MedVrsticami

Delodajalci: Predlagano zvišanje minimalne plače slabo za vse državljane 19.12.2025

Analiziranih 9 virov Slovenščina

Minister za delo Luka Mesec je napovedal predlog za občutno zvišanje minimalne plače, ki naj bi leta 2026 znašala 1000 evrov neto. Predlog temelji na novem izračunu minimalnih življenjskih stroškov, ki znašajo 791 evrov, ter prizadevanju, da bi najnižji prejemki presegli prag tveganja revščine. Trenutna minimalna neto plača za samsko osebo brez otrok znaša približno 887 evrov, kar pomeni, da bi se znesek zvišal za 113 evrov oziroma za več kot 16 odstotkov v bruto znesku. Napoved je sprožila oster odpor delodajalskih organizacij in opozicije, ki ministru očitajo zaobhajanje socialnega dialoga in uporabo vprašanja za predvolilne namene. Delodajalci opozarjajo, da bi tako drastičen dvig ogrozil konkurenčnost gospodarstva, povzročil plačno uravnilovko in dodatno obremenil javne finance. Namesto predlaganega skoka zagovarjajo uskladitev v višini inflacije, ki se giblje med 2,5 in 5,7 odstotka, ter opozarjajo na preteklo povečanje davčnih obremenitev, ki so znižale neto prejemke delavcev.

Analiza trditev

Trditev	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	24ur	Dnevnik	Večer	SiOL	Žurnal24	Primorske Novice	Si21
Minister Mesec zanika obid socialnega dialoga in napoveduje razpravo na ESS za 16. januar.	Nekateri viri poudarjajo Mesčevo zanikanje, drugi pa le sejo ESS.	Da: Mesec zanika očitke in napoveduje sejo ESS 16. januarja.	Da: Mesec je zanikal očitke in napovedal sejo ESS za 16. januar.	Ni omenjeno	Delno: Omenjen je januarski posvet, a ne ministrov neposreden odgovor.	Delno: Članek omenja posvet v januarju, ne pa ministrovega zanikanja.	Da: Mesec zanika očitke in napoveduje sejo ESS 16. januarja.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Delno: Omenjen je le posvet v januarju 2026, brez navedbe dneva.
Produktivnost dela v Sloveniji ne sledi rasti plač, opozarjajo delodajalske organizacije.	Nekateri viri podpirajo trditev, RTV in Si21 pa je ne omenjata.	Da: Dodali so, da produktivnost dela ne sledi rasti plač.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Dodali so, da produktivnost dela ne sledi rasti plač.	Ni omenjeno	Da: Delodajalci so opozorili, da produktivnost ne sledi rasti plač.	Da: V pismu so opozorili, da produktivnost dela ne sledi rasti plač.	Da: Delodajalci so posvarili, da produktivnost ne sledi rasti plač.	Ni omenjeno
Minister Luka Mesec predlaga zvišanje neto minimalne plače na 1000 evrov za leto 2026.	Nekateri viri podpirajo predlog, drugi pa omenjajo nasprotovanje.	Da: Mesec predlaga 1000 evrov neto za leto 2026.	Da: Minister je napovedal predlog za 1000 evrov neto v letu 2026.	Delno: Omenjen je ministrov predlog zvišanja, ki ga ZDS zavrača.	Da: Minister je predlagal 1000 evrov neto za leto 2026.	Delno: Članek omenja predlog o 1000 evrih neto, a ne navaja leta 2026.	Da: Mesec predlaga 1000 evrov neto za leto 2026.	Da: Mesec je napovedal dvig na 1.000 evrov neto s 1. januarjem 2026.	Delno: Članek omenja predvolilno obljubo in 16,4 % dvig bruto plače.	Da: Minister je predlagal 1000 evrov neto minimalne plače.
Delodajalci trdijo, da je bila minimalna plača v zadnjih treh letih že realno usklajena z inflacijo.	Nekateri viri trdijo, da je plača usklajena, drugi pa ne omenjajo.	Da: Poudarili so, da je bila plača v tem obdobju že realno usklajena.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Poudarili so, da je bila v tem obdobju že realno usklajena.	Ni omenjeno	Da: Navajajo, da je bila plača v tem obdobju že realno usklajena.	Da: Navajajo, da je bila minimalna plača v tem obdobju že realno usklajena.	Da: Navajajo, da je bila plača v tem obdobju že realno usklajena.	Da: Navedeno je, da se je plača dvignila za 18,9 %, inflacija pa 17,5 %.
Združenje delodajalcev Slovenije označuje ministrov predlog za prozorno predvolilno potezo.	Različni viri različno poudarjajo predvolilno naravo predloga.	Delno: Delodajalci so predlog označili za predvolilno obljubo.	Da: ZDS je predlog označil za prozorno predvolilno potezo.	Da: ZDS razume predstavitev predloga kot prozorno predvolilno potezo.	Delno: Omenjajo 'predvolilno obljubo' v skupnem pismu organizacij.	Da: ZDS razume predlog brez dialoga kot prozorno predvolilno potezo.	Delno: Delodajalci v pismu omenjajo predvolilno obljubo.	Delno: Delodajalci so predlog označili za predvolilno obljubo.	Delno: Pismo (tudi ZDS) omenja predvolilno obljubo in javno objavo.	Delno: GZS (ne ZDS) omenja 'odkupovanje' vlade v predvolilnem obdobju.
Edina pot do boljšega položaja delavcev je po mnenju ZDS razbremenitev stroškov dela.	Nekateri viri podpirajo ZDS, drugi pa omenjajo le delne vidike.	Delno: Delodajalci opozarjajo na davčno obremenitev in stroške dela.	Ni omenjeno	Da: ZDS navaja, da je to edina pot do boljšega ekonomskega položaja.	Delno: Izpostavljajo problem davčnih bremen in prispevkov za delavce.	Da: ZDS navaja razbremenitev stroškov dela kot edino pot do izboljšanja.	Delno: Omenjajo problem obremenitve dela in izgubo neto dohodka.	Delno: Članek omenja, da je reševanje problema z bremenom podjetij nevzdržno.	Delno: Omenjajo problem obremenitve dela in izgubo neto dohodka.	Ni omenjeno
Gospodarska zbornica Slovenije opozarja na negativne vplive dviga na javne finance in proračun.	Nekateri viri podpirajo GZS, drugi pa opozorila ne omenjajo.	Ni omenjeno	Da: GZS je navedla, da bi dvig negativno vplival na javne finance.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: GZS opozarja na negativen vpliv na javni sektor in javne finance.	Ni omenjeno	Delno: Omenjajo koristi države, a neposredno opozorilo GZS o proračunu ni izpostavljeno.	Ni omenjeno	Da: Gorenšček opozarja na negativni vpliv na javne finance in proračun.
Delodajalci predlagajo uskladitev minimalne plače zgolj v okviru inflacije, med 2,5 in 3,0 odstotka.	GZS navaja širši razpon (2,5–5,7 %), drugi viri pa ožji (2,5–3,0 %).	Da: Pričakovali so uskladitev v okviru inflacije (2,5–3,0 %).	Delno: GZS je pričakovala med 2,5 in 5,7 %, zagovarjali bodo inflacijo.	Ni omenjeno	Da: Pričakovali so uskladitev v okvirih inflacije (2,5–3,0 %).	Delno: GZS omenja razpon med 2,5 in 5,7 % ter uskladitev z inflacijo.	Da: Pričakovali so uskladitev v okviru inflacije (2,5–3,0 %).	Da: Pričakovali so uskladitev med 2,5 in 3 odstotki.	Da: Pričakovali so uskladitev v okviru inflacije med 2,5 in 3,0 %.	Delno: Predlagajo uskladitev z inflacijo, omenjen razpon 2,5–5,7 %.
Dvig minimalne plače bi po mnenju GZS povzročil plačno uravnilovko in ogrozil delovna mesta.	GZS opozarjajo le nekateri viri, drugi pa trditev ignorirajo.	Ni omenjeno	Da: GZS opozarja na povečanje uravnilovke in ogrožanje delovnih mest.	Delno: ZDS opozarja na uravnilovko, GZS pa v besedilu ni izpostavljen.	Ni omenjeno	Da: GZS svari pred večjo uravnilovko in ogrožanjem delovnih mest.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: GZS opozarja na povečanje uravnilovke in ogrožanje delovnih mest.
Minimalni življenjski stroški po novih izračunih ministrstva znašajo 791 evrov.	Mesec trdi 791 evrov, a večina virov to ne potrjuje.	Ne: Mesec navaja, da se z manj kot 950 evri ne da dostojno živeti.	Da: Mesec je dejal, da po zadnjih izračunih znašajo 791 evrov.	Delno: Članek navaja, da uradni izračun stroškov sploh ni bil predložen.	Ni omenjeno	Ne: ZDS navaja, da uradni izračun stroškov sploh ni bil predložen.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Predlagan dvig minimalne plače predstavlja 16,4-odstotno povečanje bruto zneska.	Nekateri viri navajajo 16,44 %, drugi 16,4 %, nekateri pa ne omenjajo.	Da: Delodajalci navajajo 16,4-odstotno povečanje bruto plače.	Delno: Gorenšček (GZS) navaja preračun o 16,44-odstotnem zvišanju.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da dvig pomeni 16,4-odstotno povečanje bruto plače.	Da: GZS navaja, da predlog pomeni zvišanje bruto plače za 16,44 %.	Da: Članek navaja, da dvig pomeni 16,4-odstotno povečanje bruto.	Delno: Članek navaja 16,44-odstotno povečanje bruto minimalne plače.	Da: Besedilo izrecno navaja 16,4-odstotno povečanje bruto plače.	Da: Članek navaja zvišanje bruto plače za 16,44 odstotka.
Delodajalske organizacije obtožujejo ministra, da je pri predlogu v celoti zaobšel socialni dialog.	Si21 izpostavlja potrebo po predstavitvi na ESS, kar drugi viri ne omenjajo.	Da: V pismu so zapisali, da je socialni dialog v celoti zaobšel.	Da: Delodajalci so v pismu zapisali, da je dialog v celoti zaobšel.	Da: ZDS je zgrožen, ker je minister zaobšel postopek socialnega dialoga.	Da: V pismu so zapisali, da je socialni dialog v celoti zaobšel.	Da: ZDS je zgrožen, ker je minister zaobšel postopek socialnega dialoga.	Da: Delodajalci v pismu trdijo, da je dialog v celoti zaobšel.	Da: Delodajalci trdijo, da je dialog ponovno in v celoti zaobšel.	Da: Delodajalci v pismu trdijo, da je minister dialog v celoti zaobšel.	Delno: GZS meni, da bi moral predlog najprej predstaviti na ESS.
Zaposleni z minimalno plačo naj bi zaradi višjih davkov in prispevkov v treh letih izgubili 2100 evrov neto.	Večina virov podpira trditev, 24ur pa je ne omenja.	Da: Delodajalci trdijo, da so zaradi davkov izgubili 2100 evrov neto.	Da: GZS trdi, da jim je vlada s prispevki vzela 2100 evrov neto.	Ni omenjeno	Da: Navedeno je, da so zaradi dajatev izgubili okoli 2100 evrov neto.	Da: GZS trdi, da je vlada tem ljudem vzela 2100 evrov neto v treh letih.	Da: Delodajalci izpostavljajo izgubo 2100 evrov neto v treh letih.	Da: Delodajalci navajajo izgubo 2.100 evrov neto v treh letih.	Da: Članek navaja izgubo 2100 evrov neto v treh letih zaradi dajatev.	Da: Članek navaja izgubo 2100 evrov neto v treh letih zaradi davkov.
Evropska komisija je Slovenijo opozorila na morebitno neskladnost proračuna za 2026 s fiskalnimi pravili.	Le Si21 potrjuje opozorilo EK, ostali viri ga ne omenjajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: EK je izdala opozorilo o neskladnosti proračuna 2026 s pravili.

claims

Minister Mesec zanika obid socialnega dialoga in napoveduje razpravo na ESS za 16. januar.
Produktivnost dela v Sloveniji ne sledi rasti plač, opozarjajo delodajalske organizacije.
Minister Luka Mesec predlaga zvišanje neto minimalne plače na 1000 evrov za leto 2026.
Delodajalci trdijo, da je bila minimalna plača v zadnjih treh letih že realno usklajena z inflacijo.
Združenje delodajalcev Slovenije označuje ministrov predlog za prozorno predvolilno potezo.
Edina pot do boljšega položaja delavcev je po mnenju ZDS razbremenitev stroškov dela.
Gospodarska zbornica Slovenije opozarja na negativne vplive dviga na javne finance in proračun.
Delodajalci predlagajo uskladitev minimalne plače zgolj v okviru inflacije, med 2,5 in 3,0 odstotka.
Dvig minimalne plače bi po mnenju GZS povzročil plačno uravnilovko in ogrozil delovna mesta.
Minimalni življenjski stroški po novih izračunih ministrstva znašajo 791 evrov.
Predlagan dvig minimalne plače predstavlja 16,4-odstotno povečanje bruto zneska.
Delodajalske organizacije obtožujejo ministra, da je pri predlogu v celoti zaobšel socialni dialog.
Zaposleni z minimalno plačo naj bi zaradi višjih davkov in prispevkov v treh letih izgubili 2100 evrov neto.
Evropska komisija je Slovenijo opozorila na morebitno neskladnost proračuna za 2026 s fiskalnimi pravili.

key differences

Delodajalci predlagajo uskladitev minimalne plače zgolj v okviru inflacije, med 2,5 in 3,0 odstotka.: GZS navaja širši razpon (2,5–5,7 %), drugi viri pa ožji (2,5–3,0 %).
Delodajalci trdijo, da je bila minimalna plača v zadnjih treh letih že realno usklajena z inflacijo.: Nekateri viri trdijo, da je plača usklajena, drugi pa ne omenjajo.
Delodajalske organizacije obtožujejo ministra, da je pri predlogu v celoti zaobšel socialni dialog.: Si21 izpostavlja potrebo po predstavitvi na ESS, kar drugi viri ne omenjajo.
Dvig minimalne plače bi po mnenju GZS povzročil plačno uravnilovko in ogrozil delovna mesta.: GZS opozarjajo le nekateri viri, drugi pa trditev ignorirajo.
Edina pot do boljšega položaja delavcev je po mnenju ZDS razbremenitev stroškov dela.: Nekateri viri podpirajo ZDS, drugi pa omenjajo le delne vidike.
Evropska komisija je Slovenijo opozorila na morebitno neskladnost proračuna za 2026 s fiskalnimi pravili.: Le Si21 potrjuje opozorilo EK, ostali viri ga ne omenjajo.
Gospodarska zbornica Slovenije opozarja na negativne vplive dviga na javne finance in proračun.: Nekateri viri podpirajo GZS, drugi pa opozorila ne omenjajo.
Minimalni življenjski stroški po novih izračunih ministrstva znašajo 791 evrov.: Mesec trdi 791 evrov, a večina virov to ne potrjuje.
Minister Luka Mesec predlaga zvišanje neto minimalne plače na 1000 evrov za leto 2026.: Nekateri viri podpirajo predlog, drugi pa omenjajo nasprotovanje.
Minister Mesec zanika obid socialnega dialoga in napoveduje razpravo na ESS za 16. januar.: Nekateri viri poudarjajo Mesčevo zanikanje, drugi pa le sejo ESS.
Predlagan dvig minimalne plače predstavlja 16,4-odstotno povečanje bruto zneska.: Nekateri viri navajajo 16,44 %, drugi 16,4 %, nekateri pa ne omenjajo.
Produktivnost dela v Sloveniji ne sledi rasti plač, opozarjajo delodajalske organizacije.: Nekateri viri podpirajo trditev, RTV in Si21 pa je ne omenjata.
Zaposleni z minimalno plačo naj bi zaradi višjih davkov in prispevkov v treh letih izgubili 2100 evrov neto.: Večina virov podpira trditev, 24ur pa je ne omenja.
Združenje delodajalcev Slovenije označuje ministrov predlog za prozorno predvolilno potezo.: Različni viri različno poudarjajo predvolilno naravo predloga.

source analyses

24ur

Delodajalci predlagajo uskladitev minimalne plače zgolj v okviru inflacije, med 2,5 in 3,0 odstotka.: Ni omenjeno
Delodajalci trdijo, da je bila minimalna plača v zadnjih treh letih že realno usklajena z inflacijo.: Ni omenjeno
Delodajalske organizacije obtožujejo ministra, da je pri predlogu v celoti zaobšel socialni dialog.: Da: ZDS je zgrožen, ker je minister zaobšel postopek socialnega dialoga.
Dvig minimalne plače bi po mnenju GZS povzročil plačno uravnilovko in ogrozil delovna mesta.: Delno: ZDS opozarja na uravnilovko, GZS pa v besedilu ni izpostavljen.
Edina pot do boljšega položaja delavcev je po mnenju ZDS razbremenitev stroškov dela.: Da: ZDS navaja, da je to edina pot do boljšega ekonomskega položaja.
Evropska komisija je Slovenijo opozorila na morebitno neskladnost proračuna za 2026 s fiskalnimi pravili.: Ni omenjeno
Gospodarska zbornica Slovenije opozarja na negativne vplive dviga na javne finance in proračun.: Ni omenjeno
Minimalni življenjski stroški po novih izračunih ministrstva znašajo 791 evrov.: Delno: Članek navaja, da uradni izračun stroškov sploh ni bil predložen.
Minister Luka Mesec predlaga zvišanje neto minimalne plače na 1000 evrov za leto 2026.: Delno: Omenjen je ministrov predlog zvišanja, ki ga ZDS zavrača.
Minister Mesec zanika obid socialnega dialoga in napoveduje razpravo na ESS za 16. januar.: Ni omenjeno
Predlagan dvig minimalne plače predstavlja 16,4-odstotno povečanje bruto zneska.: Ni omenjeno
Produktivnost dela v Sloveniji ne sledi rasti plač, opozarjajo delodajalske organizacije.: Ni omenjeno
Zaposleni z minimalno plačo naj bi zaradi višjih davkov in prispevkov v treh letih izgubili 2100 evrov neto.: Ni omenjeno
Združenje delodajalcev Slovenije označuje ministrov predlog za prozorno predvolilno potezo.: Da: ZDS razume predstavitev predloga kot prozorno predvolilno potezo.

Dnevnik

Delodajalci predlagajo uskladitev minimalne plače zgolj v okviru inflacije, med 2,5 in 3,0 odstotka.: Da: Pričakovali so uskladitev v okvirih inflacije (2,5–3,0 %).
Delodajalci trdijo, da je bila minimalna plača v zadnjih treh letih že realno usklajena z inflacijo.: Da: Poudarili so, da je bila v tem obdobju že realno usklajena.
Delodajalske organizacije obtožujejo ministra, da je pri predlogu v celoti zaobšel socialni dialog.: Da: V pismu so zapisali, da je socialni dialog v celoti zaobšel.
Dvig minimalne plače bi po mnenju GZS povzročil plačno uravnilovko in ogrozil delovna mesta.: Ni omenjeno
Edina pot do boljšega položaja delavcev je po mnenju ZDS razbremenitev stroškov dela.: Delno: Izpostavljajo problem davčnih bremen in prispevkov za delavce.
Evropska komisija je Slovenijo opozorila na morebitno neskladnost proračuna za 2026 s fiskalnimi pravili.: Ni omenjeno
Gospodarska zbornica Slovenije opozarja na negativne vplive dviga na javne finance in proračun.: Ni omenjeno
Minimalni življenjski stroški po novih izračunih ministrstva znašajo 791 evrov.: Ni omenjeno
Minister Luka Mesec predlaga zvišanje neto minimalne plače na 1000 evrov za leto 2026.: Da: Minister je predlagal 1000 evrov neto za leto 2026.
Minister Mesec zanika obid socialnega dialoga in napoveduje razpravo na ESS za 16. januar.: Delno: Omenjen je januarski posvet, a ne ministrov neposreden odgovor.
Predlagan dvig minimalne plače predstavlja 16,4-odstotno povečanje bruto zneska.: Da: Članek navaja, da dvig pomeni 16,4-odstotno povečanje bruto plače.
Produktivnost dela v Sloveniji ne sledi rasti plač, opozarjajo delodajalske organizacije.: Da: Dodali so, da produktivnost dela ne sledi rasti plač.
Zaposleni z minimalno plačo naj bi zaradi višjih davkov in prispevkov v treh letih izgubili 2100 evrov neto.: Da: Navedeno je, da so zaradi dajatev izgubili okoli 2100 evrov neto.
Združenje delodajalcev Slovenije označuje ministrov predlog za prozorno predvolilno potezo.: Delno: Omenjajo 'predvolilno obljubo' v skupnem pismu organizacij.

Primorske Novice

Delodajalci predlagajo uskladitev minimalne plače zgolj v okviru inflacije, med 2,5 in 3,0 odstotka.: Da: Pričakovali so uskladitev v okviru inflacije med 2,5 in 3,0 %.
Delodajalci trdijo, da je bila minimalna plača v zadnjih treh letih že realno usklajena z inflacijo.: Da: Navajajo, da je bila plača v tem obdobju že realno usklajena.
Delodajalske organizacije obtožujejo ministra, da je pri predlogu v celoti zaobšel socialni dialog.: Da: Delodajalci v pismu trdijo, da je minister dialog v celoti zaobšel.
Dvig minimalne plače bi po mnenju GZS povzročil plačno uravnilovko in ogrozil delovna mesta.: Ni omenjeno
Edina pot do boljšega položaja delavcev je po mnenju ZDS razbremenitev stroškov dela.: Delno: Omenjajo problem obremenitve dela in izgubo neto dohodka.
Evropska komisija je Slovenijo opozorila na morebitno neskladnost proračuna za 2026 s fiskalnimi pravili.: Ni omenjeno
Gospodarska zbornica Slovenije opozarja na negativne vplive dviga na javne finance in proračun.: Ni omenjeno
Minimalni življenjski stroški po novih izračunih ministrstva znašajo 791 evrov.: Ni omenjeno
Minister Luka Mesec predlaga zvišanje neto minimalne plače na 1000 evrov za leto 2026.: Delno: Članek omenja predvolilno obljubo in 16,4 % dvig bruto plače.
Minister Mesec zanika obid socialnega dialoga in napoveduje razpravo na ESS za 16. januar.: Ni omenjeno
Predlagan dvig minimalne plače predstavlja 16,4-odstotno povečanje bruto zneska.: Da: Besedilo izrecno navaja 16,4-odstotno povečanje bruto plače.
Produktivnost dela v Sloveniji ne sledi rasti plač, opozarjajo delodajalske organizacije.: Da: Delodajalci so posvarili, da produktivnost ne sledi rasti plač.
Zaposleni z minimalno plačo naj bi zaradi višjih davkov in prispevkov v treh letih izgubili 2100 evrov neto.: Da: Članek navaja izgubo 2100 evrov neto v treh letih zaradi dajatev.
Združenje delodajalcev Slovenije označuje ministrov predlog za prozorno predvolilno potezo.: Delno: Pismo (tudi ZDS) omenja predvolilno obljubo in javno objavo.

RTV Slovenija

Delodajalci predlagajo uskladitev minimalne plače zgolj v okviru inflacije, med 2,5 in 3,0 odstotka.: Delno: GZS je pričakovala med 2,5 in 5,7 %, zagovarjali bodo inflacijo.
Delodajalci trdijo, da je bila minimalna plača v zadnjih treh letih že realno usklajena z inflacijo.: Ni omenjeno
Delodajalske organizacije obtožujejo ministra, da je pri predlogu v celoti zaobšel socialni dialog.: Da: Delodajalci so v pismu zapisali, da je dialog v celoti zaobšel.
Dvig minimalne plače bi po mnenju GZS povzročil plačno uravnilovko in ogrozil delovna mesta.: Da: GZS opozarja na povečanje uravnilovke in ogrožanje delovnih mest.
Edina pot do boljšega položaja delavcev je po mnenju ZDS razbremenitev stroškov dela.: Ni omenjeno
Evropska komisija je Slovenijo opozorila na morebitno neskladnost proračuna za 2026 s fiskalnimi pravili.: Ni omenjeno
Gospodarska zbornica Slovenije opozarja na negativne vplive dviga na javne finance in proračun.: Da: GZS je navedla, da bi dvig negativno vplival na javne finance.
Minimalni življenjski stroški po novih izračunih ministrstva znašajo 791 evrov.: Da: Mesec je dejal, da po zadnjih izračunih znašajo 791 evrov.
Minister Luka Mesec predlaga zvišanje neto minimalne plače na 1000 evrov za leto 2026.: Da: Minister je napovedal predlog za 1000 evrov neto v letu 2026.
Minister Mesec zanika obid socialnega dialoga in napoveduje razpravo na ESS za 16. januar.: Da: Mesec je zanikal očitke in napovedal sejo ESS za 16. januar.
Predlagan dvig minimalne plače predstavlja 16,4-odstotno povečanje bruto zneska.: Delno: Gorenšček (GZS) navaja preračun o 16,44-odstotnem zvišanju.
Produktivnost dela v Sloveniji ne sledi rasti plač, opozarjajo delodajalske organizacije.: Ni omenjeno
Zaposleni z minimalno plačo naj bi zaradi višjih davkov in prispevkov v treh letih izgubili 2100 evrov neto.: Da: GZS trdi, da jim je vlada s prispevki vzela 2100 evrov neto.
Združenje delodajalcev Slovenije označuje ministrov predlog za prozorno predvolilno potezo.: Da: ZDS je predlog označil za prozorno predvolilno potezo.

STA

Delodajalci predlagajo uskladitev minimalne plače zgolj v okviru inflacije, med 2,5 in 3,0 odstotka.: Da: Pričakovali so uskladitev v okviru inflacije (2,5–3,0 %).
Delodajalci trdijo, da je bila minimalna plača v zadnjih treh letih že realno usklajena z inflacijo.: Da: Poudarili so, da je bila plača v tem obdobju že realno usklajena.
Delodajalske organizacije obtožujejo ministra, da je pri predlogu v celoti zaobšel socialni dialog.: Da: V pismu so zapisali, da je socialni dialog v celoti zaobšel.
Dvig minimalne plače bi po mnenju GZS povzročil plačno uravnilovko in ogrozil delovna mesta.: Ni omenjeno
Edina pot do boljšega položaja delavcev je po mnenju ZDS razbremenitev stroškov dela.: Delno: Delodajalci opozarjajo na davčno obremenitev in stroške dela.
Evropska komisija je Slovenijo opozorila na morebitno neskladnost proračuna za 2026 s fiskalnimi pravili.: Ni omenjeno
Gospodarska zbornica Slovenije opozarja na negativne vplive dviga na javne finance in proračun.: Ni omenjeno
Minimalni življenjski stroški po novih izračunih ministrstva znašajo 791 evrov.: Ne: Mesec navaja, da se z manj kot 950 evri ne da dostojno živeti.
Minister Luka Mesec predlaga zvišanje neto minimalne plače na 1000 evrov za leto 2026.: Da: Mesec predlaga 1000 evrov neto za leto 2026.
Minister Mesec zanika obid socialnega dialoga in napoveduje razpravo na ESS za 16. januar.: Da: Mesec zanika očitke in napoveduje sejo ESS 16. januarja.
Predlagan dvig minimalne plače predstavlja 16,4-odstotno povečanje bruto zneska.: Da: Delodajalci navajajo 16,4-odstotno povečanje bruto plače.
Produktivnost dela v Sloveniji ne sledi rasti plač, opozarjajo delodajalske organizacije.: Da: Dodali so, da produktivnost dela ne sledi rasti plač.
Zaposleni z minimalno plačo naj bi zaradi višjih davkov in prispevkov v treh letih izgubili 2100 evrov neto.: Da: Delodajalci trdijo, da so zaradi davkov izgubili 2100 evrov neto.
Združenje delodajalcev Slovenije označuje ministrov predlog za prozorno predvolilno potezo.: Delno: Delodajalci so predlog označili za predvolilno obljubo.

Si21

Delodajalci predlagajo uskladitev minimalne plače zgolj v okviru inflacije, med 2,5 in 3,0 odstotka.: Delno: Predlagajo uskladitev z inflacijo, omenjen razpon 2,5–5,7 %.
Delodajalci trdijo, da je bila minimalna plača v zadnjih treh letih že realno usklajena z inflacijo.: Da: Navedeno je, da se je plača dvignila za 18,9 %, inflacija pa 17,5 %.
Delodajalske organizacije obtožujejo ministra, da je pri predlogu v celoti zaobšel socialni dialog.: Delno: GZS meni, da bi moral predlog najprej predstaviti na ESS.
Dvig minimalne plače bi po mnenju GZS povzročil plačno uravnilovko in ogrozil delovna mesta.: Da: GZS opozarja na povečanje uravnilovke in ogrožanje delovnih mest.
Edina pot do boljšega položaja delavcev je po mnenju ZDS razbremenitev stroškov dela.: Ni omenjeno
Evropska komisija je Slovenijo opozorila na morebitno neskladnost proračuna za 2026 s fiskalnimi pravili.: Da: EK je izdala opozorilo o neskladnosti proračuna 2026 s pravili.
Gospodarska zbornica Slovenije opozarja na negativne vplive dviga na javne finance in proračun.: Da: Gorenšček opozarja na negativni vpliv na javne finance in proračun.
Minimalni življenjski stroški po novih izračunih ministrstva znašajo 791 evrov.: Ni omenjeno
Minister Luka Mesec predlaga zvišanje neto minimalne plače na 1000 evrov za leto 2026.: Da: Minister je predlagal 1000 evrov neto minimalne plače.
Minister Mesec zanika obid socialnega dialoga in napoveduje razpravo na ESS za 16. januar.: Delno: Omenjen je le posvet v januarju 2026, brez navedbe dneva.
Predlagan dvig minimalne plače predstavlja 16,4-odstotno povečanje bruto zneska.: Da: Članek navaja zvišanje bruto plače za 16,44 odstotka.
Produktivnost dela v Sloveniji ne sledi rasti plač, opozarjajo delodajalske organizacije.: Ni omenjeno
Zaposleni z minimalno plačo naj bi zaradi višjih davkov in prispevkov v treh letih izgubili 2100 evrov neto.: Da: Članek navaja izgubo 2100 evrov neto v treh letih zaradi davkov.
Združenje delodajalcev Slovenije označuje ministrov predlog za prozorno predvolilno potezo.: Delno: GZS (ne ZDS) omenja 'odkupovanje' vlade v predvolilnem obdobju.

SiOL

Delodajalci predlagajo uskladitev minimalne plače zgolj v okviru inflacije, med 2,5 in 3,0 odstotka.: Da: Pričakovali so uskladitev v okviru inflacije (2,5–3,0 %).
Delodajalci trdijo, da je bila minimalna plača v zadnjih treh letih že realno usklajena z inflacijo.: Da: Navajajo, da je bila plača v tem obdobju že realno usklajena.
Delodajalske organizacije obtožujejo ministra, da je pri predlogu v celoti zaobšel socialni dialog.: Da: Delodajalci v pismu trdijo, da je dialog v celoti zaobšel.
Dvig minimalne plače bi po mnenju GZS povzročil plačno uravnilovko in ogrozil delovna mesta.: Ni omenjeno
Edina pot do boljšega položaja delavcev je po mnenju ZDS razbremenitev stroškov dela.: Delno: Omenjajo problem obremenitve dela in izgubo neto dohodka.
Evropska komisija je Slovenijo opozorila na morebitno neskladnost proračuna za 2026 s fiskalnimi pravili.: Ni omenjeno
Gospodarska zbornica Slovenije opozarja na negativne vplive dviga na javne finance in proračun.: Ni omenjeno
Minimalni življenjski stroški po novih izračunih ministrstva znašajo 791 evrov.: Ni omenjeno
Minister Luka Mesec predlaga zvišanje neto minimalne plače na 1000 evrov za leto 2026.: Da: Mesec predlaga 1000 evrov neto za leto 2026.
Minister Mesec zanika obid socialnega dialoga in napoveduje razpravo na ESS za 16. januar.: Da: Mesec zanika očitke in napoveduje sejo ESS 16. januarja.
Predlagan dvig minimalne plače predstavlja 16,4-odstotno povečanje bruto zneska.: Da: Članek navaja, da dvig pomeni 16,4-odstotno povečanje bruto.
Produktivnost dela v Sloveniji ne sledi rasti plač, opozarjajo delodajalske organizacije.: Da: Delodajalci so opozorili, da produktivnost ne sledi rasti plač.
Zaposleni z minimalno plačo naj bi zaradi višjih davkov in prispevkov v treh letih izgubili 2100 evrov neto.: Da: Delodajalci izpostavljajo izgubo 2100 evrov neto v treh letih.
Združenje delodajalcev Slovenije označuje ministrov predlog za prozorno predvolilno potezo.: Delno: Delodajalci v pismu omenjajo predvolilno obljubo.

Večer

Delodajalci predlagajo uskladitev minimalne plače zgolj v okviru inflacije, med 2,5 in 3,0 odstotka.: Delno: GZS omenja razpon med 2,5 in 5,7 % ter uskladitev z inflacijo.
Delodajalci trdijo, da je bila minimalna plača v zadnjih treh letih že realno usklajena z inflacijo.: Ni omenjeno
Delodajalske organizacije obtožujejo ministra, da je pri predlogu v celoti zaobšel socialni dialog.: Da: ZDS je zgrožen, ker je minister zaobšel postopek socialnega dialoga.
Dvig minimalne plače bi po mnenju GZS povzročil plačno uravnilovko in ogrozil delovna mesta.: Da: GZS svari pred večjo uravnilovko in ogrožanjem delovnih mest.
Edina pot do boljšega položaja delavcev je po mnenju ZDS razbremenitev stroškov dela.: Da: ZDS navaja razbremenitev stroškov dela kot edino pot do izboljšanja.
Evropska komisija je Slovenijo opozorila na morebitno neskladnost proračuna za 2026 s fiskalnimi pravili.: Ni omenjeno
Gospodarska zbornica Slovenije opozarja na negativne vplive dviga na javne finance in proračun.: Da: GZS opozarja na negativen vpliv na javni sektor in javne finance.
Minimalni življenjski stroški po novih izračunih ministrstva znašajo 791 evrov.: Ne: ZDS navaja, da uradni izračun stroškov sploh ni bil predložen.
Minister Luka Mesec predlaga zvišanje neto minimalne plače na 1000 evrov za leto 2026.: Delno: Članek omenja predlog o 1000 evrih neto, a ne navaja leta 2026.
Minister Mesec zanika obid socialnega dialoga in napoveduje razpravo na ESS za 16. januar.: Delno: Članek omenja posvet v januarju, ne pa ministrovega zanikanja.
Predlagan dvig minimalne plače predstavlja 16,4-odstotno povečanje bruto zneska.: Da: GZS navaja, da predlog pomeni zvišanje bruto plače za 16,44 %.
Produktivnost dela v Sloveniji ne sledi rasti plač, opozarjajo delodajalske organizacije.: Ni omenjeno
Zaposleni z minimalno plačo naj bi zaradi višjih davkov in prispevkov v treh letih izgubili 2100 evrov neto.: Da: GZS trdi, da je vlada tem ljudem vzela 2100 evrov neto v treh letih.
Združenje delodajalcev Slovenije označuje ministrov predlog za prozorno predvolilno potezo.: Da: ZDS razume predlog brez dialoga kot prozorno predvolilno potezo.

Žurnal24

Delodajalci predlagajo uskladitev minimalne plače zgolj v okviru inflacije, med 2,5 in 3,0 odstotka.: Da: Pričakovali so uskladitev med 2,5 in 3 odstotki.
Delodajalci trdijo, da je bila minimalna plača v zadnjih treh letih že realno usklajena z inflacijo.: Da: Navajajo, da je bila minimalna plača v tem obdobju že realno usklajena.
Delodajalske organizacije obtožujejo ministra, da je pri predlogu v celoti zaobšel socialni dialog.: Da: Delodajalci trdijo, da je dialog ponovno in v celoti zaobšel.
Dvig minimalne plače bi po mnenju GZS povzročil plačno uravnilovko in ogrozil delovna mesta.: Ni omenjeno
Edina pot do boljšega položaja delavcev je po mnenju ZDS razbremenitev stroškov dela.: Delno: Članek omenja, da je reševanje problema z bremenom podjetij nevzdržno.
Evropska komisija je Slovenijo opozorila na morebitno neskladnost proračuna za 2026 s fiskalnimi pravili.: Ni omenjeno
Gospodarska zbornica Slovenije opozarja na negativne vplive dviga na javne finance in proračun.: Delno: Omenjajo koristi države, a neposredno opozorilo GZS o proračunu ni izpostavljeno.
Minimalni življenjski stroški po novih izračunih ministrstva znašajo 791 evrov.: Ni omenjeno
Minister Luka Mesec predlaga zvišanje neto minimalne plače na 1000 evrov za leto 2026.: Da: Mesec je napovedal dvig na 1.000 evrov neto s 1. januarjem 2026.
Minister Mesec zanika obid socialnega dialoga in napoveduje razpravo na ESS za 16. januar.: Ni omenjeno
Predlagan dvig minimalne plače predstavlja 16,4-odstotno povečanje bruto zneska.: Delno: Članek navaja 16,44-odstotno povečanje bruto minimalne plače.
Produktivnost dela v Sloveniji ne sledi rasti plač, opozarjajo delodajalske organizacije.: Da: V pismu so opozorili, da produktivnost dela ne sledi rasti plač.
Zaposleni z minimalno plačo naj bi zaradi višjih davkov in prispevkov v treh letih izgubili 2100 evrov neto.: Da: Delodajalci navajajo izgubo 2.100 evrov neto v treh letih.
Združenje delodajalcev Slovenije označuje ministrov predlog za prozorno predvolilno potezo.: Delno: Delodajalci so predlog označili za predvolilno obljubo.

Analiza sentimenta

Entiteta	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	24ur	Dnevnik	Večer	SiOL	Žurnal24	Primorske Novice	Si21
Mitja Gorenšček	Večina virov ga obravnava nevtralno, brez dodatnih vrednotenj.	Ni omenjeno	Nevtralno: Govorec, ki podaja argumente in preračune v imenu gospodarstva.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: citiran kot govorec, ki pojasnjuje stališča zbornice	Ni omenjeno	Nevtralno: podpisnik protestnega pisma, naveden kot govorec.	Ni omenjeno	Nevtralno: citiran kot predstavnik GZS brez meta-vrednotenja.
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije	Vsi viri obravnavajo entiteto nevtralno, brez nasprotij.	Nevtralno: omenjena kot sopodpisnica protestnega pisma brez meta-ocene.	Nevtralno: Podpisnica skupnega pisma, ki kritizira ministrov postopek.	Ni omenjeno	Nevtralno: Navedena kot sopodpisnica protestnega pisma brez meta-vrednotenja.	Ni omenjeno	Nevtralno: podpisnica protestnega pisma, navedena kot govorec.	Nevtralno: podpisnica protestnega pisma, navedena kot govorec.	Nevtralno: podpisnica pisma, citirana kot govorec brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno
Trgovinska zbornica Slovenije	Viri se osredotočajo na nevtralno poročanje brez dodatnih vrednotenj.	Nevtralno: omenjena kot sopodpisnica protestnega pisma brez meta-ocene.	Nevtralno: Podpisnica skupnega pisma brez dodatnega meta-vrednotenja.	Ni omenjeno	Nevtralno: Navedena kot sopodpisnica protestnega pisma brez meta-vrednotenja.	Ni omenjeno	Nevtralno: podpisnica protestnega pisma, navedena kot govorec.	Nevtralno: podpisnica protestnega pisma, navedena kot govorec.	Nevtralno: podpisnica pisma, citirana kot govorec brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno
Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije	Vsi viri obravnavajo entiteto nevtralno, brez dodatnih vrednotenj.	Nevtralno: omenjeno kot sopodpisnik protestnega pisma brez meta-ocene.	Nevtralno: Podpisnica skupnega pisma brez dodatnega meta-vrednotenja.	Ni omenjeno	Nevtralno: Navedeno kot sopodpisnik protestnega pisma brez meta-vrednotenja.	Ni omenjeno	Nevtralno: podpisnik protestnega pisma, naveden kot govorec.	Nevtralno: podpisnik protestnega pisma, naveden kot govorec.	Nevtralno: podpisnica pisma, citirana kot govorec brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti	Nekateri viri kritizirajo ministra, drugi pa le navajajo podatke.	Nevtralno: omenjeno v kontekstu podatkov o stroških in inflaciji.	Nevtralno: Omenjeno kot vir podatkov o zneskih in izračunih.	Nevtralno: omenjeno prek funkcije ministra in skrbnika dialoga	Nevtralno: Omenjeno le v kontekstu podatkov o stroških in inflaciji.	Negativno: kritika ministra zaradi kršenja postopkov in načel dialoga	Nevtralno: omenjeno v kontekstu podatkov o stroških in inflaciji.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjeno kot vir podatkov o stroških in inflaciji	Negativno: kritika zaradi pretiranega in neutemeljenega predloga.
Luka Mesec	Vsi viri izražajo negativno mnenje, a nekateri poudarjajo proteste.	Negativno: delodajalci mu očitajo zaobhajanje dialoga in kršenje zakona.	Negativno: Deležen ostrih kritik delodajalcev in opozicije zaradi načina delovanja.	Negativno: očitki o zaobidenju dialoga in prozorni predvolilni potezi	Negativno: Deležen ostrega protesta in očitkov o zaobidenju zakona.	Negativno: očitki o zaobidenju dialoga in prozornih predvolilnih potezah	Negativno: delodajalci mu očitajo zaobhajanje dialoga in kršenje zakona.	Negativno: deležen ostrih kritik zaradi zaobida socialnega dialoga.	Negativno: tarča ostrega protestnega pisma in očitkov o kršenju zakona	Ni omenjeno
Gospodarska zbornica Slovenije	Viri se osredotočajo na nevtralno predstavitev, brez nasprotij.	Nevtralno: omenjena kot sopodpisnica protestnega pisma brez meta-ocene.	Nevtralno: Entiteta je govorec, ki izraža protest in opozarja na posledice.	Ni omenjeno	Nevtralno: Navedena kot sopodpisnica protestnega pisma brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: entiteta je govorec, ki podaja opozorila in izračune	Nevtralno: podpisnica protestnega pisma, navedena kot govorec.	Nevtralno: podpisnica protestnega pisma, navedena kot govorec.	Nevtralno: podpisnica pisma, citirana kot govorec brez meta-vrednotenja	Nevtralno: nastopa kot govorec, ki izraža nestrinjanje s predlogom.
Združenje delodajalcev Slovenije	Viri se osredotočajo na nevtralno predstavitev, brez nasprotij.	Nevtralno: omenjeno kot sopodpisnik protestnega pisma brez meta-ocene.	Nevtralno: Entiteta je govorec, ki izraža zgroženost nad postopkom ministra.	Nevtralno: navedeni kot govorec, ki izraža kritiko do predloga	Nevtralno: Navedeno kot sopodpisnik protestnega pisma brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: entiteta je govorec, ki izraža kritiko do predloga	Nevtralno: podpisnik protestnega pisma, naveden kot govorec.	Nevtralno: podpisnik protestnega pisma, naveden kot govorec.	Nevtralno: podpisnica pisma, citirana kot govorec brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno
Evropska komisija	Le Si21 omenja nevtralno opozorilo glede proračuna.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot vir opozorila glede proračuna.
Danijel Lamperger	Le Žurnal24 ga omenja nevtralno kot podpisnika protestnega pisma.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: podpisnik protestnega pisma, naveden kot govorec.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Miro Smrekar	Žurnal24 ga omenja nevtralno kot govorca protestnega pisma.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: podpisnik protestnega pisma, naveden kot govorec.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Mija Lapornik	Le Žurnal24 jo omenja nevtralno kot govorko protestnega pisma.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: podpisnica protestnega pisma, navedena kot govorec.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Nataša Cvetek	Le Žurnal24 jo omenja nevtralno kot podpisnico protestnega pisma.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: podpisnica protestnega pisma, navedena kot govorec.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Ekonomsko-socialni svet	Viri se osredotočajo na vlogo organa v socialnem dialogu, brez pozitivnih ali negativnih ocen.	Nevtralno: omenjen kot predvideno prizorišče razprave in posvetovalni organ.	Nevtralno: Omenjen kot ustrezen organ za socialni dialog in posvetovanje.	Nevtralno: omenjen v kontekstu kršenja tripartitnega dialoga	Nevtralno: Omenjen kot organ, ki bi moral biti vključen v posvetovanje.	Nevtralno: omenjen v kontekstu socialnega dialoga in partnerjev	Nevtralno: omenjen kot organ za razpravo in posvetovanje.	Nevtralno: omenjen kot zaobiden posvetovalni organ.	Nevtralno: omenjen kot zaobiden posvetovalni organ v postopku	Nevtralno: omenjen kot forum za socialni dialog.
Slovenija	Viri se osredotočajo na nevtralne kontekste, brez čustvenih odtenkov.	Nevtralno: omenjena kot geografski in ekonomski kontekst za življenje.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu državljanov in življenjskih stroškov.	Nevtralno: omenjena v kontekstu državnih blagajn in zakona	Nevtralno: Omenjena le v okviru imen organizacij.	Nevtralno: omenjena v imenu združenj in v kontekstu gospodarstva	Nevtralno: omenjena kot lokacija bivanja in gospodarski prostor.	Nevtralno: omenjena v kontekstu zakonodaje in države kot prejemnice.	Nevtralno: omenjena le v imenih organizacij in kot lokacija dogodka	Nevtralno: omenjena v kontekstu proračunskih pravil EU.

entities

Mitja Gorenšček
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije
Trgovinska zbornica Slovenije
Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Luka Mesec
Gospodarska zbornica Slovenije
Združenje delodajalcev Slovenije
Evropska komisija
Danijel Lamperger
Miro Smrekar
Mija Lapornik
Nataša Cvetek
Ekonomsko-socialni svet
Slovenija

key differences

Danijel Lamperger: Le Žurnal24 ga omenja nevtralno kot podpisnika protestnega pisma.
Ekonomsko-socialni svet: Viri se osredotočajo na vlogo organa v socialnem dialogu, brez pozitivnih ali negativnih ocen.
Evropska komisija: Le Si21 omenja nevtralno opozorilo glede proračuna.
Gospodarska zbornica Slovenije: Viri se osredotočajo na nevtralno predstavitev, brez nasprotij.
Luka Mesec: Vsi viri izražajo negativno mnenje, a nekateri poudarjajo proteste.
Mija Lapornik: Le Žurnal24 jo omenja nevtralno kot govorko protestnega pisma.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: Nekateri viri kritizirajo ministra, drugi pa le navajajo podatke.
Miro Smrekar: Žurnal24 ga omenja nevtralno kot govorca protestnega pisma.
Mitja Gorenšček: Večina virov ga obravnava nevtralno, brez dodatnih vrednotenj.
Nataša Cvetek: Le Žurnal24 jo omenja nevtralno kot podpisnico protestnega pisma.
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije: Vsi viri obravnavajo entiteto nevtralno, brez nasprotij.
Slovenija: Viri se osredotočajo na nevtralne kontekste, brez čustvenih odtenkov.
Trgovinska zbornica Slovenije: Viri se osredotočajo na nevtralno poročanje brez dodatnih vrednotenj.
Združenje delodajalcev Slovenije: Viri se osredotočajo na nevtralno predstavitev, brez nasprotij.
Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije: Vsi viri obravnavajo entiteto nevtralno, brez dodatnih vrednotenj.

source analyses

24ur

Danijel Lamperger: Ni omenjeno
Ekonomsko-socialni svet: Nevtralno: omenjen v kontekstu kršenja tripartitnega dialoga
Evropska komisija: Ni omenjeno
Gospodarska zbornica Slovenije: Ni omenjeno
Luka Mesec: Negativno: očitki o zaobidenju dialoga in prozorni predvolilni potezi
Mija Lapornik: Ni omenjeno
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: Nevtralno: omenjeno prek funkcije ministra in skrbnika dialoga
Miro Smrekar: Ni omenjeno
Mitja Gorenšček: Ni omenjeno
Nataša Cvetek: Ni omenjeno
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: omenjena v kontekstu državnih blagajn in zakona
Trgovinska zbornica Slovenije: Ni omenjeno
Združenje delodajalcev Slovenije: Nevtralno: navedeni kot govorec, ki izraža kritiko do predloga
Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije: Ni omenjeno

Dnevnik

Danijel Lamperger: Ni omenjeno
Ekonomsko-socialni svet: Nevtralno: Omenjen kot organ, ki bi moral biti vključen v posvetovanje.
Evropska komisija: Ni omenjeno
Gospodarska zbornica Slovenije: Nevtralno: Navedena kot sopodpisnica protestnega pisma brez meta-vrednotenja.
Luka Mesec: Negativno: Deležen ostrega protesta in očitkov o zaobidenju zakona.
Mija Lapornik: Ni omenjeno
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: Nevtralno: Omenjeno le v kontekstu podatkov o stroških in inflaciji.
Miro Smrekar: Ni omenjeno
Mitja Gorenšček: Ni omenjeno
Nataša Cvetek: Ni omenjeno
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije: Nevtralno: Navedena kot sopodpisnica protestnega pisma brez meta-vrednotenja.
Slovenija: Nevtralno: Omenjena le v okviru imen organizacij.
Trgovinska zbornica Slovenije: Nevtralno: Navedena kot sopodpisnica protestnega pisma brez meta-vrednotenja.
Združenje delodajalcev Slovenije: Nevtralno: Navedeno kot sopodpisnik protestnega pisma brez meta-vrednotenja.
Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije: Nevtralno: Navedeno kot sopodpisnik protestnega pisma brez meta-vrednotenja.

Primorske Novice

Danijel Lamperger: Ni omenjeno
Ekonomsko-socialni svet: Nevtralno: omenjen kot zaobiden posvetovalni organ v postopku
Evropska komisija: Ni omenjeno
Gospodarska zbornica Slovenije: Nevtralno: podpisnica pisma, citirana kot govorec brez meta-vrednotenja
Luka Mesec: Negativno: tarča ostrega protestnega pisma in očitkov o kršenju zakona
Mija Lapornik: Ni omenjeno
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: Nevtralno: omenjeno kot vir podatkov o stroških in inflaciji
Miro Smrekar: Ni omenjeno
Mitja Gorenšček: Ni omenjeno
Nataša Cvetek: Ni omenjeno
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije: Nevtralno: podpisnica pisma, citirana kot govorec brez meta-vrednotenja
Slovenija: Nevtralno: omenjena le v imenih organizacij in kot lokacija dogodka
Trgovinska zbornica Slovenije: Nevtralno: podpisnica pisma, citirana kot govorec brez meta-vrednotenja
Združenje delodajalcev Slovenije: Nevtralno: podpisnica pisma, citirana kot govorec brez meta-vrednotenja
Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije: Nevtralno: podpisnica pisma, citirana kot govorec brez meta-vrednotenja

RTV Slovenija

Danijel Lamperger: Ni omenjeno
Ekonomsko-socialni svet: Nevtralno: Omenjen kot ustrezen organ za socialni dialog in posvetovanje.
Evropska komisija: Ni omenjeno
Gospodarska zbornica Slovenije: Nevtralno: Entiteta je govorec, ki izraža protest in opozarja na posledice.
Luka Mesec: Negativno: Deležen ostrih kritik delodajalcev in opozicije zaradi načina delovanja.
Mija Lapornik: Ni omenjeno
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: Nevtralno: Omenjeno kot vir podatkov o zneskih in izračunih.
Miro Smrekar: Ni omenjeno
Mitja Gorenšček: Nevtralno: Govorec, ki podaja argumente in preračune v imenu gospodarstva.
Nataša Cvetek: Ni omenjeno
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije: Nevtralno: Podpisnica skupnega pisma, ki kritizira ministrov postopek.
Slovenija: Nevtralno: Omenjena v kontekstu državljanov in življenjskih stroškov.
Trgovinska zbornica Slovenije: Nevtralno: Podpisnica skupnega pisma brez dodatnega meta-vrednotenja.
Združenje delodajalcev Slovenije: Nevtralno: Entiteta je govorec, ki izraža zgroženost nad postopkom ministra.
Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije: Nevtralno: Podpisnica skupnega pisma brez dodatnega meta-vrednotenja.

STA

Danijel Lamperger: Ni omenjeno
Ekonomsko-socialni svet: Nevtralno: omenjen kot predvideno prizorišče razprave in posvetovalni organ.
Evropska komisija: Ni omenjeno
Gospodarska zbornica Slovenije: Nevtralno: omenjena kot sopodpisnica protestnega pisma brez meta-ocene.
Luka Mesec: Negativno: delodajalci mu očitajo zaobhajanje dialoga in kršenje zakona.
Mija Lapornik: Ni omenjeno
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: Nevtralno: omenjeno v kontekstu podatkov o stroških in inflaciji.
Miro Smrekar: Ni omenjeno
Mitja Gorenšček: Ni omenjeno
Nataša Cvetek: Ni omenjeno
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije: Nevtralno: omenjena kot sopodpisnica protestnega pisma brez meta-ocene.
Slovenija: Nevtralno: omenjena kot geografski in ekonomski kontekst za življenje.
Trgovinska zbornica Slovenije: Nevtralno: omenjena kot sopodpisnica protestnega pisma brez meta-ocene.
Združenje delodajalcev Slovenije: Nevtralno: omenjeno kot sopodpisnik protestnega pisma brez meta-ocene.
Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije: Nevtralno: omenjeno kot sopodpisnik protestnega pisma brez meta-ocene.

Si21

Danijel Lamperger: Ni omenjeno
Ekonomsko-socialni svet: Nevtralno: omenjen kot forum za socialni dialog.
Evropska komisija: Nevtralno: omenjena kot vir opozorila glede proračuna.
Gospodarska zbornica Slovenije: Nevtralno: nastopa kot govorec, ki izraža nestrinjanje s predlogom.
Luka Mesec: Ni omenjeno
Mija Lapornik: Ni omenjeno
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: Negativno: kritika zaradi pretiranega in neutemeljenega predloga.
Miro Smrekar: Ni omenjeno
Mitja Gorenšček: Nevtralno: citiran kot predstavnik GZS brez meta-vrednotenja.
Nataša Cvetek: Ni omenjeno
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: omenjena v kontekstu proračunskih pravil EU.
Trgovinska zbornica Slovenije: Ni omenjeno
Združenje delodajalcev Slovenije: Ni omenjeno
Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije: Ni omenjeno

SiOL

Danijel Lamperger: Ni omenjeno
Ekonomsko-socialni svet: Nevtralno: omenjen kot organ za razpravo in posvetovanje.
Evropska komisija: Ni omenjeno
Gospodarska zbornica Slovenije: Nevtralno: podpisnica protestnega pisma, navedena kot govorec.
Luka Mesec: Negativno: delodajalci mu očitajo zaobhajanje dialoga in kršenje zakona.
Mija Lapornik: Ni omenjeno
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: Nevtralno: omenjeno v kontekstu podatkov o stroških in inflaciji.
Miro Smrekar: Ni omenjeno
Mitja Gorenšček: Ni omenjeno
Nataša Cvetek: Ni omenjeno
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije: Nevtralno: podpisnica protestnega pisma, navedena kot govorec.
Slovenija: Nevtralno: omenjena kot lokacija bivanja in gospodarski prostor.
Trgovinska zbornica Slovenije: Nevtralno: podpisnica protestnega pisma, navedena kot govorec.
Združenje delodajalcev Slovenije: Nevtralno: podpisnik protestnega pisma, naveden kot govorec.
Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije: Nevtralno: podpisnik protestnega pisma, naveden kot govorec.

Večer

Danijel Lamperger: Ni omenjeno
Ekonomsko-socialni svet: Nevtralno: omenjen v kontekstu socialnega dialoga in partnerjev
Evropska komisija: Ni omenjeno
Gospodarska zbornica Slovenije: Nevtralno: entiteta je govorec, ki podaja opozorila in izračune
Luka Mesec: Negativno: očitki o zaobidenju dialoga in prozornih predvolilnih potezah
Mija Lapornik: Ni omenjeno
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: Negativno: kritika ministra zaradi kršenja postopkov in načel dialoga
Miro Smrekar: Ni omenjeno
Mitja Gorenšček: Nevtralno: citiran kot govorec, ki pojasnjuje stališča zbornice
Nataša Cvetek: Ni omenjeno
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: omenjena v imenu združenj in v kontekstu gospodarstva
Trgovinska zbornica Slovenije: Ni omenjeno
Združenje delodajalcev Slovenije: Nevtralno: entiteta je govorec, ki izraža kritiko do predloga
Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije: Ni omenjeno

Žurnal24

Danijel Lamperger: Nevtralno: podpisnik protestnega pisma, naveden kot govorec.
Ekonomsko-socialni svet: Nevtralno: omenjen kot zaobiden posvetovalni organ.
Evropska komisija: Ni omenjeno
Gospodarska zbornica Slovenije: Nevtralno: podpisnica protestnega pisma, navedena kot govorec.
Luka Mesec: Negativno: deležen ostrih kritik zaradi zaobida socialnega dialoga.
Mija Lapornik: Nevtralno: podpisnica protestnega pisma, navedena kot govorec.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: Ni omenjeno
Miro Smrekar: Nevtralno: podpisnik protestnega pisma, naveden kot govorec.
Mitja Gorenšček: Nevtralno: podpisnik protestnega pisma, naveden kot govorec.
Nataša Cvetek: Nevtralno: podpisnica protestnega pisma, navedena kot govorec.
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije: Nevtralno: podpisnica protestnega pisma, navedena kot govorec.
Slovenija: Nevtralno: omenjena v kontekstu zakonodaje in države kot prejemnice.
Trgovinska zbornica Slovenije: Nevtralno: podpisnica protestnega pisma, navedena kot govorec.
Združenje delodajalcev Slovenije: Nevtralno: podpisnik protestnega pisma, naveden kot govorec.
Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije: Nevtralno: podpisnik protestnega pisma, naveden kot govorec.

Viri

articles

article order
12
body
Ljubljana, 22. decembra (STA) - Koristneje bi bilo, da bi minister za delo Luka Mesec predlog za dvig minimalne plače na 1000 evrov neto naprej predstavil ne le koaliciji, ampak predvsem socialnim partnerjem, meni premier Robert Golob. "Jaz sem bil sicer obveščen in sem mu ta korak odsvetoval," je komentiral dejstvo, da je Mesec predlog najprej predstavil javnosti. Golob pričakuje, da se bodo o Meščevem predlogu za dvig minimalne plače za 113 evrov na 1000 evrov najprej pogovorili socialni partnerji. "Če bi se moral sam odločati o tej zadevi, bi raje kot posamične ukrepe - in trenutno je to posamičen ukrep, ki je prepuščen dnevni politiki - poskušal najti formulo, s katero bi minimalno plačo povezal na primer z življenjskimi stroški ali pa s pragom tveganja revščine. To bi nato uredil sistemsko," je na današnji novinarski konferenci o predlogu zakona o skladnem regionalnem razvoju v Ljubljani dejal Golob. Minister Mesec je v četrtek sporočil, da bo koaliciji in socialnim partnerjem predlagal občutno zvišanje minimalne plače za leto 2026, in sicer tako, da bi za samsko osebo brez otrok in posebnih olajšav znašala 1000 evrov neto, kar je 113 evrov več kot zdaj. Predlog temelji na novem izračunu minimalnih življenjskih stroškov, predvideva pa tudi umestitev minimalne plače nad prag tveganja revščine, ki je bil nazadnje ocenjen pri 981 evrov mesečno. Zaradi načina, kako je predstavil predlog, so reprezentativne delodajalske organizacije na Mesca naslovile ostro protestno pismo. Ob tem pričakujejo, da po njihovem neutemeljen in stroškovno močno obremenjujoč predlog nemudoma umakne. Mesec je v petek ob robu njegove interpelacije v DZ poudaril, da se bodo s socialnimi partnerji o njegovem predlogu pogovorili 16. januarja na seji Ekonomsko-socialnega sveta, ob tem pa je zanikal očitke, da naj bi zaobšel socialni dialog.
language
slv
published at
2025-12-22T11:50:56
source
STA
title
Golob pri določanju minimalne plače izpostavil vlogo socialnega dialoga
url
https://www.sta.si/3502350/
article order
4
body
Minister za delo Luka Mesec je v četrtek napovedal, da bo koaliciji in socialnim partnerjem predlagal zvišanje minimalne plače za leto 2026, in sicer bi za polni delovni čas znašala 1000 evrov neto. Minimalna plača za delo s polnim delovnim časom od 1. januarja 2025 znaša 1278 evrov bruto. Neto znesek minimalne plače pa je odvisen od različnih olajšav. Na ministrstvu za delo kot izhodiščni znesek minimalne neto plače za samsko osebo brez otrok in posebnih olajšav navajajo 887 evrov. Predlog ministra, da se neto minimalna plača zviša na 1000 evrov, temelji na novem izračunu minimalnih življenjskih stroškov, ti po zadnjih izračunih, kot je v četrtek dejal Mesec, znašajo 791 evrov. Minister je v četrtek pojasnil, da je ob trenutnih minimalnih življenjskih stroških najnižji mogoč dvig minimalne plače na 949 evrov neto oziroma približno 20 odstotkov nad minimalnimi življenjskimi stroški, V reprezentativnih delodajalskih organizacijah so na ministra za delo naslovili pismo, v katerem so izrazili oster protest nad načinom, kako je v četrtek predstavil svoj predlog za dvig minimalne plače. "S takšno predvolilno obljubo in javno objavo v medijih ste v vlogi skrbnika socialnega dialoga tega ponovno in v celoti zaobšli, prav tako pa tudi posvetovanje s socialnimi partnerji, ki vam ga nalaga zakon o minimalni plači," so v skupnem pismu zapisali v Gospodarski zbornici Slovenije, Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, Trgovinski zbornici Slovenije, Združenju delodajalcev Slovenije ter Združenju delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije. Kot so navedli, bi najprej pričakovali predstavitev predloga na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS), ki je bil tudi skladno z direktivo o minimalnih plačah potrjen kot posvetovalni organ za izvajanje direktive in usklajevanje minimalne plače. "Dodatno bi moral vaš predlog temeljiti na vseh ovrednotenih merilih, kot jih določa zakon o minimalni plači, in na podrobni predstavitvi izračuna nove višine minimalnih življenjskih stroškov," so dodali. Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) je v sporočilu za javnost navedlo, da je ob takšnih predlogih zgroženo "ne le zaradi predvidljivih negativnih ekonomskih posledic za vse državljane Slovenije, ampak tudi zato, ker je minister Luka Mesec znova v nasprotju z vsem, kar smo gradili desetletja, zaobšel postopek socialnega dialoga". To, da je minister predlog brez dialoga in celo posvetovanja s socialnimi partnerji predstavil predlog nove minimalne plače najprej medijem, razumemo kot prozorno predvolilno potezo. Da slednje drži, dokazuje tudi to, da predloga ne utemeljuje nobena resna analiza. Niti ni bil predložen uradni obljubljeni izračun minimalnih življenjskih stroškov, so navedli. ZDS pričakuje, da bo minister predlog zaradi jasno razvidne škodljivosti nemudoma umaknil in spoštoval postopke posvetovanja s socialnimi partnerji, ki so določeni v zakonu o minimalni plači, ter predložil ustrezne analize. Podobno so se po poročanju Slovenske tiskovne agencije odzvali tudi v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). "Tako visok dvig bi lahko imel predvsem v podjetjih, ki že zdaj težko poslujejo, srednjeročno negativen vpliv prav na delovna mesta zaposlenih, prejemnikov minimalne plače. Poleg tega je minimalna plača 'mati vseh plač' in se posledično morajo dvigniti vse druge plače, da se uravnilovka ne poveča dodatno. To pa lahko povzroči še večji pretres za gospodarstvo. Takšen dvig bi lahko negativno vplival tudi na javni sektor in javne finance," so navedli v sporočilu za javnost. V gospodarstvu razumejo, da se osnovne življenjske potrebščine dražijo in da je treba ljudem z minimalno plačo omogočiti dostojno življenje, so zapisali. "Zato smo pričakovali predlog povišanja bruto minimalne plače, višji od splošne inflacije, v smeri prehranske inflacije, to je med 2,5 in 5,7 odstotka," je navedel glavni izvršni direktor GZS-ja Mitja Gorenšček. Predlog o 1000 evrih neto minimalne plače pa pomeni zvišanje bruto minimalne plače za 16,44 odstotka, kar je močno nad zmožnostmi gospodarstva, je postregel z zadnjim preračunom. V GZS-ju so tudi izpostavili, da je vlada v obdobju treh let z novimi davki in prispevki, vključno z dolgotrajno oskrbo in razveljavitvijo davčnih olajšav, najbolj obremenila prav ljudi z minimalno plačo in jim vzela 2100 evrov neto prejemkov oz. evrov letno. Zdaj se jim želi, tako Gorenšček, vsaj delno odkupiti z zimskim regresom in povečanjem minimalne plače. "A ta denar jemlje iz podjetij, kjer so ti isti delavci zaposleni, in s tem tam, kjer trenutno komaj shajajo iz meseca v mesec, ogroža prav njihova delovna mesta," je posvaril Gorenšček in napovedal, da bodo na posvetu socialnih partnerjev o uskladitvi minimalne plače, ki je predviden v januarju, zagovarjali usklajevanje minimalne plače z inflacijo. Poteza ministra Mesca je naletela tudi na oster odziv opozicije. Poslanec SDS-a Tomaž Lisec je dejal, da gre za predvolilni in interpelacijski bombonček. "Dejstvo pa je, da bi imeli danes minimalno plačo, če bi Luka Mesec podprl zakon o dohodnini prejšnje vlade, že na 1000 evrih," je dejal. Ocenil je še, da Mesec s tem ruši plačno reformo javnega sektorja, "ki jo je sam z veseljem podprl". Gre za "nadaljevanje predvolilne slaščičarne", pa meni Janez Cigler Kralj (NSi). Minimalno plačo je treba po njegovih besedah zviševati drugače, z zviševanjem splošne dohodninske olajšave, "to, kar smo pravzaprav naredili ob zaključku našega mandata in je ta vlada presekala". "Ljudem je v zadnjih treh letih vzela okoli 4000 evrov neto, zdaj pa jim deli bombončke. Hkrati ne pomisli na to, da tak birokratski ukrep, kot je uskladitev minimalne plače, obremeni predvsem delodajalce. In žal bo imelo to tudi posledice za družine, in sicer prek višjih cen vrtcev, domov za starejše, vseh stroškov v povezavi s šolanjem in drugih javnih storitev. To je začaran krog," se boji. Sandra Gazinkovski (Svoboda) je ob robu interpelacije dejala, da je ob rasti življenjskih stroškov smiselno razmišljati tudi v smeri povišanja minimalne plače. Se je pa treba o uskladitvi po njenih besedah najprej dogovoriti s socialnimi partnerji na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS), šele nato se lahko govori o dvigu. "Dejstvo je, da so življenjski stroški - tisti, ki prizadenejo predvsem ljudi z najnižjimi dohodki - precej zrasli. Zato to ministrovo odločitev pozdravljamo," pa je v izjavi za novinarje dejal Soniboj Knežak (SD). Tudi on pa je izrazil pričakovanje, da bo predlog "skomuniciran" na ESS-ju. Mesec je v izjavi ob robu njegove interpelacije v DZ-ju poudaril, da se bodo s socialnimi partnerji o njegovem predlogu pogovorili 16. januarja na seji ESS-ja, ob tem pa je zanikal očitke, da naj bi zaobšel socialni dialog. "Predstavil sem izračun, ki kaže, da se z manj kot 950 evri v Sloveniji ne da dostojno živeti," je izpostavil. Po ministrovih besedah si vsi zaposleni v Sloveniji, vsi, ki delajo in se trudijo, zaslužijo, da so nad pragom tveganja revščine. Ta pa je bil nazadnje pri 982 evrov.
language
slv
published at
2025-12-19T20:11:57
source
RTV Slovenija
title
Mesec: Od minimalne plače je treba živeti
url
https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/mesec-od-minimalne-place-je-treba-ziveti/767819
article order
11
body
Predlog po njihovih besedah nima realnih osnov, na ta način bi se zvišalo stroške podjetij, okrepilo pritisk na ostale plače in povzročilo še večjo uravnilovko tako v zasebnem kot javnem sektorju, so navedli. "Edina pot do boljšega ekonomskega položaja delavcev je razbremenitev stroškov dela v okviru davkov in prispevkov, ki jih podjetja plačujejo v državne blagajne," so pristavili. Ob tem so "zgroženi", da je Mesec zaobšel postopek socialnega dialoga. "To, da je predlog brez dialoga in celo posvetovanja s socialnimi partnerji predstavil najprej medijem, razumemo kot prozorno predvolilno potezo. Da slednje drži, dokazuje tudi dejstvo, da predloga ne utemeljuje nobena resna analiza, niti ni bil predložen uradni obljubljeni izračun minimalnih življenjskih stroškov," so navedli. V ZDS pričakujejo, da bo minister "škodljiv predlog" nemudoma umaknil, "da bo spoštoval postopke posvetovanja s socialnimi partnerji, ki so določeni v zakonu o minimalni plači, predložil ustrezne analize in nenazadnje kot vladni skrbnik socialnega dialoga spoštoval vsaj osnovna načela tripartitnega socialnega dialoga".
language
slv
published at
2025-12-19T13:58:30
source
24ur
title
Delodajalci: Predlagano zvišanje minimalne plače slabo za vse državljane
url
https://www.24ur.com/novice/slovenija/delodajalci-predlagano-zvisanje-minimalne-place-slabo-za-vse-drzavljane.html
article order
6
body
V reprezentativnih delodajalskih organizacijah so na ministra za delo Luko Mesca naslovili pismo, v katerem so izrazili oster protest nad načinom, kako je v četrtek predstavil svoj predlog za dvig minimalne plače za 113 evrov na 1000 evrov neto. Ob tem pričakujejo, da po njihovem neutemeljen in stroškovno močno obremenjujoč predlog nemudoma umakne. "S takšno predvolilno obljubo in javno objavo v medijih ste v vlogi skrbnika socialnega dialoga tega ponovno in v celoti zaobšli, prav tako pa tudi posvetovanje s socialnimi partnerji, ki vam ga nalaga zakon o minimalni plači," so v skupnem pismu zapisali v Gospodarski zbornici Slovenije, Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, Trgovinski zbornici Slovenije, Združenju delodajalcev Slovenije ter Združenju delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije. Kot so navedli, bi najprej pričakovali predstavitev predloga na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS), ki je bil tudi skladno z direktivo o minimalnih plačah potrjen kot posvetovalni organ za izvajanje direktive in usklajevanje minimalne plače. "Dodatno bi moral vaš predlog temeljiti na vseh ovrednotenih kriterijih, kot jih določa zakon o minimalni plači, ter na podrobni predstavitvi izračuna nove višine minimalnih življenjskih stroškov," so dodali. Glede na podatke ministrstva, ki kažejo, da so se minimalni življenjski stroški v zadnjih treh letih povečali za 18 odstotkov, inflacija za okoli 17,5 odstotka, minimalna plača pa za 18,9 odstotka, je bila minimalna plača v tem obdobju že realno usklajena, so poudarili. "Nadaljnji skokovit dvig tako ni utemeljen z gibanjem minimalnih življenjskih stroškov, saj so ga dosedanje uskladitve minimalne plače že ujele," so prepričani. V delodajalskih vrstah so pričakovali uskladitev minimalne plače v okvirih inflacije, to je med 2,5 in 3,0 odstotka, so pojasnili. "Predlagan dvig, ki pomeni 16,4-odstotno povečanje bruto minimalne plače, pa pomeni ponoven administrativni in močno stroškovno obremenjujoč poseg, ki presega zmožnosti podjetij, ki so bila skoraj v istem času obremenjena še z nepričakovanim zimskim regresom," so posvarili. Dodali so, da produktivnost dela ne sledi rasti plač. Znova so se dotaknili tudi skupne davčne in prispevne obremenitve dela v obdobju 2023-2026, ki da se je povečala za 3,2 odstotne točke. "Prav zaposleni z minimalno plačo so bili med najbolj prizadetimi, saj so v tem obdobju zaradi davkov in prispevkov, vključno z dodatkom za dolgotrajno oskrbo, izgubili približno 2100 evrov neto v treh letih," so izpostavili. "Reševanje tega problema z dodatnim bremenom za podjetja, ki že težko poslujejo, ni vzdržno," so podčrtali. "Spodaj podpisane delodajalske organizacije zato pričakujemo, da boste predlog nemudoma umaknili, spoštovali postopke posvetovanja s socialnimi partnerji, ki so določeni v zakonu o minimalni plači, predložili ustrezne analize in nenazadnje kot vladni skrbnik socialnega dialoga spoštovali osnovna načela tripartitnega socialnega dialoga," je mogoče brati v pismu. Delodajalci so napovedali še, da bodo na januarskem posvetu socialnih partnerjev zagovarjali uskladitev minimalne plače z inflacijo, kot je bila to praksa v preteklih letih, ob tem pa "tak socialni dialog, ki bo upošteval stališča vse partnerjev, predvsem pa tudi realne zmožnosti gospodarstva, ki že dalj časa izgublja svojo konkurenčnost". Minister Mesec je v četrtek sporočil, da bo koaliciji in socialnim partnerjem predlagal občutno zvišanje minimalne plače za leto 2026, in sicer tako, da bi za samsko osebo brez otrok in posebnih olajšav znašala 1000 evrov neto, kar je 113 evrov več kot zdaj. Predlog temelji na novem izračunu minimalnih življenjskih stroškov, predvideva pa tudi umestitev minimalne plače nad prag tveganja revščine, ki je bil nazadnje ocenjen pri 981 evrov mesečno.
language
slv
published at
2025-12-19T16:44:10
source
Dnevnik
title
Delodajalci Mesca pozivajo, naj umakne dvig minimalne plače na tisočaka
url
https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/delodajalci-od-mesca-pricakujejo-da-takoj-umakne-dvig-minimalne-place-na-tisocaka-2774756/
article order
3
body
Predstavniki delodajalcev se strinjajo, da je predlog škodljiv za zasebni in javni sektor, posledično pa za vse državljane. Kot so v današnjem sporočilu za javnost zapisali v Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS), predlog kaže na nadaljevanje vladne politike povečevanja obremenitve gospodarstva, "katere neizogibna posledica je višanje cen in s tem inflacije ter posledično tudi poslabševanje ekonomskega položaj delavcev". Predlagani skok bi imel negativne posledice za vse državljane, so prepričani. Predlog po njihovih besedah nima realnih osnov, na ta način bi se zvišalo stroške podjetij, okrepilo pritisk na ostale plače in povzročilo še večjo uravnilovko - tako v zasebnem kot javnem sektorju, so navedli. "Edina pot do boljšega ekonomskega položaja delavcev je razbremenitev stroškov dela v okviru davkov in prispevkov, ki jih podjetja plačujejo v državne blagajne," so pristavili. Ob tem so "zgroženi", da je Mesec zaobšel postopek socialnega dialoga. "To, da je predlog brez dialoga in celo posvetovanja s socialnimi partnerji predstavil najprej medijem, razumemo kot prozorno predvolilno potezo. Da slednje drži, dokazuje tudi dejstvo, da predloga ne utemeljuje nobena resna analiza, niti ni bil predložen uradni obljubljeni izračun minimalnih življenjskih stroškov," so navedli. V ZDS pričakujejo, da bo minister "škodljiv predlog" nemudoma umaknil, "da bo spoštoval postopke posvetovanja s socialnimi partnerji, ki so določeni v zakonu o minimalni plači, predložil ustrezne analize in nenazadnje kot vladni skrbnik socialnega dialoga spoštoval vsaj osnovna načela tripartitnega socialnega dialoga". Ostre tone so vnovič ubrali tudi v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). "Tako visok dvig bi lahko imel predvsem v podjetjih, ki že sedaj težko poslujejo, srednjeročno negativen vpliv prav na delovna mesta zaposlenih, prejemnikov minimalne plače. Poleg tega je minimalna plača 'mati vseh plač' in se posledično morajo dvigniti vse ostale plače, da se uravnilovka ne poveča dodatno. To pa lahko povzroči še večji pretres za gospodarstvo. Takšen dvig bi lahko negativno vplival tudi na javni sektor in javne finance," so opozorili v sporočilu za javnost. V gospodarstvu razumejo, da se osnovne življenjske potrebščine dražijo in da je treba ljudem z minimalno plačo omogočiti dostojno življenje, so zapisali. "Zato smo pričakovali predlog povišanja bruto minimalne plače, višji od splošne inflacije, v smeri prehranske inflacije, to je med 2,5 in 5,7 odstotka," je ponovil glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček. Predlog o 1000 evrov neto minimalne plače pa pomeni zvišanje bruto minimalne plače za 16,44 odstotka, kar je močno nad zmožnostmi gospodarstva, je postregel z zadnjim preračunom. V GZS so ob tem izpostavili, da je vlada v obdobju treh let z novimi davki in prispevki, vključno z dolgotrajno oskrbo in razveljavitvijo davčnih olajšav, najbolj obremenila prav ljudi z minimalno plačo in jim vzela 2100 evrov neto prejemkov oz. evrov letno. Zdaj se jim želi, tako Gorenšček, vsaj delno odkupiti z zimskim regresom in povečanjem minimalne plače. "A ta denar jemlje iz podjetij, kjer so ti isti delavci zaposleni, in s tem tam, kjer trenutno komaj shajajo iz meseca v mesec, ogroža prav njihova delovna mesta," je posvaril. Na posvetu socialnih partnerjev o uskladitvi minimalne plače, ki je predviden v januarju, bodo po njegovih besedah zagovarjali usklajevanje minimalne plače z inflacijo.
language
slv
published at
2025-12-19T13:31:56
source
Večer
title
Delodajalci: Predlagano zvišanje minimalne plače škodljivo za vse državljane
url
https://vecer.com/slovenija/delodajalci-predlagano-zvisanje-minimalne-place-skodljivo-za-vse-drzavljane-10400551
article order
5
body
V reprezentativnih delodajalskih organizacijah so na ministra za delo Luko Mesca naslovili pismo, v katerem so izrazili oster protest nad načinom, kako je v četrtek predstavil svoj predlog za dvig minimalne plače za 113 evrov na 1000 evrov neto. Mesec zanika, da bi obšel socialni dialog, o predlogu bodo razpravljali 16. januarja na seji ESS. "S takšno predvolilno obljubo in javno objavo v medijih ste v vlogi skrbnika socialnega dialoga tega ponovno in v celoti zaobšli, prav tako pa tudi posvetovanje s socialnimi partnerji, ki vam ga nalaga zakon o minimalni plači," so v skupnem pismu zapisali v Gospodarski zbornici Slovenije, Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, Trgovinski zbornici Slovenije, Združenju delodajalcev Slovenije ter Združenju delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije. Kot so navedli, bi najprej pričakovali predstavitev predloga na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS), ki je bil tudi skladno z direktivo o minimalnih plačah potrjen kot posvetovalni organ za izvajanje direktive in usklajevanje minimalne plače. "Dodatno bi moral vaš predlog temeljiti na vseh ovrednotenih kriterijih, kot jih določa zakon o minimalni plači, ter na podrobni predstavitvi izračuna nove višine minimalnih življenjskih stroškov," so dodali. Glede na podatke ministrstva, ki kažejo, da so se minimalni življenjski stroški v zadnjih treh letih povečali za 18 odstotkov, inflacija za okoli 17,5 odstotka, minimalna plača pa za 18,9 odstotka, je bila minimalna plača v tem obdobju že realno usklajena, so poudarili. "Nadaljnji skokovit dvig tako ni utemeljen z gibanjem minimalnih življenjskih stroškov, saj so ga dosedanje uskladitve minimalne plače že ujele," so prepričani. V delodajalskih vrstah so pričakovali uskladitev minimalne plače v okvirih inflacije, to je med 2,5 in 3,0 odstotka, so pojasnili. "Predlagan dvig, ki pomeni 16,4-odstotno povečanje bruto minimalne plače, pa pomeni ponoven administrativni in močno stroškovno obremenjujoč poseg, ki presega zmožnosti podjetij, ki so bila skoraj v istem času obremenjena še z nepričakovanim zimskim regresom," so posvarili. Dodali so, da produktivnost dela ne sledi rasti plač. Znova so se dotaknili tudi skupne davčne in prispevne obremenitve dela v obdobju 2023-2026, ki da se je povečala za 3,2 odstotne točke. "Prav zaposleni z minimalno plačo so bili med najbolj prizadetimi, saj so v tem obdobju zaradi davkov in prispevkov, vključno z dodatkom za dolgotrajno oskrbo, izgubili približno 2100 evrov neto v treh letih," so izpostavili. "Reševanje tega problema z dodatnim bremenom za podjetja, ki že težko poslujejo, ni vzdržno," so podčrtali. "Spodaj podpisane delodajalske organizacije zato pričakujemo, da boste predlog nemudoma umaknili, spoštovali postopke posvetovanja s socialnimi partnerji, ki so določeni v zakonu o minimalni plači, predložili ustrezne analize in nenazadnje kot vladni skrbnik socialnega dialoga spoštovali osnovna načela tripartitnega socialnega dialoga," je mogoče brati v pismu. Delodajalci so napovedali še, da bodo na januarskem posvetu socialnih partnerjev zagovarjali uskladitev minimalne plače z inflacijo, kot je bila to praksa v preteklih letih, ob tem pa "tak socialni dialog, ki bo upošteval stališča vse partnerjev, predvsem pa tudi realne zmožnosti gospodarstva, ki že dalj časa izgublja svojo konkurenčnost". Mesec je danes v izjavi ob robu njegove interpelacije v DZ poudaril, da se bodo s socialnimi partnerji o njegovem predlogu pogovorili 16. januarja na seji ESS, ob tem pa je zanikal očitke, da naj bi zaobšel socialni dialog. "Predstavil sem izračun, ki kaže, da se z manj kot 950 evri v Sloveniji ne da dostojno živeti," je izpostavil. Po ministrovih besedah si vsi zaposleni v Sloveniji, vsi, ki delajo in se trudijo, zaslužijo, da so nad pragom tveganja revščine. Ta pa je bil nazadnje pri 982 evrov. "Delodajalci bi seveda želeli, da se vsako leto minimalna plača uskladi samo z inflacijo, ampak pri tem ne upoštevajo dejstva, da je od minimalne plače treba živeti. Moje vprašanje je, ali si predstavljajo živeti z manj kot 1000 evri na mesec v Sloveniji danes? Jaz si ne," je sklenil. Mesec je v četrtek sporočil, da bo koaliciji in socialnim partnerjem predlagal občutno zvišanje minimalne plače za leto 2026, in sicer tako, da bi za samsko osebo brez otrok in posebnih olajšav znašala 1000 evrov neto, kar je 113 evrov več kot zdaj. Predlog temelji na novem izračunu minimalnih življenjskih stroškov, predvideva pa tudi umestitev minimalne plače nad prag tveganja revščine, ki je bil nazadnje ocenjen pri 981 evrov mesečno.
language
slv
published at
2025-12-19T19:57:15
source
SiOL
title
Delodajalci zaradi minimalne plače na Mesca naslovili ostro protestno pismo
url
https://siol.net/novice/slovenija/delodajalci-zaradi-minimalne-place-na-mesca-naslovili-ostro-protestno-pismo-680113
article order
10
body
Delodajalci so jezni so, ker je minister Luka Mesec javno napovedal, da bo predlagal dvig minimalne plače na tisoč evrov. "Predstavniki reprezentativnih delodajalskih organizacij, članic Ekonomsko-socialnega sveta, ostro protestiramo proti načinu, kako ste včeraj, v četrtek, 18. decembra 2025, javno napovedali, da naj bi se s prvim januarjem 2026 minimalna plača zvišala na 1.000 evrov neto. S takšno - predvolilno obljubo - in javno objavo v medijih ste v vlogi skrbnika socialnega dialoga le-tega ponovno in v celoti zaobšli, prav tako pa tudi posvetovanje s socialnimi partnerji, ki vam ga nalaga Zakon o minimalni plači. Pričakovali bi najprej predstavitev vašega predloga na Ekonomsko-socialnem svetu, ki je bil tudi skladno z direktivo o minimalnih plačah potrjen kot posvetovalni organ za izvajanje direktive in usklajevanje minimalne plače. Dodatno bi moral vaš predlog temeljiti na vseh ovrednotenih kriterijih, kot jih določa Zakon o minimalni plači, ter na podrobni predstavitvi izračuna nove višine minimalnih življenjskih stroškov," so zapisali v pismu, ki so ga podpisali Mitja Gorenšček, glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije, Danijel Lamperger, direktor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Mija Lapornik, izvršna direktorica Trgovinske zbornice Slovenije, Miro Smrekar, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije ter Nataša Cvetek, generalna sekretarka Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije. Pričakovano ostro nasprotujejo predlagani višini dviga. Mesec je poudaril, da so se minimalni življenjski stroški v času od zadnjega izračuna leta 2022 zvišali za 18 odstotkov, delodajalci pa so opozorili, da se je minimalna plača v tem času zvišala za 18,9 odstotka. "To potrjuje, da je bila minimalna plača v tem obdobju že realno usklajena. Nadaljnji skokovit dvig tako ni utemeljen z gibanjem minimalnih življenjskih stroškov, saj so ga dosedanje uskladitve minimalne plače že "ujele"," so napisali delodajalci. "Zavedamo se rasti cen osnovnih življenjskih potrebščin, zato smo pričakovali uskladitev minimalne plače v okvirih inflacije, to je med 2,5 in 3 odstotki. Predlagan dvig, ki pomeni 16,44-odstotno povečanje bruto minimalne plače, pa pomeni ponoven administrativni in močno stroškovno obremenjujoč poseg, ki presega zmožnosti podjetij (ki so bila skoraj v istem času obremenjena še z nepričakovanim zimskim regresom). Pri tem velja opozoriti še na dejstvo, da produktivnost dela ne sledi rasti plač," so opozorili v pismu in dodali, da je bila obdobju 2023-2026 skupna davčna in prispevna obremenitev dela povečala za 3,2 odstotne točke. "Prav zaposleni z minimalno plačo so bili med najbolj prizadetimi, saj so v tem obdobju zaradi davkov in prispevkov (vključno z dodatkom za dolgotrajno oskrbo) izgubili približno 2.100 evrov neto v treh letih. Reševanje tega problema z dodatnim bremenom za podjetja, ki že težko poslujejo, ni vzdržno. Spomnimo, da so bile neto plače zaposlenih na minimalni plači od prejšnjega izračuna minimalnih življenjskih stroškov dodatno obremenjene še z obveznim zdravstvenim prispevkom in prispevkom za dolgotrajno oskrbo, hkrati pa se jim je povečalo davčno breme iz naslova dohodnine zaradi spremembe dohodninske zakonodaje in neusklajevanja dohodninske lestvice v letu 2023. Država je torej dodatno obremenila neto plače zaposlenih, hkrati pa od gospodarstva pričakuje nerazumno visoke dvige bruto plače, od katere pa bo imela največje korist ponovno spet ravno država," so zapisali. Delodajalske organizacije pričakujejo, da bo Mesec predlog nemudoma umaknil in spoštoval postopke posvetovanja s socialnimi partnerji. Delodajalci bodo zagovarjali uskladitev minimalne plače z inflacijo, ki je trenutno 2,3 odstotka.
language
slv
published at
2025-12-19T16:09:15
source
Žurnal24
title
Besni delodajalci pisali ministru Mescu
url
https://www.zurnal24.si/slovenija/besni-delodajalci-pisali-ministru-mescu-451872
article order
8
body
LJUBLJANA * "S takšno predvolilno obljubo in javno objavo v medijih ste v vlogi skrbnika socialnega dialoga tega ponovno in v celoti zaobšli, prav tako pa tudi posvetovanje s socialnimi partnerji, ki vam ga nalaga zakon o minimalni plači," so v skupnem pismu zapisali v Gospodarski zbornici Slovenije, Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, Trgovinski zbornici Slovenije, Združenju delodajalcev Slovenije ter Združenju delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije. Kot so navedli, bi najprej pričakovali predstavitev predloga na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS), ki je bil tudi skladno z direktivo o minimalnih plačah potrjen kot posvetovalni organ za izvajanje direktive in usklajevanje minimalne plače. "Dodatno bi moral vaš predlog temeljiti na vseh ovrednotenih kriterijih, kot jih določa zakon o minimalni plači, ter na podrobni predstavitvi izračuna nove višine minimalnih življenjskih stroškov," so dodali. Glede na podatke ministrstva, ki kažejo, da so se minimalni življenjski stroški v zadnjih treh letih povečali za 18 odstotkov, inflacija za okoli 17,5 odstotka, minimalna plača pa za 18,9 odstotka, je bila minimalna plača v tem obdobju že realno usklajena, so poudarili. "Nadaljnji skokovit dvig tako ni utemeljen z gibanjem minimalnih življenjskih stroškov, saj so ga dosedanje uskladitve minimalne plače že ujele," so prepričani. V delodajalskih vrstah so pričakovali uskladitev minimalne plače v okvirih inflacije, to je med 2,5 in 3,0 odstotka, so pojasnili. "Predlagan dvig, ki pomeni 16,4-odstotno povečanje bruto minimalne plače, pa pomeni ponoven administrativni in močno stroškovno obremenjujoč poseg, ki presega zmožnosti podjetij, ki so bila skoraj v istem času obremenjena še z nepričakovanim zimskim regresom," so posvarili. Dodali so, da produktivnost dela ne sledi rasti plač. Znova so se dotaknili tudi skupne davčne in prispevne obremenitve dela v obdobju 2023-2026, ki da se je povečala za 3,2 odstotne točke. "Prav zaposleni z minimalno plačo so bili med najbolj prizadetimi, saj so v tem obdobju zaradi davkov in prispevkov, vključno z dodatkom za dolgotrajno oskrbo, izgubili približno 2100 evrov neto v treh letih," so izpostavili. "Reševanje tega problema z dodatnim bremenom za podjetja, ki že težko poslujejo, ni vzdržno," so podčrtali. "Spodaj podpisane delodajalske organizacije zato pričakujemo, da boste predlog nemudoma umaknili, spoštovali postopke posvetovanja s socialnimi partnerji, ki so določeni v zakonu o minimalni plači, predložili ustrezne analize in nenazadnje kot vladni skrbnik socialnega dialoga spoštovali osnovna načela tripartitnega socialnega dialoga," je mogoče brati v pismu. Delodajalci so napovedali še, da bodo na januarskem posvetu socialnih partnerjev zagovarjali uskladitev minimalne plače z inflacijo, kot je bila to praksa v preteklih letih, ob tem pa "tak socialni dialog, ki bo upošteval stališča vseh partnerjev, predvsem pa tudi realne zmožnosti gospodarstva, ki že dalj časa izgublja svojo konkurenčnost".
language
slv
published at
2025-12-19T16:55:37
source
Primorske Novice
title
Delodajalci zaradi minimalne plače na Luko Mesca naslovili ostro protestno pismo
url
https://primorske.svet24.si/slovenija/delodajalci-zaradi-minimalne-place-na-luko-mesca-naslovili-ostro-protestno-pismo
article order
9
body
GZS: napoved o drastičnem dvigu minimalne plače je pretirana Ljubljana, 19. december 2025 - "Evropska komisija in države članice evro območja so Sloveniji že izdale opozorilo, da bi lahko bil slovenski proračun za 2026 v neskladju z EU-fiskalnimi pravili. Sedanja napoved dviga minimalne plače, kot jo je v četrtek predlagal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, bi dodatno negativno vplivala na javne finance," je prepričan glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček. GZS na tako visoko povečanje minimalne plače ne more pristati, saj je neutemeljeno in pretirano. Poleg tega bi pričakovali, da bo minister predlog najprej predstavil socialnim partnerjev v Ekonomsko socialnem svetu. "V gospodarstvu se strinjamo s poštenim plačilom dela zaposlenih in hkrati nagrajevanjem tistih, ki s svojim delom in rezultati prispevajo več. Razumemo tudi, da se dražijo osnovne življenjske potrebščine. Ljudem z minimalno plačo moramo omogočiti dostojno življenje. Zato smo pričakovali predlog povišanja minimalne plače višji od splošne inflacije v smeri prehranske inflacije med 2,5 in 5,7 odstotka," je jasen glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček. Predlog ministra za delo o 1000 evrov neto minimalne plače pa pomeni zvišanje bruto minimalne plače za 16,44 odstotka, kar je močno izven okvirjev pričakovanj in zmožnosti gospodarstva. Minimalni življenjski stroški so se po s strani ministrstva predstavljenih podatkov v zadnjih treh letih povišali za 18 %. V istem obdobju je bila inflacija okoli 17,5 %, minimalna plača pa se je povišala za 18,9 %. Kot izpostavlja Gorenšček, bi zato moralo priti do usklajevanja minimalne plače zgolj z inflacijo, kot je bilo to običajno v zadnjih letih. GZS ne more pristati na tako drastičen dvig minimalne plače, kot ga je napovedal minister za delo. Tako visok dvig bi lahko imel predvsem v podjetjih, ki že sedaj težko poslujejo, srednjeročno negativni vpliv prav na delovna mesta zaposlenih, prejemnikov minimalne plače. Poleg tega je minimalna plača 'mati vseh plač' in se posledično morajo dvigniti vse ostale plače, da se uravnilovka ne poveča dodatno. To pa lahko povzroči še večji pretres za gospodarstvo. Takšen dvig bi lahko negativno vplival tudi na javni sektor in javne finance. V obdobju treh let (2023-2026) je obstoječa vlada z novimi davki in prispevki, vključno z dolgotrajno oskrbo, razveljavitvijo davčnih olajšav ... (davki in prispevki so se v tem obdobju povečali za 3,2 odstotne točke (s 37,2 % na 40,4 %) najbolj obremenila prav ljudi z minimalno plačo in jim vzela 2.100 evrov neto prejemkov. To je 700 evrov letno. "Na nek način se jim želi vlada v predvolilnem obdobju sedaj vsaj delno 'odkupiti' z zimskim regresom in povečanjem minimalne plače. Ampak ta denar jemlje iz podjetij, kjer so ti isti delavci zaposleni in s tem v podjetjih, ki trenutno komaj shajajo iz meseca v mesec, ogroža prav njihova delovna mesta," poudarja Gorenšček. Na posvetu socialnih partnerjev o uskladitvi minimalne plače, ki je predviden v januarju 2026, bodo delodajalci po Gorenščkovih besedah zagovarjali usklajevanje minimalne plače z inflacijo.
language
slv
published at
2025-12-19T15:12:13
source
Si21
title
GZS ne more pristati na tako drastičen dvig minimalne plače
url
http://www.si21.com/Gospodarstvo/gzs-ne-more-pristati-na-tako-drasticen-dvig-minimalne-place/

source scope

analyzed source count

omitted articles

omitted source count

total source count