevanje pogojev presojalo na podlagi podatkov iz leta 2025 in starejših - torej iz obdobja, ko zakon še ni veljal. Poleg tega nalaga izplačilo sorazmernega dela zimskega regresa tudi delavcem, ki jim je delovno razmerje prenehalo pred uveljavitvijo zakona, ko ta pravica sploh še ni obstajala. "Z določitvijo obveznega zimskega regresa zakon posega tudi v avtonomijo pogodbenih strank. Pri tem presega običajne meje varstva delavcev, saj ne gre za odpravo izkoriščanja ali za določanje minimalnih standardov, temveč za podelitev nove pravice brez socialnega dialoga," je še navedel Smole in dodal, da zakon nedopustno posega v ustavno zagotovljeno svobodno gospodarsko pobudo, saj delodajalcem nalaga izplačilo zimskega regresa v določeni višini in roku, brez možnosti podjetniške presoje. Kot najbolj sporen pa je Smole označil postopek, ki je vodil do sprejema zakona. Hkrati sprejeta ureditev pomeni grob poseg v pravno varnost in predvidljivost, je dejal. "Ne glasujemo za ali proti božičnici, temveč načinu, postopku sprejemanja zakona, ki je protiustaven," je sklenil. Sledila je živahna razprava. Predstavnica delojemalcev Lidija Jerkič je zavrnila očitke, da v postopku usklajevanja in sprejemanja zakona ni bilo možnosti socialnega dialoga, saj da so se mu delodajalci v resnici z odhodom oz. neudeležbo na seji Ekonomsko-socialnega sveta na to temo odrekli. Zakon je po njenem mnenju tudi v delu, v katerem ureja božičnico, davčne narave, saj določa način njene obdavčitve. Glede omnibus tehnike pa je ocenila, da delodajalce moti le občasno. "Socialna pravica, ki ščiti zaposlene v najbolj obremenjenem obdobju leta, ni ustavnopravni problem, je civilizacijski standard. V številnih evropskih državah dodatna izplačila konec leta niso izjema, ampak pravilo. In če pravite, da je bilo vse tako na hitro sprejeto, spoštovani delodajalci, ja, kaj ste pa počeli pet let, da niste ulovili Evrope, ki že najmanj pet let izplačuje 13. plačo, božičnico in vse ostalo?" je bil odločen predstavnik raziskovalne dejavnosti Radovan Stanislav Pejovnik. Gospodarstvo ne nasprotuje izplačilu zimskega regresa, nasprotuje pa izplačilu v letu 2025, pa je utemeljil predstavnik obrtnikov Aleš Pulko. Kot je spomnil, je ideja o obvezni božičnici prišla na dan septembra, "v času, ko se evropsko gospodarstvo zelo zelo ohlaja, in je ni v finančnih projekcijah podjetij". S tem se je strinjal tudi predstavnik delodajalcev Marko Staroveški, ki je vztrajal še, da gre pri zakonu o božičnici za zlorabo omnibus tehnike in nujnega parlamentarnega postopka.
language
slv
published at
2025-12-10T18:34:24
source
Primorske Novice
title
Državni svet brez zahteve za ustavno presojo in zadržanje dela zakona o božičnici
url
https://primorske.svet24.si/slovenija/drzavni-svet-brez-zahteve-za-ustavno-presojo-in-zadrzanje-dela-zakona-o-bozicnici
article order
7
body
Državni svet je na današnji seji z devet glasovi za in 11 proti zavrnil pobudo interesne skupine delodajalcev za zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Zimski regres mora biti izplačan do 18. decembra. V interesni skupini delodajalcev so si želeli, da bi državni svet ustavnemu sodišču predlagal začasno zadržanje izvajanja 2. člena ter prvega in drugega odstavka 3. člena zakona, torej dela zakona, ki prinaša božičnico in ureja časovnico njenega izplačila, na koncu pa razveljavitev zakona. Kot je v imenu pobudnikov zahteve izpostavil državni svetnik Jože Smole, so predstavniki delodajalcev ves čas nasprotovali postopku sprejemanja zakona in opozarjali na tveganja, povezana z višjimi obremenitvami gospodarstva in nepredvidljivostjo poslovnega okolja. Do spremembe je prišlo šele ob koncu leta, zato podjetja dodatne finančne obremenitve niso mogla vključiti v finančne plane, je dejal. Gre za nov strošek v višini skoraj pol milijarde evrov, kar bi lahko dodatno poslabšalo likvidnost podjetij, je dodal. Problematiziral je t. i. omnibus tehniko oz. združitev več področij urejanja v istem zakonu in številna sklicevanja na druge določbe, ki da ustvarjajo ustavno nedopustno pravno nepredvidljivost, "saj ni jasno, kaj natančno se pričakuje od davčnih zavezancev". "Združitev delovnopravnih in davčnih vsebin ustvarja ustavno sporen položaj tudi z vidika zakonodajnega referenduma, saj je skladno z veljavno ureditvijo mogoče razpisati zgolj referendum o zakonu v celoti," je nadaljeval in spomnil, da o davčnih zakonih (t.i. normirancih) ni mogoče razpisati referenduma, o zimskem regresu pa bi se ga lahko. "Posledično prihaja do ustavnopravno nedopustnega položaja," je poudaril. Po mnenju pobudnikov ustavne presoje zakon krši tudi prepoved retroaktivnosti in načelo zaupanja v pravo. Za zavezance v sistemu normiranih odhodkov namreč uvaja bistveno strožji režim, pri čemer se bo izpolnjevanje pogojev presojalo na podlagi podatkov iz leta 2025 in starejših - torej iz obdobja, ko zakon še ni veljal. Poleg tega nalaga izplačilo sorazmernega dela zimskega regresa tudi delavcem, ki jim je delovno razmerje prenehalo pred uveljavitvijo zakona, ko ta pravica sploh še ni obstajala. "Z določitvijo obveznega zimskega regresa zakon posega tudi v avtonomijo pogodbenih strank. Pri tem presega običajne meje varstva delavcev, saj ne gre za odpravo izkoriščanja ali za določanje minimalnih standardov, temveč za podelitev nove pravice brez socialnega dialoga," je še navedel Smole in dodal, da zakon nedopustno posega v ustavno zagotovljeno svobodno gospodarsko pobudo, saj delodajalcem nalaga izplačilo zimskega regresa v določeni višini in roku, brez možnosti podjetniške presoje. Kot najbolj sporen pa je Smole označil postopek, ki je vodil do sprejema zakona. Hkrati sprejeta ureditev pomeni grob poseg v pravno varnost in predvidljivost, je dejal. "Ne glasujemo za ali proti božičnici, temveč načinu, postopku sprejemanja zakona, ki je protiustaven," je sklenil. Sledila je živahna razprava. Predstavnica delojemalcev Lidija Jerkič je zavrnila očitke, da v postopku usklajevanja in sprejemanja zakona ni bilo možnosti socialnega dialoga, saj da so se mu delodajalci v resnici z odhodom oz. neudeležbo na seji Ekonomsko-socialnega sveta na to temo odrekli. Zakon je po njenem mnenju tudi v delu, v katerem ureja božičnico, davčne narave, saj določa način njene obdavčitve. Glede omnibus tehnike pa je ocenila, da delodajalce moti le občasno. "Socialna pravica, ki ščiti zaposlene v najbolj obremenjenem obdobju leta, ni ustavnopravni problem, je civilizacijski standard. V številnih evropskih državah dodatna izplačila konec leta niso izjema, ampak pravilo. In če pravite, da je bilo vse tako na hitro sprejeto, spoštovani delodajalci, ja, kaj ste pa počeli pet let, da niste ulovili Evrope, ki že najmanj pet let izplačuje 13. plačo, božičnico in vse ostalo?" je bil odločen predstavnik raziskovalne dejavnosti Radovan Stanislav Pejovnik. Gospodarstvo ne nasprotuje izplačilu zimskega regresa, nasprotuje pa izplačilu v letu 2025, pa je utemeljil predstavnik obrtnikov Aleš Pulko. Kot je spomnil, je ideja o obvezni božičnici prišla na dan septembra, "v času, ko se evropsko gospodarstvo zelo zelo ohlaja, in je ni v finančnih projekcijah podjetij". S tem se je strinjal tudi predstavnik delodajalcev Marko Staroveški, ki je vztrajal še, da gre pri zakonu o božičnici za zlorabo omnibus tehnike in nujnega parlamentarnega postopka.
language
slv
published at
2025-12-10T18:37:29
source
PortalPolitikis
title
(Božičku Golobu uspelo!) Državni svet brez zahteve za ustavno presojo in
url
https://www.politikis.si/2025/12/bozicku-golobu-uspelo-drzavni-svet-brez-zahteve-za-ustavno-presojo-in-zadrzanje-dela-zakona-o-bozicnici-ta-bo-morala-biti-izplacana-do-18-decembra/

source scope

analyzed source count

omitted articles

omitted source count

total source count