MedVrsticami

To o gobavosti pravijo v Sloveniji 15.12.2025

Analiziranih 8 virov Slovenščina

Gobavost ali Hansenova bolezen je kronična nalezljiva bolezen, ki jo povzroča bakterija Mycobacterium leprae. Čeprav je v Evropi izjemno redka in v Sloveniji endogenega primera nismo zabeležili že več desetletij, so nedavno poročali o novih primerih na Hrvaškem (območje Splita) in v Romuniji. Bolezen prizadene predvsem kožo, periferne živce in sluznico, vendar je ob zgodnjem odkritju popolnoma ozdravljiva z večmesečno antibiotično terapijo. Strokovnjaki poudarjajo, da gobavost ni zelo nalezljiva, saj se prenaša le ob dolgotrajnem in tesnem stiku z nezdravljeno osebo. Večina ljudi ima naravno genetsko odpornost proti okužbi. Kljub učinkovitemu zdravljenju pa se bolniki še vedno soočajo z močno stigmatizacijo, ki izvira iz zgodovinskega obdobja, ko bolezen še ni bila ozdravljiva. Svetovna zdravstvena organizacija bolezen uvršča med zanemarjene tropske bolezni, saj je še vedno prisotna v več kot 120 državah, predvsem v Indiji, Braziliji in Indoneziji.

Analiza trditev

Trditev	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	Mladina	N1	Dnevnik	Slovenske Novice	SiOL	Svet24
Večina ljudi ima genetsko odpornost in ne zboli niti ob stiku z okuženo osebo.	Nekateri viri podpirajo trditev o pomanjkanju genetske odpornosti, drugi pa jo ne omenjajo.	Ni omenjeno	Da: Večina nima genetske predispozicije, da bi zboleli ob stiku.	Da: Logarjeva pojasnjuje pomen genetske predispozicije.	Ni omenjeno	Da: Logarjeva pojasnjuje pomanjkanje genetske predispozicije pri večini.	Not Mentioned	Da: Večina nima genetske predispozicije, da bi zboleli ob stiku.	Not Mentioned
Bakterija Mycobacterium leprae se najbolje razmnožuje pri temperaturah do 34 stopinj Celzija.	Nekateri viri potrjujejo razmnoževanje, drugi pa to omenjajo le delno.	Ni omenjeno	Da: Bakterije se razmnožujejo na nizkih temperaturah do okoli 34 stopinj.	Delno: Omenjeno razmnoževanje pri nizkih temperaturah do 34 stopinj.	Ni omenjeno	Delno: Omenjeno razmnoževanje pri nizkih temperaturah do 34 stopinj.	Da: Logarjeva navaja razmnoževanje pri temperaturah do 34 stopinj.	Da: Bakterije se razmnožujejo na nizkih temperaturah do okoli 34 stopinj.	Ni omenjeno
Oseba po začetku zdravljenja bolezni ne prenaša več na druge.	Različni viri se delno strinjajo, nekateri pa omenjajo tveganje pri nezdravljenih.	Ni omenjeno	Delno: NIJZ navaja, da primer ne predstavlja tveganja, ker se zdravi.	Delno: Omenjeno, da se ljudje okužijo od bolnika, ki se ne zdravi.	Ni omenjeno	Delno: Navedeno, da bolnik na Hrvaškem ne predstavlja tveganja, ker se zdravi.	Delno: Navedeno je, da se osebe okužijo od bolnika, ki se ne zdravi.	Da: Tveganja ni, ker se bolnik zdravi; okužijo se le ob nezdravljenih.	Da: Po začetku zdravljenja oseba bolezni ne prenaša več.
Zgodnje zdravljenje lahko prepreči nastanek invalidnosti in trajnih deformacij.	Svet24 podpira trditev, ostali viri pa jo delno omenjajo ali zanemarjajo.	Ni omenjeno	Delno: Omenjena prizadetost živcev in kože, ki se zdravi.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Delno: Omenjena je prizadetost živcev in kože ter učinkovitost zdravljenja.	Delno: Omenja se učinkovitost zdravljenja in preprečevanje stigme.	Delno: Omenjena je prizadetost živcev in kože ter učinkovitost zdravil.	Da: Zgodnje odkrivanje prepreči trajne poškodbe in invalidnost.
Na Hrvaškem so potrdili prvi primer gobavosti po več kot 30 letih.	Nekateri viri potrjujejo 30-letno obdobje, drugi ga ne omenjajo.	Da: NIJZ pojasnjuje primer na Hrvaškem po več kot 30 letih.	Delno: Omenjen primer pred 10 dnevi, a časovni okvir 30 let ni naveden.	Da: Potrjeno v uvodu in prvem odstavku.	Da: Članek navaja prvi primer na Hrvaškem po več kot 30 letih.	Da: Potrjeno v uvodu članka po navedbah NIJZ.	Da: Članek navaja potrditev prvega primera po več kot 30 letih.	Da: NIJZ je potrdil prvi primer na Hrvaškem po več kot 30 letih.	Delno: Članek omenja primer v Splitu, ne navaja pa obdobja 30 let.
Prvi znaki bolezni so pogosto neopazne kožne spremembe in izguba občutka na prizadetih delih.	Nekateri viri podrobno opisujejo simptome, drugi jih ne omenjajo.	Ni omenjeno	Da: Pojavijo se kožne spremembe in hitra izguba občutka.	Da: Logarjeva opisuje kožne spremembe in izgubo občutka.	Ni omenjeno	Da: Logarjeva opisuje kožne spremembe in hitro izgubo občutka.	Da: Opisane so kožne spremembe in hitra izguba občutka.	Da: Pojavijo se kožne spremembe in hitra izguba občutka.	Da: Opisano kot neopazne spremembe kože in izguba občutka.
Večina ljudi ima genetsko odpornost in ne zboli niti ob stiku z okuženo osebi.	Svet24 in slovenskenovice.delo.si podpirata trditev, ostali viri pa je ne omenjajo.	Not Mentioned	Not Mentioned	Not Mentioned	Not Mentioned	Not Mentioned	Da: Logarjeva navaja, da večina nima genetske predispozicije za bolezen.	Not Mentioned	Da: Večina nima genetske predispozicije za razvoj bolezni ob stiku.
Primer na Hrvaškem ne predstavlja tveganja za skupnost, ker se bolnik že zdravi.	STA ne omenja tveganja, medtem ko ostali viri potrjujejo NIJZ.	Ni omenjeno	Da: NIJZ pojasnjuje, da tveganja ni zaradi zdravljenja bolnika.	Da: NIJZ pojasnjuje, da tveganja za skupnost ni zaradi zdravljenja.	Delno: Navedeno je, da so začeli terapijo in poiskali stike.	Da: NIJZ je pojasnil, da tveganja za skupnost ni zaradi zdravljenja.	Da: NIJZ pojasnjuje, da tveganja ni zaradi zdravljenja bolnika.	Da: NIJZ pojasnjuje, da zaradi zdravljenja ni tveganja za skupnost.	Da: NIJZ pojasnjuje, da zaradi zdravljenja ni tveganja za skupnost.
Največ novih primerov bolezni beležijo v Indiji, Braziliji in Indoneziji.	Svet24 potrjuje trditev, ostali viri omenjajo širšo sliko.	Delno: Omenjena stalna prisotnost v Afriki, J. Ameriki in Aziji.	Delno: Omenjena stalna prisotnost v delih Afrike, J. Amerike in Azije.	Delno: Omenjena stalna prisotnost v Afriki, J. Ameriki in Aziji.	Ni omenjeno	Delno: Omenjena stalna prisotnost v delih Azije, Južne Amerike in Afrike.	Delno: Omenjena je stalna prisotnost v Aziji, Južni Ameriki in Afriki.	Delno: Omenjena je stalna prisotnost v delih Afrike, Amerike in Azije.	Da: Te tri države so izpostavljene kot države z največ primeri.
V Sloveniji endogenega primera gobavosti ni bilo že več desetletij.	Svet24 ne omenja trditve, ostali viri jo podpirajo.	Da: Mateja Logar navaja, da primera ni bilo že več desetletij.	Da: Infektologinja Logar navaja, da ga ni bilo že več desetletij.	Da: Infektologinja Mateja Logar potrjuje to dejstvo.	Da: Mateja Logar potrjuje, da primera ni bilo že več desetletij.	Da: To je potrdila infektologinja Mateja Logar.	Da: Mateja Logar potrjuje, da primera ni bilo že več desetletij.	Da: Infektologinja Mateja Logar navaja, da ga ni že več desetletij.	Ni omenjeno
Bolezen je ozdravljiva s protimikrobnimi zdravili v obliki tablet.	Nekateri viri izrecno podpirajo trditev, N1 pa jo delno omeni.	Da: Logarjeva pojasnjuje zdravljenje s tabletami.	Da: Danes jo zdravijo s protimikrobnimi zdravili v obliki tablet.	Da: Besedilo izrecno omenja protimikrobna zdravila v obliki tablet.	Delno: Omenjena je takojšnja terapija po diagnozi.	Da: Navedeno kot sodoben način zdravljenja v obliki tablet.	Da: Članek izrecno omenja zdravljenje s tabletami.	Da: Danes gobavost zdravijo s protimikrobnimi zdravili v obliki tablet.	Da: Članek navaja zdravljenje s protimikrobnimi zdravili v tabletah.
V Romuniji so potrdili dva primera gobavosti prvič po 44 letih.	STA ne omenja primera, medtem ko ostali viri potrjujejo.	Ni omenjeno	Da: Potrjena dva primera v Romuniji prvič po 44 letih.	Da: Navedeno v drugem odstavku članka.	Da: Besedilo potrjuje dva primera v Romuniji po 44 letih.	Da: Članek eksplicitno navaja ta podatek za Romunijo.	Da: Članek potrjuje dva primera v Romuniji po 44 letih.	Da: V Romuniji so potrdili dva primera prvič po 44 letih.	Da: Članek izrecno navaja dva primera v Romuniji po 44 letih.
Svetovna zdravstvena organizacija je leta 2000 razglasila, da gobavost ni več globalni javnozdravstveni problem.	Svet24 potrjuje trditev, ostali viri je ne omenjajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: SZO je to razglasila leta 2000.
Vsako leto je po svetu prijavljenih približno dvesto tisoč novih primerov gobavosti.	Svet24 potrjuje številko, ostali viri je ne omenjajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek navaja točno to številko letnih novih primerov.
Gobavost ni zelo nalezljiva in zahteva dolgotrajen ter tesen stik za prenos.	Vsi viri podpirajo trditev, a se razlikujejo v podrobnostih.	Da: NIJZ in Logarjeva poudarjata nizek prenos in dolgotrajen stik.	Da: Potreben je dolgotrajen in tesen stik z nezdravljenim bolnikom.	Da: Navedeno v uvodu in izjavah NIJZ ter Mateje Logar.	Da: NIJZ pojasnjuje nizko nalezljivost in potrebo po dolgem stiku.	Da: Članek večkrat poudari nizek nivo nalezljivosti in nujnost stika.	Da: NIJZ in Logarjeva poudarjata potrebo po dolgotrajnem stiku.	Da: Za okužbo je potreben dolgotrajen in tesen stik z bolnikom.	Da: Infektologinja potrjuje nizko nalezljivost in nujnost tesnega stika.

claims

Večina ljudi ima genetsko odpornost in ne zboli niti ob stiku z okuženo osebo.
Bakterija Mycobacterium leprae se najbolje razmnožuje pri temperaturah do 34 stopinj Celzija.
Oseba po začetku zdravljenja bolezni ne prenaša več na druge.
Zgodnje zdravljenje lahko prepreči nastanek invalidnosti in trajnih deformacij.
Na Hrvaškem so potrdili prvi primer gobavosti po več kot 30 letih.
Prvi znaki bolezni so pogosto neopazne kožne spremembe in izguba občutka na prizadetih delih.
Večina ljudi ima genetsko odpornost in ne zboli niti ob stiku z okuženo osebi.
Primer na Hrvaškem ne predstavlja tveganja za skupnost, ker se bolnik že zdravi.
Največ novih primerov bolezni beležijo v Indiji, Braziliji in Indoneziji.
V Sloveniji endogenega primera gobavosti ni bilo že več desetletij.
Bolezen je ozdravljiva s protimikrobnimi zdravili v obliki tablet.
V Romuniji so potrdili dva primera gobavosti prvič po 44 letih.
Svetovna zdravstvena organizacija je leta 2000 razglasila, da gobavost ni več globalni javnozdravstveni problem.
Vsako leto je po svetu prijavljenih približno dvesto tisoč novih primerov gobavosti.
Gobavost ni zelo nalezljiva in zahteva dolgotrajen ter tesen stik za prenos.

key differences

Bakterija Mycobacterium leprae se najbolje razmnožuje pri temperaturah do 34 stopinj Celzija.: Nekateri viri potrjujejo razmnoževanje, drugi pa to omenjajo le delno.
Bolezen je ozdravljiva s protimikrobnimi zdravili v obliki tablet.: Nekateri viri izrecno podpirajo trditev, N1 pa jo delno omeni.
Gobavost ni zelo nalezljiva in zahteva dolgotrajen ter tesen stik za prenos.: Vsi viri podpirajo trditev, a se razlikujejo v podrobnostih.
Na Hrvaškem so potrdili prvi primer gobavosti po več kot 30 letih.: Nekateri viri potrjujejo 30-letno obdobje, drugi ga ne omenjajo.
Največ novih primerov bolezni beležijo v Indiji, Braziliji in Indoneziji.: Svet24 potrjuje trditev, ostali viri omenjajo širšo sliko.
Oseba po začetku zdravljenja bolezni ne prenaša več na druge.: Različni viri se delno strinjajo, nekateri pa omenjajo tveganje pri nezdravljenih.
Primer na Hrvaškem ne predstavlja tveganja za skupnost, ker se bolnik že zdravi.: STA ne omenja tveganja, medtem ko ostali viri potrjujejo NIJZ.
Prvi znaki bolezni so pogosto neopazne kožne spremembe in izguba občutka na prizadetih delih.: Nekateri viri podrobno opisujejo simptome, drugi jih ne omenjajo.
Svetovna zdravstvena organizacija je leta 2000 razglasila, da gobavost ni več globalni javnozdravstveni problem.: Svet24 potrjuje trditev, ostali viri je ne omenjajo.
V Romuniji so potrdili dva primera gobavosti prvič po 44 letih.: STA ne omenja primera, medtem ko ostali viri potrjujejo.
V Sloveniji endogenega primera gobavosti ni bilo že več desetletij.: Svet24 ne omenja trditve, ostali viri jo podpirajo.
Večina ljudi ima genetsko odpornost in ne zboli niti ob stiku z okuženo osebi.: Svet24 in slovenskenovice.delo.si podpirata trditev, ostali viri pa je ne omenjajo.
Večina ljudi ima genetsko odpornost in ne zboli niti ob stiku z okuženo osebo.: Nekateri viri podpirajo trditev o pomanjkanju genetske odpornosti, drugi pa jo ne omenjajo.
Vsako leto je po svetu prijavljenih približno dvesto tisoč novih primerov gobavosti.: Svet24 potrjuje številko, ostali viri je ne omenjajo.
Zgodnje zdravljenje lahko prepreči nastanek invalidnosti in trajnih deformacij.: Svet24 podpira trditev, ostali viri pa jo delno omenjajo ali zanemarjajo.

source analyses

Dnevnik

Bakterija Mycobacterium leprae se najbolje razmnožuje pri temperaturah do 34 stopinj Celzija.: Delno: Omenjeno razmnoževanje pri nizkih temperaturah do 34 stopinj.
Bolezen je ozdravljiva s protimikrobnimi zdravili v obliki tablet.: Da: Navedeno kot sodoben način zdravljenja v obliki tablet.
Gobavost ni zelo nalezljiva in zahteva dolgotrajen ter tesen stik za prenos.: Da: Članek večkrat poudari nizek nivo nalezljivosti in nujnost stika.
Na Hrvaškem so potrdili prvi primer gobavosti po več kot 30 letih.: Da: Potrjeno v uvodu članka po navedbah NIJZ.
Največ novih primerov bolezni beležijo v Indiji, Braziliji in Indoneziji.: Delno: Omenjena stalna prisotnost v delih Azije, Južne Amerike in Afrike.
Oseba po začetku zdravljenja bolezni ne prenaša več na druge.: Delno: Navedeno, da bolnik na Hrvaškem ne predstavlja tveganja, ker se zdravi.
Primer na Hrvaškem ne predstavlja tveganja za skupnost, ker se bolnik že zdravi.: Da: NIJZ je pojasnil, da tveganja za skupnost ni zaradi zdravljenja.
Prvi znaki bolezni so pogosto neopazne kožne spremembe in izguba občutka na prizadetih delih.: Da: Logarjeva opisuje kožne spremembe in hitro izgubo občutka.
Svetovna zdravstvena organizacija je leta 2000 razglasila, da gobavost ni več globalni javnozdravstveni problem.: Ni omenjeno
V Romuniji so potrdili dva primera gobavosti prvič po 44 letih.: Da: Članek eksplicitno navaja ta podatek za Romunijo.
V Sloveniji endogenega primera gobavosti ni bilo že več desetletij.: Da: To je potrdila infektologinja Mateja Logar.
Večina ljudi ima genetsko odpornost in ne zboli niti ob stiku z okuženo osebo.: Da: Logarjeva pojasnjuje pomanjkanje genetske predispozicije pri večini.
Vsako leto je po svetu prijavljenih približno dvesto tisoč novih primerov gobavosti.: Ni omenjeno
Zgodnje zdravljenje lahko prepreči nastanek invalidnosti in trajnih deformacij.: Delno: Omenjena je prizadetost živcev in kože ter učinkovitost zdravljenja.

Mladina

Bakterija Mycobacterium leprae se najbolje razmnožuje pri temperaturah do 34 stopinj Celzija.: Delno: Omenjeno razmnoževanje pri nizkih temperaturah do 34 stopinj.
Bolezen je ozdravljiva s protimikrobnimi zdravili v obliki tablet.: Da: Besedilo izrecno omenja protimikrobna zdravila v obliki tablet.
Gobavost ni zelo nalezljiva in zahteva dolgotrajen ter tesen stik za prenos.: Da: Navedeno v uvodu in izjavah NIJZ ter Mateje Logar.
Na Hrvaškem so potrdili prvi primer gobavosti po več kot 30 letih.: Da: Potrjeno v uvodu in prvem odstavku.
Največ novih primerov bolezni beležijo v Indiji, Braziliji in Indoneziji.: Delno: Omenjena stalna prisotnost v Afriki, J. Ameriki in Aziji.
Oseba po začetku zdravljenja bolezni ne prenaša več na druge.: Delno: Omenjeno, da se ljudje okužijo od bolnika, ki se ne zdravi.
Primer na Hrvaškem ne predstavlja tveganja za skupnost, ker se bolnik že zdravi.: Da: NIJZ pojasnjuje, da tveganja za skupnost ni zaradi zdravljenja.
Prvi znaki bolezni so pogosto neopazne kožne spremembe in izguba občutka na prizadetih delih.: Da: Logarjeva opisuje kožne spremembe in izgubo občutka.
Svetovna zdravstvena organizacija je leta 2000 razglasila, da gobavost ni več globalni javnozdravstveni problem.: Ni omenjeno
V Romuniji so potrdili dva primera gobavosti prvič po 44 letih.: Da: Navedeno v drugem odstavku članka.
V Sloveniji endogenega primera gobavosti ni bilo že več desetletij.: Da: Infektologinja Mateja Logar potrjuje to dejstvo.
Večina ljudi ima genetsko odpornost in ne zboli niti ob stiku z okuženo osebo.: Da: Logarjeva pojasnjuje pomen genetske predispozicije.
Vsako leto je po svetu prijavljenih približno dvesto tisoč novih primerov gobavosti.: Ni omenjeno
Zgodnje zdravljenje lahko prepreči nastanek invalidnosti in trajnih deformacij.: Ni omenjeno

N1

Bakterija Mycobacterium leprae se najbolje razmnožuje pri temperaturah do 34 stopinj Celzija.: Ni omenjeno
Bolezen je ozdravljiva s protimikrobnimi zdravili v obliki tablet.: Delno: Omenjena je takojšnja terapija po diagnozi.
Gobavost ni zelo nalezljiva in zahteva dolgotrajen ter tesen stik za prenos.: Da: NIJZ pojasnjuje nizko nalezljivost in potrebo po dolgem stiku.
Na Hrvaškem so potrdili prvi primer gobavosti po več kot 30 letih.: Da: Članek navaja prvi primer na Hrvaškem po več kot 30 letih.
Največ novih primerov bolezni beležijo v Indiji, Braziliji in Indoneziji.: Ni omenjeno
Oseba po začetku zdravljenja bolezni ne prenaša več na druge.: Ni omenjeno
Primer na Hrvaškem ne predstavlja tveganja za skupnost, ker se bolnik že zdravi.: Delno: Navedeno je, da so začeli terapijo in poiskali stike.
Prvi znaki bolezni so pogosto neopazne kožne spremembe in izguba občutka na prizadetih delih.: Ni omenjeno
Svetovna zdravstvena organizacija je leta 2000 razglasila, da gobavost ni več globalni javnozdravstveni problem.: Ni omenjeno
V Romuniji so potrdili dva primera gobavosti prvič po 44 letih.: Da: Besedilo potrjuje dva primera v Romuniji po 44 letih.
V Sloveniji endogenega primera gobavosti ni bilo že več desetletij.: Da: Mateja Logar potrjuje, da primera ni bilo že več desetletij.
Večina ljudi ima genetsko odpornost in ne zboli niti ob stiku z okuženo osebo.: Ni omenjeno
Vsako leto je po svetu prijavljenih približno dvesto tisoč novih primerov gobavosti.: Ni omenjeno
Zgodnje zdravljenje lahko prepreči nastanek invalidnosti in trajnih deformacij.: Ni omenjeno

RTV Slovenija

Bakterija Mycobacterium leprae se najbolje razmnožuje pri temperaturah do 34 stopinj Celzija.: Da: Bakterije se razmnožujejo na nizkih temperaturah do okoli 34 stopinj.
Bolezen je ozdravljiva s protimikrobnimi zdravili v obliki tablet.: Da: Danes jo zdravijo s protimikrobnimi zdravili v obliki tablet.
Gobavost ni zelo nalezljiva in zahteva dolgotrajen ter tesen stik za prenos.: Da: Potreben je dolgotrajen in tesen stik z nezdravljenim bolnikom.
Na Hrvaškem so potrdili prvi primer gobavosti po več kot 30 letih.: Delno: Omenjen primer pred 10 dnevi, a časovni okvir 30 let ni naveden.
Največ novih primerov bolezni beležijo v Indiji, Braziliji in Indoneziji.: Delno: Omenjena stalna prisotnost v delih Afrike, J. Amerike in Azije.
Oseba po začetku zdravljenja bolezni ne prenaša več na druge.: Delno: NIJZ navaja, da primer ne predstavlja tveganja, ker se zdravi.
Primer na Hrvaškem ne predstavlja tveganja za skupnost, ker se bolnik že zdravi.: Da: NIJZ pojasnjuje, da tveganja ni zaradi zdravljenja bolnika.
Prvi znaki bolezni so pogosto neopazne kožne spremembe in izguba občutka na prizadetih delih.: Da: Pojavijo se kožne spremembe in hitra izguba občutka.
Svetovna zdravstvena organizacija je leta 2000 razglasila, da gobavost ni več globalni javnozdravstveni problem.: Ni omenjeno
V Romuniji so potrdili dva primera gobavosti prvič po 44 letih.: Da: Potrjena dva primera v Romuniji prvič po 44 letih.
V Sloveniji endogenega primera gobavosti ni bilo že več desetletij.: Da: Infektologinja Logar navaja, da ga ni bilo že več desetletij.
Večina ljudi ima genetsko odpornost in ne zboli niti ob stiku z okuženo osebo.: Da: Večina nima genetske predispozicije, da bi zboleli ob stiku.
Vsako leto je po svetu prijavljenih približno dvesto tisoč novih primerov gobavosti.: Ni omenjeno
Zgodnje zdravljenje lahko prepreči nastanek invalidnosti in trajnih deformacij.: Delno: Omenjena prizadetost živcev in kože, ki se zdravi.

STA

Bakterija Mycobacterium leprae se najbolje razmnožuje pri temperaturah do 34 stopinj Celzija.: Ni omenjeno
Bolezen je ozdravljiva s protimikrobnimi zdravili v obliki tablet.: Da: Logarjeva pojasnjuje zdravljenje s tabletami.
Gobavost ni zelo nalezljiva in zahteva dolgotrajen ter tesen stik za prenos.: Da: NIJZ in Logarjeva poudarjata nizek prenos in dolgotrajen stik.
Na Hrvaškem so potrdili prvi primer gobavosti po več kot 30 letih.: Da: NIJZ pojasnjuje primer na Hrvaškem po več kot 30 letih.
Največ novih primerov bolezni beležijo v Indiji, Braziliji in Indoneziji.: Delno: Omenjena stalna prisotnost v Afriki, J. Ameriki in Aziji.
Oseba po začetku zdravljenja bolezni ne prenaša več na druge.: Ni omenjeno
Primer na Hrvaškem ne predstavlja tveganja za skupnost, ker se bolnik že zdravi.: Ni omenjeno
Prvi znaki bolezni so pogosto neopazne kožne spremembe in izguba občutka na prizadetih delih.: Ni omenjeno
Svetovna zdravstvena organizacija je leta 2000 razglasila, da gobavost ni več globalni javnozdravstveni problem.: Ni omenjeno
V Romuniji so potrdili dva primera gobavosti prvič po 44 letih.: Ni omenjeno
V Sloveniji endogenega primera gobavosti ni bilo že več desetletij.: Da: Mateja Logar navaja, da primera ni bilo že več desetletij.
Večina ljudi ima genetsko odpornost in ne zboli niti ob stiku z okuženo osebo.: Ni omenjeno
Vsako leto je po svetu prijavljenih približno dvesto tisoč novih primerov gobavosti.: Ni omenjeno
Zgodnje zdravljenje lahko prepreči nastanek invalidnosti in trajnih deformacij.: Ni omenjeno

SiOL

Bakterija Mycobacterium leprae se najbolje razmnožuje pri temperaturah do 34 stopinj Celzija.: Da: Bakterije se razmnožujejo na nizkih temperaturah do okoli 34 stopinj.
Bolezen je ozdravljiva s protimikrobnimi zdravili v obliki tablet.: Da: Danes gobavost zdravijo s protimikrobnimi zdravili v obliki tablet.
Gobavost ni zelo nalezljiva in zahteva dolgotrajen ter tesen stik za prenos.: Da: Za okužbo je potreben dolgotrajen in tesen stik z bolnikom.
Na Hrvaškem so potrdili prvi primer gobavosti po več kot 30 letih.: Da: NIJZ je potrdil prvi primer na Hrvaškem po več kot 30 letih.
Največ novih primerov bolezni beležijo v Indiji, Braziliji in Indoneziji.: Delno: Omenjena je stalna prisotnost v delih Afrike, Amerike in Azije.
Oseba po začetku zdravljenja bolezni ne prenaša več na druge.: Da: Tveganja ni, ker se bolnik zdravi; okužijo se le ob nezdravljenih.
Primer na Hrvaškem ne predstavlja tveganja za skupnost, ker se bolnik že zdravi.: Da: NIJZ pojasnjuje, da zaradi zdravljenja ni tveganja za skupnost.
Prvi znaki bolezni so pogosto neopazne kožne spremembe in izguba občutka na prizadetih delih.: Da: Pojavijo se kožne spremembe in hitra izguba občutka.
Svetovna zdravstvena organizacija je leta 2000 razglasila, da gobavost ni več globalni javnozdravstveni problem.: Ni omenjeno
V Romuniji so potrdili dva primera gobavosti prvič po 44 letih.: Da: V Romuniji so potrdili dva primera prvič po 44 letih.
V Sloveniji endogenega primera gobavosti ni bilo že več desetletij.: Da: Infektologinja Mateja Logar navaja, da ga ni že več desetletij.
Večina ljudi ima genetsko odpornost in ne zboli niti ob stiku z okuženo osebo.: Da: Večina nima genetske predispozicije, da bi zboleli ob stiku.
Vsako leto je po svetu prijavljenih približno dvesto tisoč novih primerov gobavosti.: Ni omenjeno
Zgodnje zdravljenje lahko prepreči nastanek invalidnosti in trajnih deformacij.: Delno: Omenjena je prizadetost živcev in kože ter učinkovitost zdravil.

Slovenske Novice

Bakterija Mycobacterium leprae se najbolje razmnožuje pri temperaturah do 34 stopinj Celzija.: Da: Logarjeva navaja razmnoževanje pri temperaturah do 34 stopinj.
Bolezen je ozdravljiva s protimikrobnimi zdravili v obliki tablet.: Da: Članek izrecno omenja zdravljenje s tabletami.
Gobavost ni zelo nalezljiva in zahteva dolgotrajen ter tesen stik za prenos.: Da: NIJZ in Logarjeva poudarjata potrebo po dolgotrajnem stiku.
Na Hrvaškem so potrdili prvi primer gobavosti po več kot 30 letih.: Da: Članek navaja potrditev prvega primera po več kot 30 letih.
Največ novih primerov bolezni beležijo v Indiji, Braziliji in Indoneziji.: Delno: Omenjena je stalna prisotnost v Aziji, Južni Ameriki in Afriki.
Oseba po začetku zdravljenja bolezni ne prenaša več na druge.: Delno: Navedeno je, da se osebe okužijo od bolnika, ki se ne zdravi.
Primer na Hrvaškem ne predstavlja tveganja za skupnost, ker se bolnik že zdravi.: Da: NIJZ pojasnjuje, da tveganja ni zaradi zdravljenja bolnika.
Prvi znaki bolezni so pogosto neopazne kožne spremembe in izguba občutka na prizadetih delih.: Da: Opisane so kožne spremembe in hitra izguba občutka.
Svetovna zdravstvena organizacija je leta 2000 razglasila, da gobavost ni več globalni javnozdravstveni problem.: Ni omenjeno
V Romuniji so potrdili dva primera gobavosti prvič po 44 letih.: Da: Članek potrjuje dva primera v Romuniji po 44 letih.
V Sloveniji endogenega primera gobavosti ni bilo že več desetletij.: Da: Mateja Logar potrjuje, da primera ni bilo že več desetletij.
Večina ljudi ima genetsko odpornost in ne zboli niti ob stiku z okuženo osebi.: Da: Logarjeva navaja, da večina nima genetske predispozicije za bolezen.
Vsako leto je po svetu prijavljenih približno dvesto tisoč novih primerov gobavosti.: Ni omenjeno
Zgodnje zdravljenje lahko prepreči nastanek invalidnosti in trajnih deformacij.: Delno: Omenja se učinkovitost zdravljenja in preprečevanje stigme.

Svet24

Bakterija Mycobacterium leprae se najbolje razmnožuje pri temperaturah do 34 stopinj Celzija.: Ni omenjeno
Bolezen je ozdravljiva s protimikrobnimi zdravili v obliki tablet.: Da: Članek navaja zdravljenje s protimikrobnimi zdravili v tabletah.
Gobavost ni zelo nalezljiva in zahteva dolgotrajen ter tesen stik za prenos.: Da: Infektologinja potrjuje nizko nalezljivost in nujnost tesnega stika.
Na Hrvaškem so potrdili prvi primer gobavosti po več kot 30 letih.: Delno: Članek omenja primer v Splitu, ne navaja pa obdobja 30 let.
Največ novih primerov bolezni beležijo v Indiji, Braziliji in Indoneziji.: Da: Te tri države so izpostavljene kot države z največ primeri.
Oseba po začetku zdravljenja bolezni ne prenaša več na druge.: Da: Po začetku zdravljenja oseba bolezni ne prenaša več.
Primer na Hrvaškem ne predstavlja tveganja za skupnost, ker se bolnik že zdravi.: Da: NIJZ pojasnjuje, da zaradi zdravljenja ni tveganja za skupnost.
Prvi znaki bolezni so pogosto neopazne kožne spremembe in izguba občutka na prizadetih delih.: Da: Opisano kot neopazne spremembe kože in izguba občutka.
Svetovna zdravstvena organizacija je leta 2000 razglasila, da gobavost ni več globalni javnozdravstveni problem.: Da: SZO je to razglasila leta 2000.
V Romuniji so potrdili dva primera gobavosti prvič po 44 letih.: Da: Članek izrecno navaja dva primera v Romuniji po 44 letih.
V Sloveniji endogenega primera gobavosti ni bilo že več desetletij.: Ni omenjeno
Večina ljudi ima genetsko odpornost in ne zboli niti ob stiku z okuženo osebi.: Da: Večina nima genetske predispozicije za razvoj bolezni ob stiku.
Vsako leto je po svetu prijavljenih približno dvesto tisoč novih primerov gobavosti.: Da: Članek navaja točno to številko letnih novih primerov.
Zgodnje zdravljenje lahko prepreči nastanek invalidnosti in trajnih deformacij.: Da: Zgodnje odkrivanje prepreči trajne poškodbe in invalidnost.

Analiza sentimenta

Entiteta	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	Mladina	N1	Dnevnik	Slovenske Novice	SiOL	Svet24
Univerzitetni klinični center Ljubljana	Viri večinoma nevtralno omenjajo institucijo, brez dodatnih interpretacij.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen kot institucija, kjer deluje Mateja Logar.	Nevtralno: Naveden kot institucija, kjer deluje Mateja Logar.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen kot institucija, kjer deluje Mateja Logar.	Nevtralno: Naveden kot institucija, kjer deluje Mateja Logar.	Nevtralno: Omenjen kot institucija, kjer deluje Mateja Logar.	Nevtralno: Omenjen kot institucija, kjer deluje citirana strokovnjakinja.
Mycobacterium leprae	Viri se osredotočajo na nevtralno informacijo o bakteriji, brez čustvenih vrednotenj.	Ni omenjeno	Nevtralno: Opisane so biološke značilnosti bakterije brez vrednotenja.	Nevtralno: Posredno omenjena kot bakterija, ki povzroča bolezen.	Ni omenjeno	Nevtralno: Posredno omenjena kot bakterija, ki povzroča gobavost.	Nevtralno: Posredno omenjena kot bakterija, ki povzroča gobavost.	Nevtralno: Posredno omenjena preko opisa bakterije in bolezni.	Nevtralno: Informativno omenjena kot povzročiteljica bolezni.
Slovenija	Viri se osredotočajo na odsotnost primerov, brez čustvenega naboja.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu odsotnosti endogenih primerov.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu odsotnosti primerov in pripravljenosti.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu odsotnosti endogenih primerov.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu odsotnosti primerov bolezni.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu odsotnosti primerov in pripravljenosti.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu odsotnosti endogenih primerov.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu odsotnosti primerov in pripravljenosti.	Ni omenjeno
Nepal	Vsi viri obravnavajo entiteto nevtralno, brez dodatnih poudarkov.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen kot država izvora tujega delavca.	Nevtralno: Omenjen kot država izvora tujega delavca.	Nevtralno: Omenjen le kot država izvora tujega delavca.	Nevtralno: Omenjen le kot država izvora tujega delavca.	Nevtralno: Omenjen le kot država izvora tujega delavca.	Nevtralno: Omenjen le kot država izvora tujega delavca.	Nevtralno: Omenjen kot država izvora tujega delavca.
Romunija	Vsi viri obravnavajo entiteto nevtralno, brez razlik v sentimentu.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena kot država s potrjenima primeroma.	Nevtralno: Omenjena zaradi potrjenih dveh primerov bolezni.	Nevtralno: Informativna navedba o potrjenih primerih po dolgem času.	Nevtralno: Omenjena kot država, kjer so prav tako potrdili primera.	Nevtralno: Omenjena kot država s potrjenima primeroma bolezni.	Nevtralno: Omenjena kot država s potrjenima primeroma bolezni.	Nevtralno: Omenjena kot država s potrjenima primeroma bolezni.
Split	Vsi viri obravnavajo lokacijo nevtralno, brez dodatnih poudarkov.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen kot lokacija pojava bolezni.	Nevtralno: Omenjen kot geografska lokacija primera na Hrvaškem.	Nevtralno: Naveden kot geografska lokacija pojava bolezni.	Nevtralno: Omenjen kot geografska lokacija pojava primera.	Nevtralno: Naveden kot geografska lokacija pojava primera.	Nevtralno: Omenjen kot geografska lokacija pojava primera.	Nevtralno: Omenjen kot kraj, kjer so zabeležili primer gobavosti.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO)	Svet24 jo omenja nevtralno kot vir podatkov, ostali viri pa ne.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Navedena kot vir podatkov o statusu bolezni v svetu.
Indija	Svet24 izpostavlja Indijo kot državo z največ primeri, ostali viri pa je ne omenjajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena kot država z največ novimi primeri.
Brazilija	Svet24 izpostavlja visoko število primerov, ostali viri pa ne omenjajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena kot država z visokim številom primerov.
Indonezija	Svet24 izpostavlja visoko število primerov, ostali viri pa ne omenjajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena kot država z visokim številom primerov.
Hrvaški zavod za javno zdravstvo	Vsi viri obravnavajo entiteto nevtralno, brez nasprotij.	Ni omenjeno	Nevtralno: Naveden kot vir informacij o ukrepih ob diagnozi.	Nevtralno: Naveden kot vir informacij o ukrepih ob diagnozi.	Nevtralno: Poročajo o izvedenih ukrepih in terapiji bolnika.	Nevtralno: Naveden kot vir informacij o ukrepanju ob diagnozi.	Nevtralno: Citiran vir informacij o ukrepanju ob pojavu bolezni.	Nevtralno: Naveden kot vir informacij o ukrepanju ob pojavu bolezni.	Nevtralno: Navedeni kot vir informacij o ukrepanju ob okužbi.
Mateja Logar	Vsi viri jo obravnavajo nevtralno kot strokovni vir.	Nevtralno: Citirana kot strokovni vir informacij o bolezni.	Nevtralno: Citirana kot strokovnjakinja za podajanje informacij.	Nevtralno: Citirana kot strokovni vir za pojasnila o bolezni.	Nevtralno: Citirana kot strokovni vir za pojasnila o bolezni.	Nevtralno: Citirana kot strokovni vir za pojasnila o bolezni.	Nevtralno: Citirana kot strokovni vir za pojasnjevanje bolezni.	Nevtralno: Citirana kot strokovni vir za pojasnjevanje bolezni.	Nevtralno: Citirana kot strokovnjakinja za pojasnjevanje bolezni.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)	Viri se osredotočajo na strokovna pojasnila, brez čustvenih odtenkov.	Nevtralno: Podaja strokovna pojasnila in podatke o razširjenosti.	Nevtralno: Podajajo strokovna pojasnila in spremljajo situacijo.	Nevtralno: Podaja strokovne informacije in pojasnila o tveganju.	Nevtralno: Podajajo strokovna pojasnila o situaciji in nalezljivosti.	Nevtralno: Podajajo strokovne informacije in pojasnila o tveganju.	Nevtralno: Podajajo strokovna pojasnila in oceno tveganja.	Nevtralno: Podaja strokovne informacije in pojasnila o tveganju.	Nevtralno: Podajajo informativna pojasnila o tveganju in zdravljenju.
Hrvaška	Vsi viri obravnavajo entiteto nevtralno, brez dodatnih poudarkov.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu potrjenega primera bolezni.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu lokacije zabeleženega primera.	Nevtralno: Omenjena kot lokacija pojava primera bolezni.	Nevtralno: Omenjena kot lokacija potrjenega primera okužbe.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu lokacije potrjenega primera bolezni.	Nevtralno: Omenjena kot lokacija pojava primera bolezni.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu lokacije pojava primera bolezni.	Nevtralno: Omenjena le kot lokacija nedavnega primera okužbe.

entities

Univerzitetni klinični center Ljubljana
Mycobacterium leprae
Slovenija
Nepal
Romunija
Split
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO)
Indija
Brazilija
Indonezija
Hrvaški zavod za javno zdravstvo
Mateja Logar
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)
Hrvaška

key differences

Brazilija: Svet24 izpostavlja visoko število primerov, ostali viri pa ne omenjajo.
Hrvaška: Vsi viri obravnavajo entiteto nevtralno, brez dodatnih poudarkov.
Hrvaški zavod za javno zdravstvo: Vsi viri obravnavajo entiteto nevtralno, brez nasprotij.
Indija: Svet24 izpostavlja Indijo kot državo z največ primeri, ostali viri pa je ne omenjajo.
Indonezija: Svet24 izpostavlja visoko število primerov, ostali viri pa ne omenjajo.
Mateja Logar: Vsi viri jo obravnavajo nevtralno kot strokovni vir.
Mycobacterium leprae: Viri se osredotočajo na nevtralno informacijo o bakteriji, brez čustvenih vrednotenj.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ): Viri se osredotočajo na strokovna pojasnila, brez čustvenih odtenkov.
Nepal: Vsi viri obravnavajo entiteto nevtralno, brez dodatnih poudarkov.
Romunija: Vsi viri obravnavajo entiteto nevtralno, brez razlik v sentimentu.
Slovenija: Viri se osredotočajo na odsotnost primerov, brez čustvenega naboja.
Split: Vsi viri obravnavajo lokacijo nevtralno, brez dodatnih poudarkov.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO): Svet24 jo omenja nevtralno kot vir podatkov, ostali viri pa ne.
Univerzitetni klinični center Ljubljana: Viri večinoma nevtralno omenjajo institucijo, brez dodatnih interpretacij.

source analyses

Dnevnik

Brazilija: Ni omenjeno
Hrvaška: Nevtralno: Omenjena v kontekstu lokacije potrjenega primera bolezni.
Hrvaški zavod za javno zdravstvo: Nevtralno: Naveden kot vir informacij o ukrepanju ob diagnozi.
Indija: Ni omenjeno
Indonezija: Ni omenjeno
Mateja Logar: Nevtralno: Citirana kot strokovni vir za pojasnila o bolezni.
Mycobacterium leprae: Nevtralno: Posredno omenjena kot bakterija, ki povzroča gobavost.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ): Nevtralno: Podajajo strokovne informacije in pojasnila o tveganju.
Nepal: Nevtralno: Omenjen le kot država izvora tujega delavca.
Romunija: Nevtralno: Omenjena kot država, kjer so prav tako potrdili primera.
Slovenija: Nevtralno: Omenjena v kontekstu odsotnosti primerov in pripravljenosti.
Split: Nevtralno: Omenjen kot geografska lokacija pojava primera.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO): Ni omenjeno
Univerzitetni klinični center Ljubljana: Nevtralno: Omenjen kot institucija, kjer deluje Mateja Logar.

Mladina

Brazilija: Ni omenjeno
Hrvaška: Nevtralno: Omenjena kot lokacija pojava primera bolezni.
Hrvaški zavod za javno zdravstvo: Nevtralno: Naveden kot vir informacij o ukrepih ob diagnozi.
Indija: Ni omenjeno
Indonezija: Ni omenjeno
Mateja Logar: Nevtralno: Citirana kot strokovni vir za pojasnila o bolezni.
Mycobacterium leprae: Nevtralno: Posredno omenjena kot bakterija, ki povzroča bolezen.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ): Nevtralno: Podaja strokovne informacije in pojasnila o tveganju.
Nepal: Nevtralno: Omenjen kot država izvora tujega delavca.
Romunija: Nevtralno: Omenjena zaradi potrjenih dveh primerov bolezni.
Slovenija: Nevtralno: Omenjena v kontekstu odsotnosti endogenih primerov.
Split: Nevtralno: Omenjen kot geografska lokacija primera na Hrvaškem.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO): Ni omenjeno
Univerzitetni klinični center Ljubljana: Nevtralno: Naveden kot institucija, kjer deluje Mateja Logar.

N1

Brazilija: Ni omenjeno
Hrvaška: Nevtralno: Omenjena kot lokacija potrjenega primera okužbe.
Hrvaški zavod za javno zdravstvo: Nevtralno: Poročajo o izvedenih ukrepih in terapiji bolnika.
Indija: Ni omenjeno
Indonezija: Ni omenjeno
Mateja Logar: Nevtralno: Citirana kot strokovni vir za pojasnila o bolezni.
Mycobacterium leprae: Ni omenjeno
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ): Nevtralno: Podajajo strokovna pojasnila o situaciji in nalezljivosti.
Nepal: Nevtralno: Omenjen le kot država izvora tujega delavca.
Romunija: Nevtralno: Informativna navedba o potrjenih primerih po dolgem času.
Slovenija: Nevtralno: Omenjena v kontekstu odsotnosti primerov bolezni.
Split: Nevtralno: Naveden kot geografska lokacija pojava bolezni.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO): Ni omenjeno
Univerzitetni klinični center Ljubljana: Ni omenjeno

RTV Slovenija

Brazilija: Ni omenjeno
Hrvaška: Nevtralno: Omenjena v kontekstu lokacije zabeleženega primera.
Hrvaški zavod za javno zdravstvo: Nevtralno: Naveden kot vir informacij o ukrepih ob diagnozi.
Indija: Ni omenjeno
Indonezija: Ni omenjeno
Mateja Logar: Nevtralno: Citirana kot strokovnjakinja za podajanje informacij.
Mycobacterium leprae: Nevtralno: Opisane so biološke značilnosti bakterije brez vrednotenja.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ): Nevtralno: Podajajo strokovna pojasnila in spremljajo situacijo.
Nepal: Nevtralno: Omenjen kot država izvora tujega delavca.
Romunija: Nevtralno: Omenjena kot država s potrjenima primeroma.
Slovenija: Nevtralno: Omenjena v kontekstu odsotnosti primerov in pripravljenosti.
Split: Nevtralno: Omenjen kot lokacija pojava bolezni.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO): Ni omenjeno
Univerzitetni klinični center Ljubljana: Nevtralno: Omenjen kot institucija, kjer deluje Mateja Logar.

STA

Brazilija: Ni omenjeno
Hrvaška: Nevtralno: Omenjena v kontekstu potrjenega primera bolezni.
Hrvaški zavod za javno zdravstvo: Ni omenjeno
Indija: Ni omenjeno
Indonezija: Ni omenjeno
Mateja Logar: Nevtralno: Citirana kot strokovni vir informacij o bolezni.
Mycobacterium leprae: Ni omenjeno
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ): Nevtralno: Podaja strokovna pojasnila in podatke o razširjenosti.
Nepal: Ni omenjeno
Romunija: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: Omenjena v kontekstu odsotnosti endogenih primerov.
Split: Ni omenjeno
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO): Ni omenjeno
Univerzitetni klinični center Ljubljana: Ni omenjeno

SiOL

Brazilija: Ni omenjeno
Hrvaška: Nevtralno: Omenjena v kontekstu lokacije pojava primera bolezni.
Hrvaški zavod za javno zdravstvo: Nevtralno: Naveden kot vir informacij o ukrepanju ob pojavu bolezni.
Indija: Ni omenjeno
Indonezija: Ni omenjeno
Mateja Logar: Nevtralno: Citirana kot strokovni vir za pojasnjevanje bolezni.
Mycobacterium leprae: Nevtralno: Posredno omenjena preko opisa bakterije in bolezni.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ): Nevtralno: Podaja strokovne informacije in pojasnila o tveganju.
Nepal: Nevtralno: Omenjen le kot država izvora tujega delavca.
Romunija: Nevtralno: Omenjena kot država s potrjenima primeroma bolezni.
Slovenija: Nevtralno: Omenjena v kontekstu odsotnosti primerov in pripravljenosti.
Split: Nevtralno: Omenjen kot geografska lokacija pojava primera.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO): Ni omenjeno
Univerzitetni klinični center Ljubljana: Nevtralno: Omenjen kot institucija, kjer deluje Mateja Logar.

Slovenske Novice

Brazilija: Ni omenjeno
Hrvaška: Nevtralno: Omenjena kot lokacija pojava primera bolezni.
Hrvaški zavod za javno zdravstvo: Nevtralno: Citiran vir informacij o ukrepanju ob pojavu bolezni.
Indija: Ni omenjeno
Indonezija: Ni omenjeno
Mateja Logar: Nevtralno: Citirana kot strokovni vir za pojasnjevanje bolezni.
Mycobacterium leprae: Nevtralno: Posredno omenjena kot bakterija, ki povzroča gobavost.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ): Nevtralno: Podajajo strokovna pojasnila in oceno tveganja.
Nepal: Nevtralno: Omenjen le kot država izvora tujega delavca.
Romunija: Nevtralno: Omenjena kot država s potrjenima primeroma bolezni.
Slovenija: Nevtralno: Omenjena v kontekstu odsotnosti endogenih primerov.
Split: Nevtralno: Naveden kot geografska lokacija pojava primera.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO): Ni omenjeno
Univerzitetni klinični center Ljubljana: Nevtralno: Naveden kot institucija, kjer deluje Mateja Logar.

Svet24

Brazilija: Nevtralno: Omenjena kot država z visokim številom primerov.
Hrvaška: Nevtralno: Omenjena le kot lokacija nedavnega primera okužbe.
Hrvaški zavod za javno zdravstvo: Nevtralno: Navedeni kot vir informacij o ukrepanju ob okužbi.
Indija: Nevtralno: Omenjena kot država z največ novimi primeri.
Indonezija: Nevtralno: Omenjena kot država z visokim številom primerov.
Mateja Logar: Nevtralno: Citirana kot strokovnjakinja za pojasnjevanje bolezni.
Mycobacterium leprae: Nevtralno: Informativno omenjena kot povzročiteljica bolezni.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ): Nevtralno: Podajajo informativna pojasnila o tveganju in zdravljenju.
Nepal: Nevtralno: Omenjen kot država izvora tujega delavca.
Romunija: Nevtralno: Omenjena kot država s potrjenima primeroma bolezni.
Slovenija: Ni omenjeno
Split: Nevtralno: Omenjen kot kraj, kjer so zabeležili primer gobavosti.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO): Nevtralno: Navedena kot vir podatkov o statusu bolezni v svetu.
Univerzitetni klinični center Ljubljana: Nevtralno: Omenjen kot institucija, kjer deluje citirana strokovnjakinja.

Viri

articles

article order
7
body
Ljubljana, 15. decembra (STA) Gobavost ni zelo nalezljiva, v Evropi pa so primeri te bolezni v zadnjih desetletjih redki, so pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, potem ko so na Hrvaškem potrdili prvi primer gobavosti po več kot 30 letih. Tudi v Sloveniji po besedah infektologinje Mateja Logar endogenega primera ni bilo že več desetletij. Kot je poudarila v današnji izjavi, je za okužbo potreben dolgotrajen stik. Pojasnila je, da danes gobavost zdravijo s protimikrobnimi zdravili v obliki tablet. Zdravljenje je dolgotrajno, a zelo učinkovito, če se zdravila jemlje redno, zdravljenja ne prekinja, ne izpušča odmerkov in dokonča predpisan režim zdravljenja. Bolezen je po navedbah NIJZ stalno prisotna v nekaterih državah Afrike, južne Amerike, Azije ter nekaterih Pacifiških otokih.
language
slv
published at
2025-12-15T15:07:35
source
STA
title
NIJZ: Gobavost ni zelo nalezljiva, v Evropi primeri redki
url
https://www.sta.si/3499981/
article order
6
body
Na Hrvaškem so primer gobavosti zabeležili pred približno desetimi dnevi na območju Splita. Kot so v nedeljo sporočili s hrvaškega zavoda za javno zdravstvo, so po postavitvi diagnoze takoj začeli terapijo in identificirali vse tesne stike bolnika. Po navedbah hrvaškega ministrstva za zdravstvo gre za tujega delavca iz Nepala, ki z družino že dve leti živi na Hrvaškem. Dva primera gobavosti so, prvič po 44 letih, potrdili tudi v Romuniji. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so pojasnili, da primer gobavosti na Hrvaškem ne predstavlja tveganja za skupnost, ker se bolnik zdravi, družina, ki ni okužena, pa je tudi prejela zaščito z zdravili. Kot so zapisali, se bolezen zdravi od šest do 12 mesecev z različnimi zdravili. Ob tem so poudarili, da se osebe okužijo po dolgotrajnem in tesnem stiku z bolnikom, ki se ne zdravi. "Bolezen ni zelo nalezljiva. Zmotno je mišljenje, da se nas bo nekdo, ki ima gobavost, dotaknil, pa bomo tudi mi dobili gobavost," je v današnji izjavi poudarila tudi infektologinja s klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Mateja Logar. "Velja namreč, da večina ljudi, tudi če je v stiku z ljudmi, ki imajo gobavost, pravzaprav ne zboli, da nimajo te genetske predispozicije, da bi zboleli," je pojasnila. Pri tistih, ki zbolijo, pa je potreben zelo dolgotrajen, ponavljajoč stik, je pojasnila. Po njenih besedah se gobavosti drži stigma iz obdobij v zgodovini, ko še ni bilo možnosti njenega zdravljenja. Danes gobavost zdravijo s protimikrobnimi zdravili v obliki tablet. Zdravljenje, ki je dolgotrajno, pa je zelo učinkovito, če zdravila jemljemo redno, zdravljenja ne prekinjamo, ne izpuščamo odmerkov in dokončamo predpisan režim zdravljenja, je poudarila. Pri bolezni se po besedah Logar pojavijo kožne spremembe. Ne gre za razjede ali izpuščaje, ampak koža postane trša, robovi so lahko nekoliko dvignjeni, na tem delu kože izpadejo dlake, hitro se pojavi izguba občutka. Kožne spremembe napredujejo počasi, gre za mesece oz. tedne, ko se te sprememba večajo, je pojasnila Logar. Po njenih besedah obstaja več podtipov gobavosti, za vse pa velja, da se poleg prizadetosti kože zelo hitro pojavi prizadetost živcev. Bakterije, ki povzročajo gobavost, se razmnožujejo na sorazmerno nizkih temperaturah, do približno 34 stopinj, kar pomeni, da jim je bolj všeč na perifernih telesnih delih, prstih, dlaneh, podlakteh, kjer je temperatura nekoliko nižja kot v centralnem delu telesa, je še navedla. Po navedbah Logar endogenega primera v Sloveniji ni bilo že več desetletij. Pred približno 30 leti sta bila dva posamezna primera pri tujcih. Bolezen pa je po navedbah NIJZ-ja stalno prisotna v nekaterih državah Afrike, južne Amerike, Azije ter nekaterih Pacifiških otokih. Ker je v Evropi izjemno redka oz. izkoreninjena, v Sloveniji za gobavost nimamo pripravljenega načrta. Ker pa obstaja možnost vnosa okužbe iz endemičnih predelov, situacijo stalno spremljajo. V primeru pojava vnesene okužbe bi poskrbeli za zdravljenje bolnika, pregled in zaščito družinskih članov, tesnih kontaktov, obveščanje in druge ukrepe, so pojasnili. Kot pomembno so pri tem izpostavili izobraževanje zdravstvenih delavcev z namenom prepoznavanja bolezni in smernice za enotno obravnavo bolnikov.
language
slv
published at
2025-12-15T15:30:05
source
RTV Slovenija
title
NIJZ: Gobavost je zelo redka, drži se jo stigma iz obdobij v zgodovini, ko zdravil še ni bilo
url
https://www.rtvslo.si/zdravje/nijz-gobavost-je-zelo-redka-drzi-se-jo-stigma-iz-obdobij-v-zgodovini-ko-zdravil-se-ni-bilo/767331
article order
1
body
Gobavost sicer ni zelo nalezljiva, v Evropi pa so primeri te bolezni v zadnjih desetletjih redki Gobavost ni zelo nalezljiva, v Evropi pa so primeri te bolezni v zadnjih desetletjih redki, so pojasnili na NIJZ, potem ko so na Hrvaškem potrdili prvi primer gobavosti po več kot 30 letih. Tudi v Sloveniji po besedah infektologinje Mateje Logar endogenega primera ni bilo že več desetletij. Kot poudarja, je za okužbo potreben dolgotrajen stik. Na Hrvaškem so primer gobavosti zabeležili pred približno desetimi dnevi na območju Splita. Kot so v nedeljo sporočili s hrvaškega zavoda za javno zdravstvo, so po postavitvi diagnoze takoj začeli terapijo in identificirali vse tesne stike bolnika. Po navedbah hrvaškega ministrstva za zdravstvo gre za tujega delavca iz Nepala, ki z družino že dve leti živi na Hrvaškem. Dva primera gobavosti so, prvič po 44 letih, potrdili tudi v Romuniji. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so danes pojasnili, da primer gobavosti na Hrvaškem ne predstavlja tveganja za skupnost, ker se bolnik zdravi, družina, ki ni okužena, pa je tudi prejela zaščito z zdravili. Kot so zapisali, se bolezen zdravi od šest do 12 mesecev z različnimi zdravili. Ob tem so poudarili, da se osebe okužijo po dolgotrajnem in tesnem stiku z bolnikom, ki se ne zdravi. "Bolezen ni zelo nalezljiva. Zmotno je mišljenje, da se nas bo nekdo, ki ima gobavost, dotaknil, pa bomo tudi mi dobili gobavost," je v današnji izjavi poudarila tudi infektologinja s klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Mateja Logar. "Bolezen ni zelo nalezljiva. Zmotno je mišljenje, da se nas bo nekdo, ki ima gobavost, dotaknil, pa bomo tudi mi dobili gobavost." "Velja namreč, da večina ljudi, tudi če je v stiku z ljudmi, ki imajo gobavost, pravzaprav ne zboli, če nimajo te genetske predispozicije, da bi zboleli," je pojasnila. Pri tistih, ki zbolijo, pa je potreben zelo dolgotrajen, ponavljajoč stik, je pojasnila. Po njenih besedah se gobavosti drži stigma iz obdobij v zgodovini, ko še ni bilo možnosti njenega zdravljenja. Danes gobavost zdravijo s protimikrobnimi zdravili v obliki tablet. Zdravljenje, ki je dolgotrajno, pa je zelo učinkovito, če zdravila jemljemo redno, zdravljenja ne prekinjamo, ne izpuščamo odmerkov in dokončamo predpisan režim zdravljenja, je poudarila. "Večina ljudi, tudi če je v stiku z ljudmi, ki imajo gobavost, pravzaprav ne zboli, če nimajo te genetske predispozicije, da bi zboleli." Pri bolezni se po besedah Logar pojavijo kožne spremembe. Ne gre za razjede ali izpuščaje, ampak koža postane trša, robovi so lahko nekoliko dvignjeni, na tem delu kože izpadejo dlake, hitro se pojavi izguba občutka. Kožne spremembe napredujejo počasi, gre za mesece oz. tedne, ko se te sprememba večajo, je pojasnila Logar. Po njenih besedah obstaja več podtipov gobavosti, za vse pa velja, da se poleg prizadetosti kože zelo hitro pojavi prizadetost živcev. Bakterije, ki povzročajo gobavost, se razmnožujejo na sorazmerno nizkih temperaturah, do približno 34 stopinj, kar pomeni, da jim je bolj všeč na perifernih telesnih delih, prstih, dlaneh, podlakteh, kjer je temperatura nekoliko nižja kot v centralnem delu telesa, je še navedla. Po navedbah Logar endogenega primera v Sloveniji ni bilo že več desetletij. Pred približno 30 leti sta bila dva posamezna primera pri tujcih. Bolezen pa je po navedbah NIJZ stalno prisotna v nekaterih državah Afrike, južne Amerike, Azije ter nekaterih Pacifiških otokih. Ker je v Evropi izjemno redka oz. izkoreninjena, v Sloveniji za gobavost nimamo pripravljenega načrta. Ker pa obstaja možnost vnosa okužbe iz endemičnih predelov, situacijo stalno spremljajo. V primeru pojava vnesene okužbe bi poskrbeli za zdravljenje bolnika, pregled in zaščito družinskih članov, tesnih kontaktov, obveščanje in druge ukrepe, so pojasnili. Kot pomembno so pri tem izpostavili izobraževanje zdravstvenih delavcev z namenom prepoznavanja bolezni in smernice za enotno obravnavo bolnikov.
language
slv
published at
2025-12-16T09:03:29
source
Mladina
title
Na Hrvaškem primer gobavosti
url
https://www.mladina.si/245494/nas-mora-skrbeti-na-hrvaskem-primer-gobavosti/
article order
8
body
Potem ko so na Hrvaškem potrdili prvi primer gobavosti po več kot 30 letih, so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pojasnili, da gobavost ni zelo nalezljiva, v Evropi pa so primeri te bolezni v zadnjih desetletjih redki. Tudi v Sloveniji endogenega primera ni bilo že več desetletij, je dejala infektologinja Mateja Logar. Kot poudarja, je za okužbo potreben dolgotrajen stik. Na Hrvaškem so pred približno desetimi dnevi na območju Splita zabeležili primer gobavosti. Kot so v nedeljo sporočili s hrvaškega zavoda za javno zdravstvo, so po postavitvi diagnoze takoj začeli terapijo in identificirali vse tesne stike bolnika. Po navedbah hrvaškega ministrstva za zdravstvo gre za tujega delavca iz Nepala, ki z družino že dve leti živi na Hrvaškem. Dva primera gobavosti so, prvič po 44 letih, potrdili tudi v Romuniji.
language
slv
published at
2025-12-15T15:37:30
source
N1
title
Po okužbi z gobavostjo na Hrvaškem NIJZ pojasnjuje, kakšna je situacija pri nas
url
https://n1info.si/novice/slovenija/po-okuzbi-z-gobavostjo-na-hrvaskem-nijz-pojasnjuje-kaksna-je-situacija-pri-nas/
article order
2
body
Gobavost ni zelo nalezljiva, v Evropi pa so primeri te bolezni v zadnjih desetletjih redki, so pojasnili na NIJZ, potem ko so na Hrvaškem potrdili prvi primer gobavosti po več kot 30 letih. Tudi v Sloveniji po besedah infektologinje Mateja Logar endogenega primera ni bilo že več desetletij. Kot poudarja, je za okužbo potreben dolgotrajen stik. Na Hrvaškem so primer gobavosti zabeležili pred približno desetimi dnevi na območju Splita. Kot so v nedeljo sporočili s hrvaškega zavoda za javno zdravstvo, so po postavitvi diagnoze takoj začeli terapijo in identificirali vse tesne stike bolnika. Po navedbah hrvaškega ministrstva za zdravstvo gre za tujega delavca iz Nepala, ki z družino že dve leti živi na Hrvaškem. Dva primera gobavosti so, prvič po 44 letih, potrdili tudi v Romuniji. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so danes pojasnili, da primer gobavosti na Hrvaškem ne predstavlja tveganja za skupnost, ker se bolnik zdravi, družina, ki ni okužena, pa je tudi prejela zaščito z zdravili. Kot so zapisali, se bolezen zdravi od šest do 12 mesecev z različnimi zdravili. Ob tem so poudarili, da se osebe okužijo po dolgotrajnem in tesnem stiku z bolnikom, ki se ne zdravi. "Bolezen ni zelo nalezljiva. Zmotno je mišljenje, da se nas bo nekdo, ki ima gobavost, dotaknil, pa bomo tudi mi dobili gobavost," je v današnji izjavi poudarila tudi infektologinja s klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Mateja Logar. "Velja namreč, da večina ljudi, tudi če je v stiku z ljudmi, ki imajo gobavost, pravzaprav ne zboli, da nimajo te genetske predispozicije, da bi zboleli," je pojasnila. Pri tistih, ki zbolijo, pa je potreben zelo dolgotrajen, ponavljajoč stik, je pojasnila. Po njenih besedah se gobavosti drži stigma iz obdobij v zgodovini, ko še ni bilo možnosti njenega zdravljenja. Danes gobavost zdravijo s protimikrobnimi zdravili v obliki tablet. Zdravljenje, ki je dolgotrajno, pa je zelo učinkovito, če zdravila jemljemo redno, zdravljenja ne prekinjamo, ne izpuščamo odmerkov in dokončamo predpisan režim zdravljenja, je poudarila. Pri bolezni se po besedah Logar pojavijo kožne spremembe. Ne gre za razjede ali izpuščaje, ampak koža postane trša, robovi so lahko nekoliko dvignjeni, na tem delu kože izpadejo dlake, hitro se pojavi izguba občutka. Kožne spremembe napredujejo počasi, gre za mesece oz. tedne, ko se te sprememba večajo, je pojasnila Logar. Po njenih besedah obstaja več podtipov gobavosti, za vse pa velja, da se poleg prizadetosti kože zelo hitro pojavi prizadetost živcev. Bakterije, ki povzročajo gobavost, se razmnožujejo na sorazmerno nizkih temperaturah, do približno 34 stopinj, kar pomeni, da jim je bolj všeč na perifernih telesnih delih, prstih, dlaneh, podlakteh, kjer je temperatura nekoliko nižja kot v centralnem delu telesa, je še navedla. Po navedbah Logar endogenega primera v Sloveniji ni bilo že več desetletij. Pred približno 30 leti sta bila dva posamezna primera pri tujcih. Bolezen pa je po navedbah NIJZ stalno prisotna v nekaterih državah Afrike, južne Amerike, Azije ter nekaterih Pacifiških otokih. Ker je v Evropi izjemno redka oz. izkoreninjena, v Sloveniji za gobavost nimamo pripravljenega načrta. Ker pa obstaja možnost vnosa okužbe iz endemičnih predelov, situacijo stalno spremljajo. V primeru pojava vnesene okužbe bi poskrbeli za zdravljenje bolnika, pregled in zaščito družinskih članov, tesnih kontaktov, obveščanje in druge ukrepe, so pojasnili. Kot pomembno so pri tem izpostavili izobraževanje zdravstvenih delavcev z namenom prepoznavanja bolezni in smernice za enotno obravnavo bolnikov.
language
slv
published at
2025-12-15T15:23:25
source
Dnevnik
title
"Gobavost ni zelo nalezljiva, v Evropi primeri redki"
url
https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/gobavost-ni-zelo-nalezljiva-v-evropi-primeri-redki-2773846/
article order
5
body
Na NIJZ so pojasnili, da primer gobavosti na Hrvaškem ne predstavlja tveganja za skupnost, ker se bolnik zdravi, družina, ki ni okužena, pa je tudi prejela zaščito z zdravili. Gobavost ni zelo nalezljiva, v Evropi pa so primeri te bolezni v zadnjih desetletjih redki, so pojasnili na NIJZ, potem ko so na Hrvaškem potrdili prvi primer gobavosti po več kot 30 letih. Tudi v Sloveniji po besedah infektologinje Mateja Logar endogenega primera ni bilo že več desetletij. Kot poudarja, je za okužbo potreben dolgotrajen stik. Na Hrvaškem so primer gobavosti zabeležili pred približno desetimi dnevi na območju Splita. Kot so v nedeljo sporočili s hrvaškega zavoda za javno zdravstvo, so po postavitvi diagnoze takoj začeli terapijo in identificirali vse tesne stike bolnika. Po navedbah hrvaškega ministrstva za zdravstvo gre za tujega delavca iz Nepala, ki z družino že dve leti živi na Hrvaškem. Dva primera gobavosti so, prvič po 44 letih, potrdili tudi v Romuniji. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so danes pojasnili, da primer gobavosti na Hrvaškem ne predstavlja tveganja za skupnost, ker se bolnik zdravi, družina, ki ni okužena, pa je tudi prejela zaščito z zdravili. Kot so zapisali, se bolezen zdravi od šest do 12 mesecev z različnimi zdravili. Ob tem so poudarili, da se osebe okužijo po dolgotrajnem in tesnem stiku z bolnikom, ki se ne zdravi. "Bolezen ni zelo nalezljiva. Zmotno je mišljenje, da se nas bo nekdo, ki ima gobavost, dotaknil, pa bomo tudi mi dobili gobavost," je v današnji izjavi poudarila tudi infektologinja s klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Mateja Logar. "Velja namreč, da večina ljudi, tudi če je v stiku z ljudmi, ki imajo gobavost, pravzaprav ne zboli, da nimajo te genetske predispozicije, da bi zboleli," je pojasnila. Pri tistih, ki zbolijo, pa je potreben zelo dolgotrajen, ponavljajoč stik, je pojasnila. Po njenih besedah se gobavosti drži stigma iz obdobij v zgodovini, ko še ni bilo možnosti njenega zdravljenja. Danes gobavost zdravijo s protimikrobnimi zdravili v obliki tablet. Zdravljenje, ki je dolgotrajno, pa je zelo učinkovito, če zdravila jemljemo redno, zdravljenja ne prekinjamo, ne izpuščamo odmerkov in dokončamo predpisan režim zdravljenja, je poudarila. Pri bolezni se po besedah Logar pojavijo kožne spremembe. Ne gre za razjede ali izpuščaje, ampak koža postane trša, robovi so lahko nekoliko dvignjeni, na tem delu kože izpadejo dlake, hitro se pojavi izguba občutka. Kožne spremembe napredujejo počasi, gre za mesece oz. tedne, ko se te sprememba večajo, je pojasnila Logar. Po njenih besedah obstaja več podtipov gobavosti, za vse pa velja, da se poleg prizadetosti kože zelo hitro pojavi prizadetost živcev. Bakterije, ki povzročajo gobavost, se razmnožujejo na sorazmerno nizkih temperaturah, do približno 34 stopinj, kar pomeni, da jim je bolj všeč na perifernih telesnih delih, prstih, dlaneh, podlakteh, kjer je temperatura nekoliko nižja kot v centralnem delu telesa, je navedla. Bolezen pa je po navedbah NIJZ stalno prisotna v nekaterih državah Afrike, južne Amerike, Azije ter nekaterih Pacifiških otokih. Ker je v Evropi izjemno redka oz. izkoreninjena, v Sloveniji za gobavost nimamo pripravljenega načrta. Ker pa obstaja možnost vnosa okužbe iz endemičnih predelov, situacijo stalno spremljajo. V primeru pojava vnesene okužbe bi poskrbeli za zdravljenje bolnika, pregled in zaščito družinskih članov, tesnih kontaktov, obveščanje in druge ukrepe, so pojasnili. Kot pomembno so pri tem izpostavili izobraževanje zdravstvenih delavcev z namenom prepoznavanja bolezni in smernice za enotno obravnavo bolnikov.
language
slv
published at
2025-12-15T15:43:23
source
Slovenske Novice
title
Kako verjetno je, da se bomo nalezli gobavosti? Mateja Logar jasno o tej bolezni
url
https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/kako-verjetno-je-da-se-bomo-nalezli-gobavosti-mateja-logar-jasno-o-tej-bolezni
article order
4
body
Gobavost ni zelo nalezljiva, v Evropi pa so primeri te bolezni v zadnjih desetletjih redki, so pojasnili na NIJZ, potem ko so na Hrvaškem potrdili prvi primer gobavosti po več kot 30 letih. Tudi v Sloveniji po besedah infektologinje Mateja Logar endogenega primera ni bilo že več desetletij. Kot poudarja, je za okužbo potreben dolgotrajen stik. Na Hrvaškem so primer gobavosti zabeležili pred približno desetimi dnevi na območju Splita. Kot so v nedeljo sporočili s hrvaškega zavoda za javno zdravstvo, so po postavitvi diagnoze takoj začeli terapijo in identificirali vse tesne stike bolnika. Po navedbah hrvaškega ministrstva za zdravstvo gre za tujega delavca iz Nepala, ki z družino že dve leti živi na Hrvaškem. Dva primera gobavosti so, prvič po 44 letih, potrdili tudi v Romuniji. "Primer gobavosti ne predstavlja tveganja za skupnost" Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so danes pojasnili, da primer gobavosti na Hrvaškem ne predstavlja tveganja za skupnost, ker se bolnik zdravi, družina, ki ni okužena, pa je tudi prejela zaščito z zdravili. Kot so zapisali, se bolezen zdravi od šest do 12 mesecev z različnimi zdravili. Ob tem so poudarili, da se osebe okužijo po dolgotrajnem in tesnem stiku z bolnikom, ki se ne zdravi. "Bolezen ni zelo nalezljiva. Zmotno je mišljenje, da se nas bo nekdo, ki ima gobavost, dotaknil, pa bomo tudi mi dobili gobavost," je v današnji izjavi poudarila tudi infektologinja s klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Mateja Logar. "Velja namreč, da večina ljudi, tudi če je v stiku z ljudmi, ki imajo gobavost, pravzaprav ne zboli, da nimajo te genetske predispozicije, da bi zboleli," je pojasnila. Pri tistih, ki zbolijo, pa je potreben zelo dolgotrajen, ponavljajoč stik, je pojasnila. Po njenih besedah se gobavosti drži stigma iz obdobij v zgodovini, ko še ni bilo možnosti njenega zdravljenja. Danes gobavost zdravijo s protimikrobnimi zdravili v obliki tablet. Zdravljenje, ki je dolgotrajno, pa je zelo učinkovito, če zdravila jemljemo redno, zdravljenja ne prekinjamo, ne izpuščamo odmerkov in dokončamo predpisan režim zdravljenja, je poudarila. Pri bolezni se po besedah Logarjeve pojavijo kožne spremembe. Ne gre za razjede ali izpuščaje, ampak koža postane trša, robovi so lahko nekoliko dvignjeni, na tem delu kože izpadejo dlake, hitro se pojavi izguba občutka. Kožne spremembe napredujejo počasi, gre za mesece oz. tedne, ko se te sprememba večajo, je pojasnila Logarjeva. Po njenih besedah obstaja več podtipov gobavosti, za vse pa velja, da se poleg prizadetosti kože zelo hitro pojavi prizadetost živcev. Bakterije, ki povzročajo gobavost, se razmnožujejo na sorazmerno nizkih temperaturah, do približno 34 stopinj, kar pomeni, da jim je bolj všeč na perifernih telesnih delih, prstih, dlaneh, podlakteh, kjer je temperatura nekoliko nižja kot v centralnem delu telesa, je še navedla. Po navedbah Logarjeve endogenega primera v Sloveniji ni bilo že več desetletij. Pred približno 30 leti sta bila dva posamezna primera pri tujcih. Bolezen pa je po navedbah NIJZ stalno prisotna v nekaterih državah Afrike, južne Amerike, Azije ter nekaterih Pacifiških otokih. Ker je v Evropi izjemno redka oz. izkoreninjena, v Sloveniji za gobavost nimamo pripravljenega načrta. Ker pa obstaja možnost vnosa okužbe iz endemičnih predelov, situacijo stalno spremljajo. V primeru pojava vnesene okužbe bi poskrbeli za zdravljenje bolnika, pregled in zaščito družinskih članov, tesnih kontaktov, obveščanje in druge ukrepe, so pojasnili. Kot pomembno so pri tem izpostavili izobraževanje zdravstvenih delavcev z namenom prepoznavanja bolezni in smernice za enotno obravnavo bolnikov.
language
slv
published at
2025-12-15T15:18:36
source
SiOL
title
To o gobavosti pravijo v Sloveniji
url
https://siol.net/novice/slovenija/nijz-gobavost-ni-zelo-nalezljiva-v-evropi-primeri-redki-679724
article order
9
body
Gobavost, znana tudi kot Hansenova bolezen, je kronična nalezljiva bolezen, ki jo večinoma povzroča bakterija Mycobacterium leprae. Prenaša se ob dolgotrajnem stiku. Gobavost ali Hansenova bolezen prizadene kožo, periferne živce, sluznico zgornjih dihal ter oči. Poleg telesnih deformacij se oboleli pogosto soočajo tudi s stigmatizacijo in diskriminacijo. Gobavost je ozdravljiva, zgodnje zdravljenje pa lahko prepreči nastanek invalidnosti. Gre za bolezen, ki še danes prizadene ljudi po svetu in pogosto ostaja spregledana prav zaradi tišine in predsodkov. Čeprav je gobavost ozdravljiva in ob zgodnjem zdravljenju ne pušča trajnih posledic, številni bolniki še vedno trpijo zaradi strahu, nerazumevanja in izključevanja. Zakaj bolezen še obstaja, kako jo prepoznati in zakaj znanje rešuje zdravje in dostojanstvo. Gobavost sodi med tako imenovane zanemarjene tropske bolezni. Pojavlja se v več kot sto dvajsetih državah, vsako leto pa je po svetu prijavljenih približno dvesto tisoč novih primerov. Svetovna zdravstvena organizacija je že leta dva tisoč razglasila, da gobavost ni več globalni javnozdravstveni problem, vendar to ne pomeni, da bolezni ni več. Največ novih primerov še vedno beležijo v Indiji, Braziliji in Indoneziji. Poleg teh držav se z boleznijo soočajo tudi številne države v Afriki in jugovzhodni Aziji. Po zadnjih razpoložljivih podatkih je več deset držav sicer brez novih primerov, vendar bolezen kljub temu ostaja prisotna in zahteva stalno pozornost. Gobavost se prenaša kapljično, torej z izločki iz nosu in ust nezdravljene osebe, vendar le ob dolgotrajnem in tesnem stiku. Običajni stiki, kot so rokovanje, objem, skupni obrok ali sedenje v istem prostoru, ne pomenijo nevarnosti. Pomembno je vedeti, da oseba po začetku zdravljenja bolezni ne prenaša več. Prav zato je zgodnje odkrivanje ključno tako za zdravje posameznika kot za zaščito skupnosti. "Bolezen ni zelo nalezljiva. Zmotno je mišljenje, da se nas bo nekdo, ki ima gobavost, dotaknil, pa bomo tudi mi dobili gobavost. Velja namreč, da večina ljudi, tudi če je v stiku z ljudmi, ki imajo gobavost, pravzaprav ne zboli, da nimajo te genetske predispozicije, da bi zboleli," je v izjavi poudarila tudi infektologinja s klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Mateja Logar. Po njenih besedah se gobavosti drži stigma iz obdobij v zgodovini, ko še ni bilo možnosti njenega zdravljenja. Danes gobavost zdravijo s protimikrobnimi zdravili v obliki tablet. Prvi znaki gobavosti so pogosto neopazni, zato bolezen v začetni fazi zlahka ostane neprepoznana. Najpogosteje se kaže s spremembami na koži in prizadetostjo perifernih živcev, kar so tudi najpomembnejši simptomi, na katere opozarjajo zdravniki. Pri bolezni se po besedah Logar pojavijo kožne spremembe. Ne gre za razjede ali izpuščaje, ampak koža postane trša, robovi so lahko nekoliko dvignjeni, na tem delu kože izpadejo dlake, hitro se pojavi izguba občutka. Kožne spremembe napredujejo počasi, gre za mesece oz. tedne, ko se te sprememba večajo, je pojasnila Logar. Po njenih besedah obstaja več podtipov gobavosti, za vse pa velja, da se poleg prizadetosti kože zelo hitro pojavi prizadetost živcev. Najpogostejši znaki gobavosti vključujejo: * bledikaste ali rdečkaste lise na koži * izgubo občutka za dotik, toploto ali bolečino na prizadetih mestih * zadebeljene ali povečane periferne živce * mravljinčenje ali odrevenelost v rokah in nogah * mišično oslabelost in zmanjšano gibljivost * rane ali poškodbe, ki se ne celijo ali jih zaradi izgube občutka ne opazite pravočasno Diagnoza gobavosti temelji predvsem na kliničnem pregledu. V primerih, ko znaki niso povsem jasni, zdravniki uporabijo tudi laboratorijske preiskave. Gobavost je danes povsem ozdravljiva. Zdravljenje poteka z večzdravilno terapijo, ki vključuje kombinacijo treh učinkovitih zdravil. Trajanje zdravljenja je odvisno od oblike bolezni in lahko traja več mesecev. Terapija uniči povzročitelja bolezni in prepreči nadaljnje zaplete. Zgodnje zdravljenje lahko v celoti prepreči trajne poškodbe in invalidnost. Na Hrvaškem so primer gobavosti zabeležili pred približno desetimi dnevi na območju Splita. Kot so v nedeljo sporočili s hrvaškega zavoda za javno zdravstvo, so po postavitvi diagnoze takoj začeli terapijo in identificirali vse tesne stike bolnika. Po navedbah hrvaškega ministrstva za zdravstvo gre za tujega delavca iz Nepala, ki z družino že dve leti živi na Hrvaškem. Dva primera gobavosti so, prvič po 44 letih, potrdili tudi v Romuniji. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so danes pojasnili, da primer gobavosti na Hrvaškem ne predstavlja tveganja za skupnost, ker se bolnik zdravi, družina, ki ni okužena, pa je tudi prejela zaščito z zdravili. Kot so zapisali, se bolezen zdravi od šest do 12 mesecev z različnimi zdravili.
language
slv
published at
2025-12-16T14:26:47
source
Svet24
title
Primeri gobavosti v Evropi: ali obstaja tveganje za prebivalce?
url
https://svet24.si/zdravje/bolezni/gobavost-1868158

source scope

analyzed source count

omitted articles

omitted source count

total source count