MedVrsticami

Banka Slovenije znižala napoved letošnje gospodarske rasti 21.12.2025

Analiziranih 9 virov Slovenščina

Banka Slovenije je v svoji najnovejši napovedi znižala oceno letošnje gospodarske rasti z 1,3 na 1,0 odstotka, kar predstavlja najnižjo raven po letu 2020. Glavni razlogi za šibko rast v začetku leta so neugodna gospodarska gibanja in negotovost glede trgovinskih politik ZDA. Kljub začetnim težavam se je rast v nadaljevanju leta okrepila in naj bi v zadnjem četrtletju znašala solidnih 0,7 odstotka, kar nakazuje na postopno okrevanje. Za prihodnja leta so napovedi bolj optimistične, saj naj bi se gospodarska rast leta 2025 dvignila na 2,2 odstotka, leta 2027 pa dosegla vrh pri 2,4 odstotka. Inflacija naj bi letos znašala 2,5 odstotka, k čemur so največ prispevale višje cene hrane in stroški dela. Banka Slovenije pričakuje, da se bo inflacija do leta 2028 približala cilju Evropske centralne banke pri dveh odstotkih, pri čemer bo gospodarska rast v Sloveniji presegla povprečje evrskega območja.

Analiza trditev

Trditev	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	24ur	Nova24TV	Dnevnik	Tednik Demokracija	Bloomberg Adria	SiOL	Svet24
Gospodarska rast se bo leta 2025 po napovedih dvignila na 2,2 odstotka.	Viri se razhajajo v letnicah in odstotkih (od 1,0 do 2,4 %).	Da: Prihodnje leto (2025) naj bi se rast dvignila na 2,2 odstotka.	Delno: Napoved za naslednje leto je 2 %, ne 2,2 %.	Delno: Za prihodnji dve leti je bila napovedana 2,4-odstotna rast.	Ne: Za leto 2025 je napovedana 1,0 % rast, 2,2 % pa za leto 2026.	Da: Članek navaja, da se bo rast prihodnje leto dvignila na 2,2 %.	Ni omenjeno	Delno: Junijska napoved za prihodnji dve leti je bila 2,4 %.	Da: Prihodnje leto (2025) naj bi se rast dvignila na 2,2 %.	Da: Članek navaja dvig rasti na 2,2 % v prihodnjem letu.
Inflacija v Sloveniji bo ostala nekoliko višja kot v celotnem evrskem območju.	Večina potrjuje, Svet24 dodaja časovni okvir, nekateri molčijo.	Da: Navedeno je, da bo inflacija nekoliko višja kot v evrskem območju.	Da: Članek navaja, da bo inflacija nekoliko višja kot v evrskem območju.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da bo inflacija rahlo višja kot v evrskem območju.	Da: Besedilo potrjuje, da bo inflacija višja kot v evrskem območju.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Besedilo potrjuje, da bo inflacija višja kot v evrskem območju.	Delno: Omenjeno je, da se bo inflacija šele leta 2028 približala ravni evra.
Banka Slovenije je napoved letošnje gospodarske rasti znižala z 1,3 na 1,0 odstotka.	Razlike v letnicah, prejšnjih vrednostih in stopnji potrditve.	Da: Banka Slovenije je napoved znižala z 1,3 na 1,0 odstotka.	Delno: Naslov in besedilo potrjujeta znižanje na 1 %, prejšnja vrednost ni navedena.	Ne: Junijska napoved je bila znižana na 1,3 odstotka.	Delno: Znižanje z 1,3 na 1,0 % je omenjeno za leto 2025, ne za 2024.	Da: To je neposredno navedeno v uvodu in naslovu članka.	Delno: BS napoveduje 1 % rast, kar je znižanje, a 1,3 % ni izrecno omenjen.	Delno: BS bo danes objavila nove napovedi; druge ustanove so na 0,7-1,0 %.	Da: BS je napoved znižala z 1,3 na en odstotek.	Da: Besedilo neposredno navaja znižanje napovedi na 1,0 %.
Negotovost glede trgovinskih politik ZDA je negativno vplivala na slovensko gospodarstvo.	Večina potrjuje vpliv ZDA, nekateri le splošna tveganja.	Da: Omenjena je negotovost glede trgovinskih politik ZDA.	Da: Omenjena je negotovost glede politik ameriške administracije.	Ni omenjeno	Delno: Omenjena so zunanjetrgovinska tveganja, ki vplivajo na napovedi.	Da: Članek to izpostavlja kot razlog za neugodna gibanja.	Da: Besedilo izrecno omenja negotovost glede politik ameriške administracije.	Delno: Omenjena je povečana negotovost in popravek napovedi BDP navzdol.	Delno: Omenjena je negotovost glede politik ameriške administracije.	Da: Članek omenja negotovost politik ameriške administracije.
Slovenija bo letos dosegla najnižjo gospodarsko rast po letu 2020.	Večina potrjuje, Nova24TV zamika leto, dva vira molčita.	Da: Članek navaja, da bo rast letos najnižja po letu 2020.	Da: Besedilo in naslov to izrecno potrjujeta.	Ni omenjeno	Delno: Članek to trdi za leto 2025, ki ga obravnava kot leto upočasnitve.	Da: Članek eksplicitno navaja to primerjavo z letom 2020.	Da: Naslov in besedilo potrjujeta, da bo rast 1 % najnižja po letu 2020.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da bo letos dosežena najnižja rast po letu 2020.	Da: Članek izrecno potrjuje to primerjavo z letom 2020.
Zaposlenost se bo letos zaradi težav v predelovalnih dejavnostih zmanjšala za 0,5 odstotka.	Večina potrjuje upad, gospodarski portali pa ga ne omenjajo.	Da: Zaradi težav v predelovalnih dejavnostih bo upad 0,5 odstotka.	Da: Članek potrjuje upad zaposlenosti za 0,5 % zaradi težav v industriji.	Ni omenjeno	Da: Besedilo potrjuje 0,5 % upad zaradi težav v predelavi in izvozu.	Da: Navedeno je zmanjšanje za 0,5 % zaradi težav v predelavi.	Da: Članek navaja točen odstotek upada zaradi težav v predelavi.	Ni omenjeno	Da: Zaradi težav v predelavi se bo zaposlenost zmanjšala za 0,5 %.	Da: Potrjeno zmanjšanje zaposlenosti zaradi težav v industriji.
Nominalna rast plač bo v celotnem napovednem obdobju v povprečju znašala 5,4 odstotka.	Večina potrjuje podatek, 24ur in Bloomberg ga ne omenjata.	Da: Nominalna rast plač bo v povprečju znašala 5,4 odstotka.	Da: Navedena je povprečna nominalna rast plač 5,4 % v celotnem obdobju.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja povprečno rast plač 5,4 % v napovednem obdobju.	Da: Članek navaja točno to povprečno vrednost za celotno obdobje.	Da: Navedena je povprečna nominalna rast plač 5,4 % za celotno obdobje.	Ni omenjeno	Da: Nominalna rast plač bo v povprečju obdobja znašala 5,4 %.	Da: Navedena povprečna nominalna rast plač je 5,4 %.
Cena zlata je dosegla rekordno vrednost 4.381 dolarjev za unčo.	Le Bloomberg Adria potrjuje ceno; ostali viri molčijo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje rekordno ceno 4.381 dolarjev za unčo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
ZDA so uvedle naftno blokado Venezuele za povečanje pritiska na vlado Nicolása Madura.	Le Bloomberg Adria poroča, ostali viri trditev ignorirajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek neposredno navaja to dejanje in namen pritiska na Madura.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Ukrajina je prvič napadla tanker z nafto iz ruske tajne flote v Sredozemskem morju.	Le Bloomberg Adria poroča o napadu, ostali viri molčijo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje prvi napad na tanker ruske tajne flote.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Države EU bodo Ukrajini z izdajo skupnih obveznic posodile 90 milijard evrov.	Le Bloomberg Adria poroča, ostali viri trditev ignorirajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Navedeno je, da bodo uradniki EU posodili 90 mrd EUR z obveznicami.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Uradniki Trumpove administracije so se na Floridi sestali z ukrajinskimi in evropskimi kolegi.	Le Bloomberg Adria poroča o srečanju in razkriva udeležence.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Potrjeno srečanje na Floridi z Witkoffom, Kushnerjem in Umerovom.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Letna inflacija v Sloveniji naj bi letos v povprečju dosegla 2,5 odstotka.	Večina potrjuje povprečje, Demokracija pa le konec leta.	Da: Navedeno je, da bo letna inflacija letos znašala 2,5 odstotka.	Da: Članek navaja, da bo inflacija letos v povprečju znašala 2,5 %.	Da: Članek navaja junijsko oceno inflacije 2,5 odstotka.	Da: Članek izrecno navaja povprečno inflacijo 2,5 % za letošnje leto.	Da: Arjana Brezigar je navedla, da bo inflacija letos 2,5 %.	Delno: Članek pravi, da bo inflacija konec leta 2024 znašala 2,5 %.	Da: Besedilo navaja junijsko napoved inflacije pri 2,5 %.	Da: Navedeno je, da bo inflacija letos v povprečju znašala 2,5 %.	Da: Navedeno je, da bo inflacija letos v povprečju 2,5 %.

claims

Gospodarska rast se bo leta 2025 po napovedih dvignila na 2,2 odstotka.
Inflacija v Sloveniji bo ostala nekoliko višja kot v celotnem evrskem območju.
Banka Slovenije je napoved letošnje gospodarske rasti znižala z 1,3 na 1,0 odstotka.
Negotovost glede trgovinskih politik ZDA je negativno vplivala na slovensko gospodarstvo.
Slovenija bo letos dosegla najnižjo gospodarsko rast po letu 2020.
Zaposlenost se bo letos zaradi težav v predelovalnih dejavnostih zmanjšala za 0,5 odstotka.
Nominalna rast plač bo v celotnem napovednem obdobju v povprečju znašala 5,4 odstotka.
Cena zlata je dosegla rekordno vrednost 4.381 dolarjev za unčo.
ZDA so uvedle naftno blokado Venezuele za povečanje pritiska na vlado Nicolása Madura.
Ukrajina je prvič napadla tanker z nafto iz ruske tajne flote v Sredozemskem morju.
Države EU bodo Ukrajini z izdajo skupnih obveznic posodile 90 milijard evrov.
Uradniki Trumpove administracije so se na Floridi sestali z ukrajinskimi in evropskimi kolegi.
Letna inflacija v Sloveniji naj bi letos v povprečju dosegla 2,5 odstotka.

key differences

Banka Slovenije je napoved letošnje gospodarske rasti znižala z 1,3 na 1,0 odstotka.: Razlike v letnicah, prejšnjih vrednostih in stopnji potrditve.
Cena zlata je dosegla rekordno vrednost 4.381 dolarjev za unčo.: Le Bloomberg Adria potrjuje ceno; ostali viri molčijo.
Države EU bodo Ukrajini z izdajo skupnih obveznic posodile 90 milijard evrov.: Le Bloomberg Adria poroča, ostali viri trditev ignorirajo.
Gospodarska rast se bo leta 2025 po napovedih dvignila na 2,2 odstotka.: Viri se razhajajo v letnicah in odstotkih (od 1,0 do 2,4 %).
Inflacija v Sloveniji bo ostala nekoliko višja kot v celotnem evrskem območju.: Večina potrjuje, Svet24 dodaja časovni okvir, nekateri molčijo.
Letna inflacija v Sloveniji naj bi letos v povprečju dosegla 2,5 odstotka.: Večina potrjuje povprečje, Demokracija pa le konec leta.
Negotovost glede trgovinskih politik ZDA je negativno vplivala na slovensko gospodarstvo.: Večina potrjuje vpliv ZDA, nekateri le splošna tveganja.
Nominalna rast plač bo v celotnem napovednem obdobju v povprečju znašala 5,4 odstotka.: Večina potrjuje podatek, 24ur in Bloomberg ga ne omenjata.
Slovenija bo letos dosegla najnižjo gospodarsko rast po letu 2020.: Večina potrjuje, Nova24TV zamika leto, dva vira molčita.
Ukrajina je prvič napadla tanker z nafto iz ruske tajne flote v Sredozemskem morju.: Le Bloomberg Adria poroča o napadu, ostali viri molčijo.
Uradniki Trumpove administracije so se na Floridi sestali z ukrajinskimi in evropskimi kolegi.: Le Bloomberg Adria poroča o srečanju in razkriva udeležence.
ZDA so uvedle naftno blokado Venezuele za povečanje pritiska na vlado Nicolása Madura.: Le Bloomberg Adria poroča, ostali viri trditev ignorirajo.
Zaposlenost se bo letos zaradi težav v predelovalnih dejavnostih zmanjšala za 0,5 odstotka.: Večina potrjuje upad, gospodarski portali pa ga ne omenjajo.

source analyses

24ur

Banka Slovenije je napoved letošnje gospodarske rasti znižala z 1,3 na 1,0 odstotka.: Ne: Junijska napoved je bila znižana na 1,3 odstotka.
Cena zlata je dosegla rekordno vrednost 4.381 dolarjev za unčo.: Ni omenjeno
Države EU bodo Ukrajini z izdajo skupnih obveznic posodile 90 milijard evrov.: Ni omenjeno
Gospodarska rast se bo leta 2025 po napovedih dvignila na 2,2 odstotka.: Delno: Za prihodnji dve leti je bila napovedana 2,4-odstotna rast.
Inflacija v Sloveniji bo ostala nekoliko višja kot v celotnem evrskem območju.: Ni omenjeno
Letna inflacija v Sloveniji naj bi letos v povprečju dosegla 2,5 odstotka.: Da: Članek navaja junijsko oceno inflacije 2,5 odstotka.
Negotovost glede trgovinskih politik ZDA je negativno vplivala na slovensko gospodarstvo.: Ni omenjeno
Nominalna rast plač bo v celotnem napovednem obdobju v povprečju znašala 5,4 odstotka.: Ni omenjeno
Slovenija bo letos dosegla najnižjo gospodarsko rast po letu 2020.: Ni omenjeno
Ukrajina je prvič napadla tanker z nafto iz ruske tajne flote v Sredozemskem morju.: Ni omenjeno
Uradniki Trumpove administracije so se na Floridi sestali z ukrajinskimi in evropskimi kolegi.: Ni omenjeno
ZDA so uvedle naftno blokado Venezuele za povečanje pritiska na vlado Nicolása Madura.: Ni omenjeno
Zaposlenost se bo letos zaradi težav v predelovalnih dejavnostih zmanjšala za 0,5 odstotka.: Ni omenjeno

Bloomberg Adria

Banka Slovenije je napoved letošnje gospodarske rasti znižala z 1,3 na 1,0 odstotka.: Delno: BS bo danes objavila nove napovedi; druge ustanove so na 0,7-1,0 %.
Cena zlata je dosegla rekordno vrednost 4.381 dolarjev za unčo.: Da: Članek potrjuje rekordno ceno 4.381 dolarjev za unčo.
Države EU bodo Ukrajini z izdajo skupnih obveznic posodile 90 milijard evrov.: Da: Navedeno je, da bodo uradniki EU posodili 90 mrd EUR z obveznicami.
Gospodarska rast se bo leta 2025 po napovedih dvignila na 2,2 odstotka.: Delno: Junijska napoved za prihodnji dve leti je bila 2,4 %.
Inflacija v Sloveniji bo ostala nekoliko višja kot v celotnem evrskem območju.: Ni omenjeno
Letna inflacija v Sloveniji naj bi letos v povprečju dosegla 2,5 odstotka.: Da: Besedilo navaja junijsko napoved inflacije pri 2,5 %.
Negotovost glede trgovinskih politik ZDA je negativno vplivala na slovensko gospodarstvo.: Delno: Omenjena je povečana negotovost in popravek napovedi BDP navzdol.
Nominalna rast plač bo v celotnem napovednem obdobju v povprečju znašala 5,4 odstotka.: Ni omenjeno
Slovenija bo letos dosegla najnižjo gospodarsko rast po letu 2020.: Ni omenjeno
Ukrajina je prvič napadla tanker z nafto iz ruske tajne flote v Sredozemskem morju.: Da: Članek potrjuje prvi napad na tanker ruske tajne flote.
Uradniki Trumpove administracije so se na Floridi sestali z ukrajinskimi in evropskimi kolegi.: Da: Potrjeno srečanje na Floridi z Witkoffom, Kushnerjem in Umerovom.
ZDA so uvedle naftno blokado Venezuele za povečanje pritiska na vlado Nicolása Madura.: Da: Članek neposredno navaja to dejanje in namen pritiska na Madura.
Zaposlenost se bo letos zaradi težav v predelovalnih dejavnostih zmanjšala za 0,5 odstotka.: Ni omenjeno

Dnevnik

Banka Slovenije je napoved letošnje gospodarske rasti znižala z 1,3 na 1,0 odstotka.: Da: To je neposredno navedeno v uvodu in naslovu članka.
Cena zlata je dosegla rekordno vrednost 4.381 dolarjev za unčo.: Ni omenjeno
Države EU bodo Ukrajini z izdajo skupnih obveznic posodile 90 milijard evrov.: Ni omenjeno
Gospodarska rast se bo leta 2025 po napovedih dvignila na 2,2 odstotka.: Da: Članek navaja, da se bo rast prihodnje leto dvignila na 2,2 %.
Inflacija v Sloveniji bo ostala nekoliko višja kot v celotnem evrskem območju.: Da: Besedilo potrjuje, da bo inflacija višja kot v evrskem območju.
Letna inflacija v Sloveniji naj bi letos v povprečju dosegla 2,5 odstotka.: Da: Arjana Brezigar je navedla, da bo inflacija letos 2,5 %.
Negotovost glede trgovinskih politik ZDA je negativno vplivala na slovensko gospodarstvo.: Da: Članek to izpostavlja kot razlog za neugodna gibanja.
Nominalna rast plač bo v celotnem napovednem obdobju v povprečju znašala 5,4 odstotka.: Da: Članek navaja točno to povprečno vrednost za celotno obdobje.
Slovenija bo letos dosegla najnižjo gospodarsko rast po letu 2020.: Da: Članek eksplicitno navaja to primerjavo z letom 2020.
Ukrajina je prvič napadla tanker z nafto iz ruske tajne flote v Sredozemskem morju.: Ni omenjeno
Uradniki Trumpove administracije so se na Floridi sestali z ukrajinskimi in evropskimi kolegi.: Ni omenjeno
ZDA so uvedle naftno blokado Venezuele za povečanje pritiska na vlado Nicolása Madura.: Ni omenjeno
Zaposlenost se bo letos zaradi težav v predelovalnih dejavnostih zmanjšala za 0,5 odstotka.: Da: Navedeno je zmanjšanje za 0,5 % zaradi težav v predelavi.

Nova24TV

Banka Slovenije je napoved letošnje gospodarske rasti znižala z 1,3 na 1,0 odstotka.: Delno: Znižanje z 1,3 na 1,0 % je omenjeno za leto 2025, ne za 2024.
Cena zlata je dosegla rekordno vrednost 4.381 dolarjev za unčo.: Ni omenjeno
Države EU bodo Ukrajini z izdajo skupnih obveznic posodile 90 milijard evrov.: Ni omenjeno
Gospodarska rast se bo leta 2025 po napovedih dvignila na 2,2 odstotka.: Ne: Za leto 2025 je napovedana 1,0 % rast, 2,2 % pa za leto 2026.
Inflacija v Sloveniji bo ostala nekoliko višja kot v celotnem evrskem območju.: Da: Članek navaja, da bo inflacija rahlo višja kot v evrskem območju.
Letna inflacija v Sloveniji naj bi letos v povprečju dosegla 2,5 odstotka.: Da: Članek izrecno navaja povprečno inflacijo 2,5 % za letošnje leto.
Negotovost glede trgovinskih politik ZDA je negativno vplivala na slovensko gospodarstvo.: Delno: Omenjena so zunanjetrgovinska tveganja, ki vplivajo na napovedi.
Nominalna rast plač bo v celotnem napovednem obdobju v povprečju znašala 5,4 odstotka.: Da: Članek navaja povprečno rast plač 5,4 % v napovednem obdobju.
Slovenija bo letos dosegla najnižjo gospodarsko rast po letu 2020.: Delno: Članek to trdi za leto 2025, ki ga obravnava kot leto upočasnitve.
Ukrajina je prvič napadla tanker z nafto iz ruske tajne flote v Sredozemskem morju.: Ni omenjeno
Uradniki Trumpove administracije so se na Floridi sestali z ukrajinskimi in evropskimi kolegi.: Ni omenjeno
ZDA so uvedle naftno blokado Venezuele za povečanje pritiska na vlado Nicolása Madura.: Ni omenjeno
Zaposlenost se bo letos zaradi težav v predelovalnih dejavnostih zmanjšala za 0,5 odstotka.: Da: Besedilo potrjuje 0,5 % upad zaradi težav v predelavi in izvozu.

RTV Slovenija

Banka Slovenije je napoved letošnje gospodarske rasti znižala z 1,3 na 1,0 odstotka.: Delno: Naslov in besedilo potrjujeta znižanje na 1 %, prejšnja vrednost ni navedena.
Cena zlata je dosegla rekordno vrednost 4.381 dolarjev za unčo.: Ni omenjeno
Države EU bodo Ukrajini z izdajo skupnih obveznic posodile 90 milijard evrov.: Ni omenjeno
Gospodarska rast se bo leta 2025 po napovedih dvignila na 2,2 odstotka.: Delno: Napoved za naslednje leto je 2 %, ne 2,2 %.
Inflacija v Sloveniji bo ostala nekoliko višja kot v celotnem evrskem območju.: Da: Članek navaja, da bo inflacija nekoliko višja kot v evrskem območju.
Letna inflacija v Sloveniji naj bi letos v povprečju dosegla 2,5 odstotka.: Da: Članek navaja, da bo inflacija letos v povprečju znašala 2,5 %.
Negotovost glede trgovinskih politik ZDA je negativno vplivala na slovensko gospodarstvo.: Da: Omenjena je negotovost glede politik ameriške administracije.
Nominalna rast plač bo v celotnem napovednem obdobju v povprečju znašala 5,4 odstotka.: Da: Navedena je povprečna nominalna rast plač 5,4 % v celotnem obdobju.
Slovenija bo letos dosegla najnižjo gospodarsko rast po letu 2020.: Da: Besedilo in naslov to izrecno potrjujeta.
Ukrajina je prvič napadla tanker z nafto iz ruske tajne flote v Sredozemskem morju.: Ni omenjeno
Uradniki Trumpove administracije so se na Floridi sestali z ukrajinskimi in evropskimi kolegi.: Ni omenjeno
ZDA so uvedle naftno blokado Venezuele za povečanje pritiska na vlado Nicolása Madura.: Ni omenjeno
Zaposlenost se bo letos zaradi težav v predelovalnih dejavnostih zmanjšala za 0,5 odstotka.: Da: Članek potrjuje upad zaposlenosti za 0,5 % zaradi težav v industriji.

STA

Banka Slovenije je napoved letošnje gospodarske rasti znižala z 1,3 na 1,0 odstotka.: Da: Banka Slovenije je napoved znižala z 1,3 na 1,0 odstotka.
Cena zlata je dosegla rekordno vrednost 4.381 dolarjev za unčo.: Ni omenjeno
Države EU bodo Ukrajini z izdajo skupnih obveznic posodile 90 milijard evrov.: Ni omenjeno
Gospodarska rast se bo leta 2025 po napovedih dvignila na 2,2 odstotka.: Da: Prihodnje leto (2025) naj bi se rast dvignila na 2,2 odstotka.
Inflacija v Sloveniji bo ostala nekoliko višja kot v celotnem evrskem območju.: Da: Navedeno je, da bo inflacija nekoliko višja kot v evrskem območju.
Letna inflacija v Sloveniji naj bi letos v povprečju dosegla 2,5 odstotka.: Da: Navedeno je, da bo letna inflacija letos znašala 2,5 odstotka.
Negotovost glede trgovinskih politik ZDA je negativno vplivala na slovensko gospodarstvo.: Da: Omenjena je negotovost glede trgovinskih politik ZDA.
Nominalna rast plač bo v celotnem napovednem obdobju v povprečju znašala 5,4 odstotka.: Da: Nominalna rast plač bo v povprečju znašala 5,4 odstotka.
Slovenija bo letos dosegla najnižjo gospodarsko rast po letu 2020.: Da: Članek navaja, da bo rast letos najnižja po letu 2020.
Ukrajina je prvič napadla tanker z nafto iz ruske tajne flote v Sredozemskem morju.: Ni omenjeno
Uradniki Trumpove administracije so se na Floridi sestali z ukrajinskimi in evropskimi kolegi.: Ni omenjeno
ZDA so uvedle naftno blokado Venezuele za povečanje pritiska na vlado Nicolása Madura.: Ni omenjeno
Zaposlenost se bo letos zaradi težav v predelovalnih dejavnostih zmanjšala za 0,5 odstotka.: Da: Zaradi težav v predelovalnih dejavnostih bo upad 0,5 odstotka.

SiOL

Banka Slovenije je napoved letošnje gospodarske rasti znižala z 1,3 na 1,0 odstotka.: Da: BS je napoved znižala z 1,3 na en odstotek.
Cena zlata je dosegla rekordno vrednost 4.381 dolarjev za unčo.: Ni omenjeno
Države EU bodo Ukrajini z izdajo skupnih obveznic posodile 90 milijard evrov.: Ni omenjeno
Gospodarska rast se bo leta 2025 po napovedih dvignila na 2,2 odstotka.: Da: Prihodnje leto (2025) naj bi se rast dvignila na 2,2 %.
Inflacija v Sloveniji bo ostala nekoliko višja kot v celotnem evrskem območju.: Da: Besedilo potrjuje, da bo inflacija višja kot v evrskem območju.
Letna inflacija v Sloveniji naj bi letos v povprečju dosegla 2,5 odstotka.: Da: Navedeno je, da bo inflacija letos v povprečju znašala 2,5 %.
Negotovost glede trgovinskih politik ZDA je negativno vplivala na slovensko gospodarstvo.: Delno: Omenjena je negotovost glede politik ameriške administracije.
Nominalna rast plač bo v celotnem napovednem obdobju v povprečju znašala 5,4 odstotka.: Da: Nominalna rast plač bo v povprečju obdobja znašala 5,4 %.
Slovenija bo letos dosegla najnižjo gospodarsko rast po letu 2020.: Da: Članek navaja, da bo letos dosežena najnižja rast po letu 2020.
Ukrajina je prvič napadla tanker z nafto iz ruske tajne flote v Sredozemskem morju.: Ni omenjeno
Uradniki Trumpove administracije so se na Floridi sestali z ukrajinskimi in evropskimi kolegi.: Ni omenjeno
ZDA so uvedle naftno blokado Venezuele za povečanje pritiska na vlado Nicolása Madura.: Ni omenjeno
Zaposlenost se bo letos zaradi težav v predelovalnih dejavnostih zmanjšala za 0,5 odstotka.: Da: Zaradi težav v predelavi se bo zaposlenost zmanjšala za 0,5 %.

Svet24

Banka Slovenije je napoved letošnje gospodarske rasti znižala z 1,3 na 1,0 odstotka.: Da: Besedilo neposredno navaja znižanje napovedi na 1,0 %.
Cena zlata je dosegla rekordno vrednost 4.381 dolarjev za unčo.: Ni omenjeno
Države EU bodo Ukrajini z izdajo skupnih obveznic posodile 90 milijard evrov.: Ni omenjeno
Gospodarska rast se bo leta 2025 po napovedih dvignila na 2,2 odstotka.: Da: Članek navaja dvig rasti na 2,2 % v prihodnjem letu.
Inflacija v Sloveniji bo ostala nekoliko višja kot v celotnem evrskem območju.: Delno: Omenjeno je, da se bo inflacija šele leta 2028 približala ravni evra.
Letna inflacija v Sloveniji naj bi letos v povprečju dosegla 2,5 odstotka.: Da: Navedeno je, da bo inflacija letos v povprečju 2,5 %.
Negotovost glede trgovinskih politik ZDA je negativno vplivala na slovensko gospodarstvo.: Da: Članek omenja negotovost politik ameriške administracije.
Nominalna rast plač bo v celotnem napovednem obdobju v povprečju znašala 5,4 odstotka.: Da: Navedena povprečna nominalna rast plač je 5,4 %.
Slovenija bo letos dosegla najnižjo gospodarsko rast po letu 2020.: Da: Članek izrecno potrjuje to primerjavo z letom 2020.
Ukrajina je prvič napadla tanker z nafto iz ruske tajne flote v Sredozemskem morju.: Ni omenjeno
Uradniki Trumpove administracije so se na Floridi sestali z ukrajinskimi in evropskimi kolegi.: Ni omenjeno
ZDA so uvedle naftno blokado Venezuele za povečanje pritiska na vlado Nicolása Madura.: Ni omenjeno
Zaposlenost se bo letos zaradi težav v predelovalnih dejavnostih zmanjšala za 0,5 odstotka.: Da: Potrjeno zmanjšanje zaposlenosti zaradi težav v industriji.

Tednik Demokracija

Banka Slovenije je napoved letošnje gospodarske rasti znižala z 1,3 na 1,0 odstotka.: Delno: BS napoveduje 1 % rast, kar je znižanje, a 1,3 % ni izrecno omenjen.
Cena zlata je dosegla rekordno vrednost 4.381 dolarjev za unčo.: Ni omenjeno
Države EU bodo Ukrajini z izdajo skupnih obveznic posodile 90 milijard evrov.: Ni omenjeno
Gospodarska rast se bo leta 2025 po napovedih dvignila na 2,2 odstotka.: Ni omenjeno
Inflacija v Sloveniji bo ostala nekoliko višja kot v celotnem evrskem območju.: Ni omenjeno
Letna inflacija v Sloveniji naj bi letos v povprečju dosegla 2,5 odstotka.: Delno: Članek pravi, da bo inflacija konec leta 2024 znašala 2,5 %.
Negotovost glede trgovinskih politik ZDA je negativno vplivala na slovensko gospodarstvo.: Da: Besedilo izrecno omenja negotovost glede politik ameriške administracije.
Nominalna rast plač bo v celotnem napovednem obdobju v povprečju znašala 5,4 odstotka.: Da: Navedena je povprečna nominalna rast plač 5,4 % za celotno obdobje.
Slovenija bo letos dosegla najnižjo gospodarsko rast po letu 2020.: Da: Naslov in besedilo potrjujeta, da bo rast 1 % najnižja po letu 2020.
Ukrajina je prvič napadla tanker z nafto iz ruske tajne flote v Sredozemskem morju.: Ni omenjeno
Uradniki Trumpove administracije so se na Floridi sestali z ukrajinskimi in evropskimi kolegi.: Ni omenjeno
ZDA so uvedle naftno blokado Venezuele za povečanje pritiska na vlado Nicolása Madura.: Ni omenjeno
Zaposlenost se bo letos zaradi težav v predelovalnih dejavnostih zmanjšala za 0,5 odstotka.: Da: Članek navaja točen odstotek upada zaradi težav v predelavi.

Analiza sentimenta

Entiteta	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	24ur	Nova24TV	Dnevnik	Tednik Demokracija	Bloomberg Adria	SiOL	Svet24
Združene države Amerike	Gospodarski vpliv: od nevtralne politike do zaviralca rasti.	Negativno: Negotovost glede njihovih trgovinskih politik zavira rast.	Nevtralno: Omenjene v kontekstu vpliva njihove trgovinske politike.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjene v kontekstu negotovosti glede trgovinskih politik.	Nevtralno: Omenjene v kontekstu trgovinskih politik administracije.	Nevtralno: Omenjene v vlogi izvajalca sankcij in mirovnih prizadevanj.	Nevtralno: Omenjene prek vpliva trgovinskih politik njihove administracije.	Negativno: Negotovost njihovih politik zavira gospodarsko rast.
Evropska centralna banka	Enotno nevtralno poročanje o inflacijskem cilju brez razlik.	Nevtralno: Omenjena le v kontekstu inflacijskega cilja.	Nevtralno: Omenjena le v kontekstu inflacijskega cilja.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena le v kontekstu inflacijskega cilja	Nevtralno: Omenjena le v povezavi z njenim inflacijskim ciljem.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena zgolj v kontekstu njenega inflacijskega cilja.	Nevtralno: Omenjena le v kontekstu inflacijskega cilja.
Arjana Brezigar	Vsi viri jo enotno in nevtralno navajajo le kot strokovni vir.	Nevtralno: Govorka, ki podaja strokovne napovedi brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: Nastopa kot govorka in strokovni vir informacij.	Ni omenjeno	Nevtralno: citirana kot vir strokovnih napovedi	Nevtralno: Nastopa kot govorka in podaja strokovne napovedi.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Nastopa kot govorka in podaja strokovne podatke.	Nevtralno: Govorka, ki podaja tehnične podatke brez meta-vrednotenja.
Primož Dolenc	Vsi viri ga enotno in nevtralno navajajo kot strokovni vir.	Nevtralno: Govorec, ki podaja strokovne napovedi brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: Nastopa kot govorec in podajalec napovedi.	Ni omenjeno	Nevtralno: citiran kot vir strokovnih napovedi	Nevtralno: Nastopa kot govorec in podaja strokovne ocene.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Nastopa kot govorec in podaja strokovne ocene.	Nevtralno: Govorec, ki podaja napovedi brez meta-vrednotenja.
Statistični urad Republike Slovenije	Viri ga nevtralno navajajo le kot vir ekonomskih podatkov.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Naveden kot vir uradnih podatkov o BDP.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen kot vir statističnih podatkov o BDP in plačah.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Evropska unija	Viri nihajo med obrambno-finančnim in zgolj evrskim vidikom.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu črpanja sredstev in obrambnih zavez.	Nevtralno: Posredno omenjena preko evrskega območja.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena posredno preko evrskega območja	Nevtralno: Omenjena v kontekstu črpanja sredstev in obrambnih zavez.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena v kontekstu posojila Ukrajini in pogajanj.	Nevtralno: Posredno omenjena prek evrskega območja v primerjavah.	Nevtralno: Posredno omenjena prek evrskega območja.
Ukrajina	Le Bloomberg Adria poroča nevtralno, ostali molčijo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena kot udeleženka pogajanj in vojaških operacij.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Rusija	Le Bloomberg Adria poroča nevtralno o napadu na naftno floto.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena v kontekstu napada na njeno naftno floto.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Donald Trump	Večina virov molči, Bloomberg Adria poroča nevtralno.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen v kontekstu sestankov njegove administracije.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Volodimir Zelenski	Le Bloomberg Adria ga nevtralno citira, ostali ga ne omenjajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Citiran kot govorec o konstruktivnih pogajanjih.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Nicolás Maduro	Le Bloomberg Adria poroča nevtralno o zunanjem pritisku.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen kot cilj ameriškega pritiska brez meta-vrednotenja.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Federal Reserve	Le Bloomberg Adria poroča nevtralno o obrestnih merah.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena v kontekstu pričakovanj o obrestnih merah.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Venezuela	Le Bloomberg Adria poroča nevtralno o naftni blokadi.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena v kontekstu naftne blokade.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Banka Slovenije	Vsi viri so enotno nevtralni; razlik v poročanju ni.	Nevtralno: Osrednji vir informacij in napovedi brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: Institucija je vir napovedi, brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: Informativno omenjena kot vir gospodarskih napovedi.	Nevtralno: poročevalec o gospodarskih napovedih	Nevtralno: Poročevalec o gospodarskih napovedih brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: Navedena kot vir napovedi brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: Omenjena kot vir napovedi gospodarskih gibanj.	Nevtralno: Omenjena kot vir napovedi in organizator konference.	Nevtralno: Vir informacij in napovedi, brez meta-vrednotenja.
Slovenija	Vsi viri enotno nevtralno analizirajo gospodarske kazalnike.	Nevtralno: Predmet ekonomske analize brez eksplicitnega vrednotenja.	Nevtralno: Predmet gospodarske analize brez eksplicitnega vrednotenja.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu gospodarske rasti in statistike.	Nevtralno: predmet ekonomske analize brez neposrednega vrednotenja	Nevtralno: Osrednji predmet ekonomske analize in napovedi rasti.	Nevtralno: Država je subjekt ekonomskih napovedi brez vrednotenja.	Nevtralno: Omenjena kot lokacija gospodarskih napovedi in skladov.	Nevtralno: Osrednji predmet poročanja o gospodarskih napovedih.	Nevtralno: Predmet gospodarske analize brez izrecnega vrednotenja.

entities

Združene države Amerike
Evropska centralna banka
Arjana Brezigar
Primož Dolenc
Statistični urad Republike Slovenije
Evropska unija
Ukrajina
Rusija
Donald Trump
Volodimir Zelenski
Nicolás Maduro
Federal Reserve
Venezuela
Banka Slovenije
Slovenija

key differences

Arjana Brezigar: Vsi viri jo enotno in nevtralno navajajo le kot strokovni vir.
Banka Slovenije: Vsi viri so enotno nevtralni; razlik v poročanju ni.
Donald Trump: Večina virov molči, Bloomberg Adria poroča nevtralno.
Evropska centralna banka: Enotno nevtralno poročanje o inflacijskem cilju brez razlik.
Evropska unija: Viri nihajo med obrambno-finančnim in zgolj evrskim vidikom.
Federal Reserve: Le Bloomberg Adria poroča nevtralno o obrestnih merah.
Nicolás Maduro: Le Bloomberg Adria poroča nevtralno o zunanjem pritisku.
Primož Dolenc: Vsi viri ga enotno in nevtralno navajajo kot strokovni vir.
Rusija: Le Bloomberg Adria poroča nevtralno o napadu na naftno floto.
Slovenija: Vsi viri enotno nevtralno analizirajo gospodarske kazalnike.
Statistični urad Republike Slovenije: Viri ga nevtralno navajajo le kot vir ekonomskih podatkov.
Ukrajina: Le Bloomberg Adria poroča nevtralno, ostali molčijo.
Venezuela: Le Bloomberg Adria poroča nevtralno o naftni blokadi.
Volodimir Zelenski: Le Bloomberg Adria ga nevtralno citira, ostali ga ne omenjajo.
Združene države Amerike: Gospodarski vpliv: od nevtralne politike do zaviralca rasti.

source analyses

24ur

Arjana Brezigar: Ni omenjeno
Banka Slovenije: Nevtralno: Informativno omenjena kot vir gospodarskih napovedi.
Donald Trump: Ni omenjeno
Evropska centralna banka: Ni omenjeno
Evropska unija: Ni omenjeno
Federal Reserve: Ni omenjeno
Nicolás Maduro: Ni omenjeno
Primož Dolenc: Ni omenjeno
Rusija: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: Omenjena v kontekstu gospodarske rasti in statistike.
Statistični urad Republike Slovenije: Nevtralno: Naveden kot vir uradnih podatkov o BDP.
Ukrajina: Ni omenjeno
Venezuela: Ni omenjeno
Volodimir Zelenski: Ni omenjeno
Združene države Amerike: Ni omenjeno

Bloomberg Adria

Arjana Brezigar: Ni omenjeno
Banka Slovenije: Nevtralno: Omenjena kot vir napovedi gospodarskih gibanj.
Donald Trump: Nevtralno: Omenjen v kontekstu sestankov njegove administracije.
Evropska centralna banka: Ni omenjeno
Evropska unija: Nevtralno: Omenjena v kontekstu posojila Ukrajini in pogajanj.
Federal Reserve: Nevtralno: Omenjena v kontekstu pričakovanj o obrestnih merah.
Nicolás Maduro: Nevtralno: Omenjen kot cilj ameriškega pritiska brez meta-vrednotenja.
Primož Dolenc: Ni omenjeno
Rusija: Nevtralno: Omenjena v kontekstu napada na njeno naftno floto.
Slovenija: Nevtralno: Omenjena kot lokacija gospodarskih napovedi in skladov.
Statistični urad Republike Slovenije: Nevtralno: Omenjen kot vir statističnih podatkov o BDP in plačah.
Ukrajina: Nevtralno: Omenjena kot udeleženka pogajanj in vojaških operacij.
Venezuela: Nevtralno: Omenjena v kontekstu naftne blokade.
Volodimir Zelenski: Nevtralno: Citiran kot govorec o konstruktivnih pogajanjih.
Združene države Amerike: Nevtralno: Omenjene v vlogi izvajalca sankcij in mirovnih prizadevanj.

Dnevnik

Arjana Brezigar: Nevtralno: Nastopa kot govorka in podaja strokovne napovedi.
Banka Slovenije: Nevtralno: Poročevalec o gospodarskih napovedih brez meta-vrednotenja.
Donald Trump: Ni omenjeno
Evropska centralna banka: Nevtralno: Omenjena le v povezavi z njenim inflacijskim ciljem.
Evropska unija: Nevtralno: Omenjena v kontekstu črpanja sredstev in obrambnih zavez.
Federal Reserve: Ni omenjeno
Nicolás Maduro: Ni omenjeno
Primož Dolenc: Nevtralno: Nastopa kot govorec in podaja strokovne ocene.
Rusija: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: Osrednji predmet ekonomske analize in napovedi rasti.
Statistični urad Republike Slovenije: Ni omenjeno
Ukrajina: Ni omenjeno
Venezuela: Ni omenjeno
Volodimir Zelenski: Ni omenjeno
Združene države Amerike: Nevtralno: Omenjene v kontekstu negotovosti glede trgovinskih politik.

Nova24TV

Arjana Brezigar: Nevtralno: citirana kot vir strokovnih napovedi
Banka Slovenije: Nevtralno: poročevalec o gospodarskih napovedih
Donald Trump: Ni omenjeno
Evropska centralna banka: Nevtralno: omenjena le v kontekstu inflacijskega cilja
Evropska unija: Nevtralno: omenjena posredno preko evrskega območja
Federal Reserve: Ni omenjeno
Nicolás Maduro: Ni omenjeno
Primož Dolenc: Nevtralno: citiran kot vir strokovnih napovedi
Rusija: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: predmet ekonomske analize brez neposrednega vrednotenja
Statistični urad Republike Slovenije: Ni omenjeno
Ukrajina: Ni omenjeno
Venezuela: Ni omenjeno
Volodimir Zelenski: Ni omenjeno
Združene države Amerike: Ni omenjeno

RTV Slovenija

Arjana Brezigar: Nevtralno: Nastopa kot govorka in strokovni vir informacij.
Banka Slovenije: Nevtralno: Institucija je vir napovedi, brez meta-vrednotenja.
Donald Trump: Ni omenjeno
Evropska centralna banka: Nevtralno: Omenjena le v kontekstu inflacijskega cilja.
Evropska unija: Nevtralno: Posredno omenjena preko evrskega območja.
Federal Reserve: Ni omenjeno
Nicolás Maduro: Ni omenjeno
Primož Dolenc: Nevtralno: Nastopa kot govorec in podajalec napovedi.
Rusija: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: Predmet gospodarske analize brez eksplicitnega vrednotenja.
Statistični urad Republike Slovenije: Ni omenjeno
Ukrajina: Ni omenjeno
Venezuela: Ni omenjeno
Volodimir Zelenski: Ni omenjeno
Združene države Amerike: Nevtralno: Omenjene v kontekstu vpliva njihove trgovinske politike.

STA

Arjana Brezigar: Nevtralno: Govorka, ki podaja strokovne napovedi brez meta-vrednotenja.
Banka Slovenije: Nevtralno: Osrednji vir informacij in napovedi brez meta-vrednotenja.
Donald Trump: Ni omenjeno
Evropska centralna banka: Nevtralno: Omenjena le v kontekstu inflacijskega cilja.
Evropska unija: Nevtralno: Omenjena v kontekstu črpanja sredstev in obrambnih zavez.
Federal Reserve: Ni omenjeno
Nicolás Maduro: Ni omenjeno
Primož Dolenc: Nevtralno: Govorec, ki podaja strokovne napovedi brez meta-vrednotenja.
Rusija: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: Predmet ekonomske analize brez eksplicitnega vrednotenja.
Statistični urad Republike Slovenije: Ni omenjeno
Ukrajina: Ni omenjeno
Venezuela: Ni omenjeno
Volodimir Zelenski: Ni omenjeno
Združene države Amerike: Negativno: Negotovost glede njihovih trgovinskih politik zavira rast.

SiOL

Arjana Brezigar: Nevtralno: Nastopa kot govorka in podaja strokovne podatke.
Banka Slovenije: Nevtralno: Omenjena kot vir napovedi in organizator konference.
Donald Trump: Ni omenjeno
Evropska centralna banka: Nevtralno: Omenjena zgolj v kontekstu njenega inflacijskega cilja.
Evropska unija: Nevtralno: Posredno omenjena prek evrskega območja v primerjavah.
Federal Reserve: Ni omenjeno
Nicolás Maduro: Ni omenjeno
Primož Dolenc: Nevtralno: Nastopa kot govorec in podaja strokovne ocene.
Rusija: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: Osrednji predmet poročanja o gospodarskih napovedih.
Statistični urad Republike Slovenije: Ni omenjeno
Ukrajina: Ni omenjeno
Venezuela: Ni omenjeno
Volodimir Zelenski: Ni omenjeno
Združene države Amerike: Nevtralno: Omenjene prek vpliva trgovinskih politik njihove administracije.

Svet24

Arjana Brezigar: Nevtralno: Govorka, ki podaja tehnične podatke brez meta-vrednotenja.
Banka Slovenije: Nevtralno: Vir informacij in napovedi, brez meta-vrednotenja.
Donald Trump: Ni omenjeno
Evropska centralna banka: Nevtralno: Omenjena le v kontekstu inflacijskega cilja.
Evropska unija: Nevtralno: Posredno omenjena prek evrskega območja.
Federal Reserve: Ni omenjeno
Nicolás Maduro: Ni omenjeno
Primož Dolenc: Nevtralno: Govorec, ki podaja napovedi brez meta-vrednotenja.
Rusija: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: Predmet gospodarske analize brez izrecnega vrednotenja.
Statistični urad Republike Slovenije: Ni omenjeno
Ukrajina: Ni omenjeno
Venezuela: Ni omenjeno
Volodimir Zelenski: Ni omenjeno
Združene države Amerike: Negativno: Negotovost njihovih politik zavira gospodarsko rast.

Tednik Demokracija

Arjana Brezigar: Ni omenjeno
Banka Slovenije: Nevtralno: Navedena kot vir napovedi brez meta-vrednotenja.
Donald Trump: Ni omenjeno
Evropska centralna banka: Ni omenjeno
Evropska unija: Ni omenjeno
Federal Reserve: Ni omenjeno
Nicolás Maduro: Ni omenjeno
Primož Dolenc: Ni omenjeno
Rusija: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: Država je subjekt ekonomskih napovedi brez vrednotenja.
Statistični urad Republike Slovenije: Ni omenjeno
Ukrajina: Ni omenjeno
Venezuela: Ni omenjeno
Volodimir Zelenski: Ni omenjeno
Združene države Amerike: Nevtralno: Omenjene v kontekstu trgovinskih politik administracije.

Viri

articles

article order
6
body
z dodatnimi informacijami po vsej vesti Ljubljana, 22. decembra (STA) - Banka Slovenije je napoved letošnje rasti gospodarstva znižala z 1,3 na 1,0 odstotka. Prihodnje leto naj bi se dvignila na 2,2 odstotka. Letna inflacija naj bi letos dosegla 2,5 odstotka, je na današnji novinarski konferenci povedala direktorica Analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije Arjana Brezigar. Rast se bo prihodnje leto dvignila na 2,2 odstotka, leta 2027 na 2,4 odstotka, leta 2028 pa se bo spustila na 2,1 odstotka. Gospodarska rast bo po besedah namestnika guvernerja Primoža Dolenca letos relativno šibka. "V naslednjem letu se bo po napovedih ponovno dvignila na dva odstotka in bo v nadaljevanju napovednega obdobja presegla rast evrskega območja," je povedal. Skozi celotno obdobje bo rast nekoliko pod potencialno rastjo, kar pomeni, da bomo imeli rahlo negativno proizvodno vrzel, je dodala Brezigar. Tudi inflacija bo nekoliko višja kot v evrskem območju. Razlika je pogojena zlasti z gibanji cen hrane in storitev. Letos bo inflacija v povprečju znašala 2,5 odstotka, leta 2026 se bo spustila na 2,3 odstotka, leta 2027 na 2,2 odstotka. "Do leta 2028 se bo približala inflacijskemu cilju Evropske centralne banke pri okoli dveh odstotkih in hkrati ravni inflacije v evrskem območju," je ocenil Dolenc. Napovedi spremljajo tveganja v zunanjetrgovinskem okolju, geopolitična tveganja in tveganja tudi v domačem okolju, povezana predvsem z dolgoročnimi strukturnimi izzivi. Slovenija bo tako po napovedih letos dosegla najnižjo rast po letu 2020. Gre predvsem za posledico neugodnih gospodarskih gibanj v začetku leta zaradi negotovosti glede trgovinskih politik ZDA. V nadaljevanju se je rast okrepila in bo glede na razpoložljive podatke tudi v zadnjem četrtletju ostala solidna, okoli 0,7-odstotna. Leta 2026 bo okrevanje v veliki meri odražalo vlogo države, od leta 2027 naprej pa bo rast bolj uravnotežena in vzdržna. "Vloga države se bo pokazala posredno prek višjih plač, saj je rast plač v javnem sektorju višja, kar bo pozitivno vplivalo na zasebno potrošnjo. Ob tem bo visoka ostala tudi rast investicij države, predvsem zaradi črpanja sredstev EU. Zelo podobno bo tudi v državah, ki so slovenske trgovinske partnerice, ki bodo imele močan investicijski cikel. Tako bo v letih 2027 in 2028 prispevek neto izvoza ponovno pozitiven in tudi gospodarska rast bo postala bolj široko osnovana, bolj robustna in tudi z vidika javnih financ nekako boljša," je pojasnila Brezigar. Rast zaposlenosti bo v napovednem obdobju šibka, zato je pričakovana krepitev gospodarske rasti pomembno pogojena z rastjo produktivnosti dela. Ob težavnih razmerah v predelovalnih dejavnostih in izvoznem delu gospodarstva se bo zaposlenost letos zmanjšala za 0,5 odstotka, v prihodnjih letih pa ponovno povečevala. Brezposelnost bo ostala nizka, skupaj s pozitivnimi obeti delodajalcev glede prihodnjega zaposlovanja in neugodnimi demografskimi trendi pa kaže še vedno prisotno tesnost trga dela. Tesnost trga dela bo omejevala rast zaposlenosti in ohranjala visoko rast plač, ki je od letos pomembno zaznamovana tudi s plačno reformo javnega sektorja. Nominalna rast plač bo v povprečju celotnega napovednega obdobja znašala 5,4 odstotka. Skozi celotno obdobje bo presegala rast produktivnosti, kar bo nekako tudi potem vplivalo na stroškovne pritiske z naslova dela. S krepitvijo gospodarske rasti se bo zmanjšal razkorak med rastjo produktivnosti in rastjo plač, kar bo potem pomenilo nižje stroške dela proti koncu obdobja in nižji pritisk na inflacijo. Banka Slovenije napovedi dviga minimalne plače v napovedi še ni upoštevala. V splošnem pa to po eni strani vpliva na dvig zasebne potrošnje, po drugi pa gre za stroškovni vidik, ker se "po celotni strukturi plač pojavijo plačni pritiski", je povedala Brezigar. Ob vztrajanju razmeroma visoke rasti cen hrane in storitev bo inflacija v večjem delu napovednega obdobja ostala nekoliko nad dvoodstotnim ciljem. Po naglem spuščanju v letu 2024 se je inflacija od maja letos ponovno nekoliko povišala in bo konec leta znašala 2,5 odstotka. K temu je najpomembneje prispevala okrepljena rast cen hrane kot posledica višjih cen svetovnih prehrambnih surovin, okrepljene rasti stroškov dela in v manjši meri tudi dviga davka na dodano vrednost pri sladkih pijačah. Rast cen hrane in zlasti rast stroškov dela sta ohranjali povišano tudi storitveno inflacijo. Za rast cen hrane, ki je bila v zadnjih mesecih več kot dvakrat višja kot v evrskem območju, so glavni razlogi višje stopnje DDV na sladke pijače in struktura izdatkov, saj gospodinjstva v Sloveniji porabijo relativno več tistih dobrin, ki so se najbolj podražile. "Če bi naš potrošnik imel tako strukturo porabe, kot jo ima potrošnik v evrskem območju, bi bila rast cen hrane nižja za 0,7 odstotne točke," je ponazorila Brezigar. Slovenija, podobno kot številne članice zveze Nato in EU, na srednji rok načrtuje zvišanje obrambne porabe z namenom krepitve varnosti in izpolnjevanja zavez. Višja obrambna poraba lahko začasno spodbudi gospodarsko aktivnost, vendar so zaradi omejenih domačih zmogljivostih in nizke domače proizvodnje vojaške opreme pričakovani učinki razmeroma omejeni. Neto učinek na gospodarsko rast bo po njenih besedah v veliki meri odvisen od uvoznega deleža pri nabavah ter od razmerja med izdatki za plače zaposlenih v vojski, vmesno potrošnjo in investicijami.
language
slv
published at
2025-12-22T11:38:02
source
STA
title
Banka Slovenije napoved letošnje gospodarske rasti znižala na odstotek (dopolnjeno)
url
https://www.sta.si/3502344/
article order
7
body
Gospodarska rast bo po besedah namestnika guvernerja Banke Slovenije Primoža Dolenca letos relativno šibka. "V naslednjem letu se bo po napovedih ponovno dvignila na dva odstotka in bo v nadaljevanju napovednega obdobja presegla rast evrskega območja," je povedal. Skozi celotno obdobje bo rast nekoliko pod potencialno rastjo, kar pomeni, da bomo imeli rahlo negativno proizvodno vrzel, je dodala direktorica Analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije Arjana Brezigar. Tudi inflacija bo nekoliko višja kot v evrskem območju. Razlika je pogojena zlasti z gibanji cen hrane in storitev. Letos bo inflacija v povprečju znašala 2,5 odstotka, leta 2026 se bo spustila na 2,3 odstotka, leta 2027 na 2,2 odstotka. "Do leta 2028 se bo približala inflacijskemu cilju Evropske centralne banke pri okoli dveh odstotkih in hkrati ravni inflacije v evrskem območju," je ocenil Dolenc. Napovedi spremljajo tveganja v zunanjetrgovinskem okolju, geopolitična tveganja in tveganja tudi v domačem okolju, povezana predvsem z dolgoročnimi strukturnimi izzivi. Glede na objavljene gospodarske napovedi bo Slovenija letos dosegla najnižjo rast po letu 2020. Gre predvsem za posledico neugodnih gospodarskih gibanj v začetku leta zaradi negotovosti glede trgovinskih politik ameriške administracije. V nadaljevanju leta se je rast BDP-ja okrepila in bo glede na razpoložljive podatke tudi v zadnjem četrtletju ostala solidna, okoli 0,7-odstotna, kar podpira zlasti izboljšanje kazalnika gospodarske klime. Leta 2026 bo okrevanje v veliki meri odražalo vlogo države, od leta 2027 naprej pa bo rast bolj uravnotežena in vzdržna. Rast zaposlenosti bo medtem v napovednem obdobju šibka, zato je pričakovana krepitev gospodarske rasti pomembno pogojena z rastjo produktivnosti dela. Ob težavnih razmerah v predelovalnih dejavnostih in izvoznem delu gospodarstva se bo zaposlenost letos zmanjšala za 0,5 odstotka, v prihodnjih letih pa ponovno povečevala. Brezposelnost bo ostala nizka, skupaj s pozitivnimi obeti delodajalcev glede prihodnjega zaposlovanja in neugodnimi demografskimi trendi pa kaže še vedno prisotno tesnost trga dela. Ta bo v obdobju napovedi omejevala rast zaposlenosti in ohranjala visoko rast plač, ki je od letos pomembno zaznamovana tudi s plačno reformo javnega sektorja. Nominalna rast plač bo v povprečju celotnega napovednega obdobja znašala 5,4 odstotka. Ob vztrajanju razmeroma visoke rasti cen hrane in storitev bo inflacija v večjem delu napovednega obdobja ostala nekoliko nad dvoodstotnim ciljem. Po naglem spuščanju v letu 2024 se je inflacija od maja letos ponovno nekoliko povišala in bo konec leta znašala 2,5 odstotka. K temu je najpomembneje prispevala okrepljena rast cen hrane kot posledica višjih cen svetovnih prehrambnih surovin, okrepljene rasti stroškov dela in v manjši meri tudi dviga davka na dodano vrednost pri sladkih pijačah. Rast cen hrane in zlasti rast stroškov dela sta ohranjali povišano tudi storitveno inflacijo. Ti dejavniki so skupaj odtehtali negativni prispevek cen energentov, zaznamovan s tečajnimi gibanji, upadanjem svetovnih cen nafte in znižanimi omrežninami v visoki sezoni pri cenah elektrike. Ob predvideni rasti produktivnosti pričakujemo, da se bo razkorak z rastjo plač postopno zmanjševal, s tem pa tudi pritisk stroškov dela na inflacijo. Obenem predpostavljamo tudi stabilizacijo uvoznih cen hrane, je povedala Brezigar.
language
slv
published at
2025-12-22T11:17:00
source
RTV Slovenija
title
Banka Slovenije napoved letošnje rasti BDP-ja znižala na odstotek, kar je najnižja rast po letu 2020
url
https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/banka-slovenije-napoved-letosnje-rasti-bdp-ja-znizala-na-odstotek-kar-je-najnizja-rast-po-letu-2020/768017
article order
5
body
Banka Slovenije je zadnjo napoved objavila junija, ko je napoved letošnje rasti gospodarstva znižala na 1,3 odstotka. Prihodnji dve leti naj bi po takratnih ocenah rast dosegla 2,4 odstotka. Letna inflacija naj bi letos dosegla 2,5 odstotka. Statistični urad je sredi novembra objavil, da je bil bruto domači proizvod v tretjem letošnjem četrtletju realno za 1,7 odstotka večji kot v enakem obdobju lani. Gospodarska rast se je tako glede na drugo letošnje trimesečje precej okrepila. V devetih letošnjih mesecih skupaj je bila medletna rast gospodarske dejavnosti pri 0,7 odstotka.
language
slv
published at
2025-12-22T05:38:11
source
24ur
title
Banka Slovenije bo predstavila najnovejše gospodarske napovedi
url
https://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/banka-slovenije-bo-predstavila-najnovejse-gospodarske-napovedi.html
article order
11
body
Banka Slovenije je v najnovejših napovedih znižala oceno gospodarske rasti za leto 2025 z 1,3 na 1,0 odstotka, kar predstavlja najnižjo raven po letu 2020. V prihodnjih letih naj bi se gospodarska aktivnost postopno krepila: leta 2026 na 2,2 odstotka, leta 2027 na 2,4 odstotka, leta 2028 pa naj bi nekoliko upadla na 2,1 odstotka. Po ocenah namestnika guvernerja Primoža Dolenca in direktorice Analitsko-raziskovalnega centra Arjane Brezigar bo rast v tem obdobju presegala povprečje evrskega območja, a bo še vedno rahlo pod potencialno ravnijo Slovenije, kar pomeni blago negativno proizvodno vrzel, poroča STA. Okrevanje leta 2026 bo v veliki meri temeljilo na državnih spodbudah, od leta 2027 naprej pa naj bi postalo bolj uravnoteženo in trajnostno. Inflacija nad evrskim območjem Inflacija naj bi letos v povprečju dosegla 2,5 odstotka in bo rahlo višja kot v evrskem območju, predvsem zaradi dražjih cen hrane in storitev ter višjih stroškov dela. V prihodnje se bo postopoma umirjala - na 2,3 odstotka leta 2026 in 2,2 odstotka leta 2027 - ter se do leta 2028 približala dvoodstotnemu cilju Evropske centralne banke. Kljub padcu cen energentov so višje cene hrane, povezane s svetovnimi surovinami, dvig DDV na sladke pijače in rast plač ohranjali pritisk na inflacijo, ki se je po lanskem upadu od maja letos spet nekoliko dvignila. Na trgu dela ostaja situacija napeta Letos naj bi se zaposlenost znižala za 0,5 odstotka zaradi težav v predelovalnih dejavnostih in izvozu, v naslednjih letih pa bo rast zaposlenosti šibka. Nizka brezposelnost, demografski izzivi in pozitivni obeti delodajalcev vzdržujejo tesnost trga, kar omejuje možnosti za večjo zaposlenost in spodbuja visoko rast plač, ki jo dodatno krepi reforma v javnem sektorju. Nominalne plače naj bi v celotnem napovednem obdobju rasle povprečno za 5,4 odstotka, zato bo prihodnja gospodarska rast močno odvisna od izboljšanja produktivnosti dela. Napovedi spremljajo številna tveganja, od zunanjetrgovinskih in geopolitičnih do domačih strukturnih izzivov. Slovensko gospodarstvo tako v letu 2025 pričakuje začasno upočasnitev, ki ji bosta sledili postopna okrepitev in stabilizacija v naslednjih letih.
language
slv
published at
2025-12-22T11:58:24
source
Nova24TV
title
Temna napoved Banke Slovenije: Šibka rast, visoka inflacija, upad delovnih mest ...
url
https://nova24tv.si/temna-napoved-banke-slovenije-sibka-rast-visoka-inflacija-upad-delovnih-mest/
article order
1
body
Banka Slovenije je napoved letošnje rasti gospodarstva znižala z 1,3 na 1,0 odstotka. Prihodnje leto naj bi se dvignila na 2,2 odstotka. Letna inflacija naj bi letos dosegla 2,5 odstotka, je na današnji novinarski konferenci povedala direktorica Analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije Arjana Brezigar. Rast se bo prihodnje leto dvignila na 2,2 odstotka, leta 2027 na 2,4 odstotka, leta 2028 pa se bo spustila na 2,1 odstotka. Gospodarska rast bo po besedah namestnika guvernerja Primoža Dolenca letos relativno šibka. "V naslednjem letu se bo po napovedih ponovno dvignila na dva odstotka in bo v nadaljevanju napovednega obdobja presegla rast evrskega območja," je povedal. Skozi celotno obdobje bo rast nekoliko pod potencialno rastjo, kar pomeni, da bomo imeli rahlo negativno proizvodno vrzel, je dodala Brezigar. Tudi inflacija bo nekoliko višja kot v evrskem območju. Razlika je pogojena zlasti z gibanji cen hrane in storitev. Letos bo inflacija v povprečju znašala 2,5 odstotka, leta 2026 se bo spustila na 2,3 odstotka, leta 2027 na 2,2 odstotka. "Do leta 2028 se bo približala inflacijskemu cilju Evropske centralne banke pri okoli dveh odstotkih in hkrati ravni inflacije v evrskem območju," je ocenil Dolenc. Napovedi spremljajo tveganja v zunanjetrgovinskem okolju, geopolitična tveganja in tveganja tudi v domačem okolju, povezana predvsem z dolgoročnimi strukturnimi izzivi. Slovenija bo tako po napovedih letos dosegla najnižjo rast po letu 2020. Gre predvsem za posledico neugodnih gospodarskih gibanj v začetku leta zaradi negotovosti glede trgovinskih politik ZDA. V nadaljevanju se je rast okrepila in bo glede na razpoložljive podatke tudi v zadnjem četrtletju ostala solidna, okoli 0,7-odstotna. Leta 2026 bo okrevanje v veliki meri odražalo vlogo države, od leta 2027 naprej pa bo rast bolj uravnotežena in vzdržna. "Vloga države se bo pokazala posredno prek višjih plač, saj je rast plač v javnem sektorju višja, kar bo pozitivno vplivalo na zasebno potrošnjo. Ob tem bo visoka ostala tudi rast investicij države, predvsem zaradi črpanja sredstev EU. Zelo podobno bo tudi v državah, ki so slovenske trgovinske partnerice, ki bodo imele močan investicijski cikel. Tako bo v letih 2027 in 2028 prispevek neto izvoza ponovno pozitiven in tudi gospodarska rast bo postala bolj široko osnovana, bolj robustna in tudi z vidika javnih financ nekako boljša," je pojasnila Brezigar. Rast zaposlenosti bo v napovednem obdobju šibka, zato je pričakovana krepitev gospodarske rasti pomembno pogojena z rastjo produktivnosti dela. Ob težavnih razmerah v predelovalnih dejavnostih in izvoznem delu gospodarstva se bo zaposlenost letos zmanjšala za 0,5 odstotka, v prihodnjih letih pa ponovno povečevala. Brezposelnost bo ostala nizka, skupaj s pozitivnimi obeti delodajalcev glede prihodnjega zaposlovanja in neugodnimi demografskimi trendi pa kaže še vedno prisotno tesnost trga dela. Tesnost trga dela bo omejevala rast zaposlenosti in ohranjala visoko rast plač, ki je od letos pomembno zaznamovana tudi s plačno reformo javnega sektorja. Nominalna rast plač bo v povprečju celotnega napovednega obdobja znašala 5,4 odstotka. Skozi celotno obdobje bo presegala rast produktivnosti, kar bo nekako tudi potem vplivalo na stroškovne pritiske z naslova dela. S krepitvijo gospodarske rasti se bo zmanjšal razkorak med rastjo produktivnosti in rastjo plač, kar bo potem pomenilo nižje stroške dela proti koncu obdobja in nižji pritisk na inflacijo. Banka Slovenije napovedi dviga minimalne plače v napovedi še ni upoštevala. V splošnem pa to po eni strani vpliva na dvig zasebne potrošnje, po drugi pa gre za stroškovni vidik, ker se "po celotni strukturi plač pojavijo plačni pritiski", je povedala Brezigar. Ob vztrajanju razmeroma visoke rasti cen hrane in storitev bo inflacija v večjem delu napovednega obdobja ostala nekoliko nad dvoodstotnim ciljem. Po naglem spuščanju v letu 2024 se je inflacija od maja letos ponovno nekoliko povišala in bo konec leta znašala 2,5 odstotka. K temu je najpomembneje prispevala okrepljena rast cen hrane kot posledica višjih cen svetovnih prehrambnih surovin, okrepljene rasti stroškov dela in v manjši meri tudi dviga davka na dodano vrednost pri sladkih pijačah. Rast cen hrane in zlasti rast stroškov dela sta ohranjali povišano tudi storitveno inflacijo. Za rast cen hrane, ki je bila v zadnjih mesecih več kot dvakrat višja kot v evrskem območju, so glavni razlogi višje stopnje DDV na sladke pijače in struktura izdatkov, saj gospodinjstva v Sloveniji porabijo relativno več tistih dobrin, ki so se najbolj podražile. "Če bi naš potrošnik imel tako strukturo porabe, kot jo ima potrošnik v evrskem območju, bi bila rast cen hrane nižja za 0,7 odstotne točke," je ponazorila Brezigar. Slovenija, podobno kot številne članice zveze Nato in EU, na srednji rok načrtuje zvišanje obrambne porabe z namenom krepitve varnosti in izpolnjevanja zavez. Višja obrambna poraba lahko začasno spodbudi gospodarsko aktivnost, vendar so zaradi omejenih domačih zmogljivostih in nizke domače proizvodnje vojaške opreme pričakovani učinki razmeroma omejeni. Neto učinek na gospodarsko rast bo po njenih besedah v veliki meri odvisen od uvoznega deleža pri nabavah ter od razmerja med izdatki za plače zaposlenih v vojski, vmesno potrošnjo in investicijami.
language
slv
published at
2025-12-22T12:42:07
source
Dnevnik
title
Napoved letošnje gospodarske rasti znižana na odstotek
url
https://www.dnevnik.si/novice/posel/napoved-letosnje-gospodarske-rasti-znizana-na-odstotek-2775040/
article order
10
body
Po vrsti pesimistični ocen o dogajanju v državi in znižanj napovedi gospodarske rasti, je to dodatno storila še Banka Slovenije. Po novem napovedujejo le še eno odstotno rast. Najnižjo po letu 2020, ki ga je zaznamovala epidemija Covida. V zadnjih mesecih leta 2025 so skoraj vse ključne domače in mednarodne institucije občutno znižale napovedi gospodarske rasti za Slovenijo. Glavni razlogi za popravek navzdol so predvsem šibkejši izvoz, težave v nemškem gospodarstvu (naši ključni trgovinski partnerici) in upočasnitev investicij. Tukaj je pregled institucij, ki so v letošnjem letu znižale napovedi za Slovenijo: Iz Banke Slovenije, kjer so svoje napovedi še dodatno znižali, so napovedali: "Glede na danes objavljene gospodarske napovedi bomo letos v Sloveniji dosegli razmeroma šibko gospodarsko rast okoli 1 odstotka, kar je najnižja rast po letu 2020. Gre predvsem za posledico neugodnih gospodarskih gibanj v začetku leta zaradi negotovosti glede trgovinskih politik ameriške administracije. V nadaljevanju leta se je rast BDP okrepila in bo glede na razpoložljive podatke tudi v zadnjem četrtletju ostala solidna, okoli 0,7-odstotna, kar podpira zlasti izboljšanje kazalnika gospodarske klime. V obdobju 2026-2028 se bo gospodarska rast postopno krepila. Leta 2026 bo okrevanje v veliki meri odražalo vlogo države, od leta 2027 naprej pa bo rast bolj uravnotežena in vzdržna. Rast zaposlenosti bo v napovednem obdobju šibka, zato je pričakovana krepitev gospodarske rasti pomembno pogojena z rastjo produktivnosti dela. Ob težavnih razmerah v predelovalnih dejavnostih in izvoznem delu gospodarstva se bo zaposlenost letos zmanjšala za 0,5 odstotka, v prihodnjih letih pa ponovno povečevala. Brezposelnost bo ostala nizka, skupaj s pozitivnimi obeti delodajalcev glede prihodnjega zaposlovanja in neugodnimi demografskimi trendi pa kaže še vedno prisotno tesnost trga dela. Ta bo v obdobju napovedi omejevala rast zaposlenosti in ohranjala visoko rast plač, ki je od letos pomembno zaznamovana tudi s plačno reformo javnega sektorja. Nominalna rast plač bo v povprečju celotnega napovednega obdobja znašala 5,4 odstotka. Ob vztrajanju razmeroma visoke rasti cen hrane in storitev bo inflacija v večjem delu napovednega obdobja ostala nekoliko nad dvoodstotnim ciljem. Po naglem spuščanju v letu 2024 se je inflacija od maja letos ponovno nekoliko povišala in bo konec leta znašala 2,5 odstotka. K temu je najpomembneje prispevala okrepljena rast cen hrane kot posledica višjih cen svetovnih prehrambnih surovin, okrepljene rasti stroškov dela in v manjši meri tudi dviga davka na dodano vrednost pri sladkih pijačah. Rast cen hrane in zlasti rast stroškov dela sta ohranjali povišano tudi storitveno inflacijo. Ti dejavniki so skupaj odtehtali negativni prispevek cen energentov, zaznamovan s tečajnimi gibanji, upadanjem svetovnih cen nafte in znižanimi omrežninami v visoki sezoni pri cenah elektrike. Ob predvideni rasti produktivnosti pričakujemo, da se bo razkorak z rastjo plač postopno zmanjševal, s tem pa tudi pritisk stroškov dela na inflacijo. Obenem predpostavljamo tudi stabilizacijo uvoznih cen hrane. Povzetek ocen znižanj gospodarskih napovedi drugih institucij je nastal s pomočjo AI (googlov Gemini).
language
slv
published at
2025-12-23T07:59:03
source
Tednik Demokracija
title
Letos najnižja gospodarska rast po letu 2020
url
https://demokracija.si/fokus/letos-najnizja-gospodarska-rast-po-letu-2020/
article order
14
body
Napovedana visoka rast državnih investicij v Nemčiji, v letu 2026 za kar deset odstotkov, bo ugodno vplivala tudi na slovensko gospodarsko rast, je ob predstavitvi najnovejših gospodarskih napovedi povedala Arjana Brezigar, direktorica analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije. Pozitiven učinek bo tako neposreden zaradi večje aktivnosti v Nemčiji, največji slovenski trgovinski partnerici, kot tudi posreden, prekdrugih trgovinskih partneric Slovenije, na primer Avstrije, je povedala Brezigar. Gospodarske napovedi za Slovenijo v prihodnjih letih so v glavnem ugodne; gospodarska rast naj bi se povišala, inflacija naj bi padla, zaposlenost pa bo ostala visoka, kažejo napovedi IMF, Banke Slovenije in vladnega Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Gospodarska rast v prihodnjih letih bo slonela na povečanju investicij države, ugotavlja Banka Slovenije. Investicijska aktivnost države, povezana zlasti s koriščenjem sredstev EU, se bo po napovedi delno prelila tudi v zasebne investicije. Teh bo več zaradi zniževanja negotovosti v zunanjem okolju in ugodnega vpliva znižanj obrestnih mer. Gospodarska rast se bo povišala na 2,2 odstotka v letu 2026 in 2,4 odstotka v letu 2027, v letu 2028 pa se bo umirila na 2,1 odstotka, napoveduje Banka Slovenije. Kljub rasti plač in cen hrane naj bi se inflacija v prihodnjih letih postopoma znižala z letošnjih 2,5 odstotka na 2,3 odstotka leta 2026 in 2,2 odstotka leta 2027 ter se v letu 2028 ustalila pri dveh odstotkih, kar je tudi ciljna vrednost centralne banke. Ob pomanjkanju delovne sile bo brezposelnost ostala nizka, plače pa bodo še naprej rasle. Nominalno v poprečju za 5,4 odstotka letno napoveduje Banka Slovenije, kar pomeni, da bo rast plač tudi v prihodnjih letih presegala stopnjo inflacije. Pri Banki Slovenije ob tem opozarjajo na "vse večji razkorak med zasebnim in javnim sektorjem". V zasebnem sektorju ob upočasnjeni rasti plač zaposlenost nadalje upada, v javnem pa se nadaljuje izrazita rast plač in zaposlovanja, ugotavlja Banka Slovenije. Tudi vladni urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Sloveniji napoveduje rast plač nad stopnjo inflacije in nizko brezposelnost. Število brezposelnih naj bi naslednje leto še nekoliko padlo, z letošnjih 45.100 na 44.500 v letu 2026. Preberite, kakšne so bile razmere na trgu dela v letu, ki se počasi izteka, in kakšne so napovedi za naslednje leto. Vendar ekonomisti hkrati opozarjajo na tveganja za slovensko gospodarstvo in finance - tudi zaradi relativno visokega proračunskega primanjkljaja. S tem ko bo država tudi v prihodnjih letih ohranjala proračunski primanjkljaj blizu mejnih treh odstotkov BDP, bo imela "omejen fiskalni prostor", če bi prišlo do kakšnega šoka, kot je povedala Arjana Brezigar. Misija Mednarodnega denarnega sklada (IMF) je novembra ob obisku Slovenije prav tako opozorila na visok primanjkljaj slovenskega proračuna. "Strokovne službe svetujejo, da bi bilo smiselno ciljati na manjši primanjkljaj z uvedbo ukrepov za omejevanje tekoče porabe. To bi pomagalo zagotoviti, da bo imela država dovolj fiskalnega prostora za soočanje s prihodnjimi izdatkovnimi potrebami," so zapisali pri IMF v zadnjem poročilu po obisku Slovenije. Izpostavili so naraščajoče stroške za pokojnine in zdravstvo zaradi staranja prebivalstva ter višje izdatke na področju obrambe in zelenega in digitalnega prehoda. Projekcije IMF napovedujejo, da bo primanjkljaj sektorja država do leta 2030 ostal pri približno 2,8 odstotka bruto domačega proizvoda, javni dolg pa pri okoli 65 odstotkih bruto domačega proizvoda. IMF Sloveniji priporoča nadaljnje reforme javnega sektorja, učinkovitejše pobiranje davkov, znižanje javnega primanjkljaja in povečanje produktivnosti z višjimi investicijami v raziskave in razvoj. Tako Banka Slovenije kot IMF sta posebej opozorila na problem nizke rasti produktivnosti, kar bo zavrlo rast BDP, tudi zaradi pomanjkanja delavcev. "Za krepitev dolgoročnejše gospodarske rasti so potrebne celovite strukturne reforme, usmerjene v večje naložbe in produktivnost. Vztrajno pomanjkanje usposobljene delovne sile, obremenjujoči administrativni in regulativni postopki, razdrobljen inovacijski ekosistem ter omejeno financiranje mladih in inovativnih podjetij zavirajo naložbe - zlasti naložbe v neopredmetena sredstva, ki so ključno gonilo inovacij in rasti produktivnosti," opozarjajo pri IMF.
language
slv
published at
2025-12-24T06:02:50
source
Bloomberg Adria
title
Kaj čaka slovensko gospodarstvo - napovedi IMF, Umar in Banke Slovenije
url
https://si.bloombergadria.com/ekonomija/evropa/93631/kaj-caka-slovenijo-in-kako-se-bo-odrazilo-dogajanje-v-nemciji-napovedi-imf-umar-in-banke-slovenije/news
article order
2
body
Banka Slovenije je napoved letošnje rasti gospodarstva znižala z 1,3 na en odstotek. Prihodnje leto naj bi se dvignila na 2,2 odstotka. Letna inflacija naj bi letos dosegla 2,5 odstotka, je na današnji novinarski konferenci povedala direktorica Analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije Arjana Brezigar. Rast se bo prihodnje leto dvignila na 2,2 odstotka, leta 2027 na 2,4 odstotka, leta 2028 pa se bo spustila na 2,1 odstotka. Gospodarska rast bo po besedah namestnika guvernerja Primoža Dolenca letos relativno šibka. "V naslednjem letu se bo po napovedih ponovno dvignila na dva odstotka in bo v nadaljevanju napovednega obdobja presegla rast evrskega območja," je povedal. Skozi celotno obdobje bo rast nekoliko pod potencialno rastjo, kar pomeni, da bomo imeli rahlo negativno proizvodno vrzel, je dodala Arjana Brezigar. Tudi inflacija bo nekoliko višja kot v evrskem območju. Razlika je pogojena zlasti z gibanji cen hrane in storitev. Letos bo inflacija v povprečju znašala 2,5 odstotka, leta 2026 se bo spustila na 2,3 odstotka, leta 2027 na 2,2 odstotka. "Do leta 2028 se bo približala inflacijskemu cilju Evropske centralne banke pri okoli dveh odstotkih in hkrati ravni inflacije v evrskem območju," je ocenil Dolenc. Napovedi spremljajo tveganja v zunanjetrgovinskem okolju, geopolitična tveganja in tveganja tudi v domačem okolju, povezana predvsem z dolgoročnimi strukturnimi izzivi. Glede na danes objavljene gospodarske napovedi bo Slovenija letos dosegla najnižjo rast po letu 2020. Gre predvsem za posledico neugodnih gospodarskih gibanj v začetku leta zaradi negotovosti glede trgovinskih politik ameriške administracije. V nadaljevanju leta se je rast BDP okrepila in bo glede na razpoložljive podatke tudi v zadnjem četrtletju ostala solidna, okoli 0,7-odstotna, kar podpira zlasti izboljšanje kazalnika gospodarske klime. Leta 2026 bo okrevanje v veliki meri odražalo vlogo države, od leta 2027 naprej pa bo rast bolj uravnotežena in vzdržna. Rast zaposlenosti bo v napovednem obdobju šibka, zato je pričakovana krepitev gospodarske rasti pomembno pogojena z rastjo produktivnosti dela. Ob težavnih razmerah v predelovalnih dejavnostih in izvoznem delu gospodarstva se bo zaposlenost letos zmanjšala za 0,5 odstotka, v prihodnjih letih pa ponovno povečevala. Brezposelnost bo ostala nizka, skupaj s pozitivnimi obeti delodajalcev glede prihodnjega zaposlovanja in neugodnimi demografskimi trendi pa kaže še vedno prisotno tesnost trga dela. Ta bo v obdobju napovedi omejevala rast zaposlenosti in ohranjala visoko rast plač, ki je od letos pomembno zaznamovana tudi s plačno reformo javnega sektorja. Nominalna rast plač bo v povprečju celotnega napovednega obdobja znašala 5,4 odstotka. Ob vztrajanju razmeroma visoke rasti cen hrane in storitev bo inflacija v večjem delu napovednega obdobja ostala nekoliko nad dvoodstotnim ciljem. Po naglem spuščanju v letu 2024 se je inflacija od maja letos ponovno nekoliko povišala in bo konec leta znašala 2,5 odstotka. K temu je najpomembneje prispevala okrepljena rast cen hrane kot posledica višjih cen svetovnih prehrambnih surovin, okrepljene rasti stroškov dela in v manjši meri tudi dviga davka na dodano vrednost pri sladkih pijačah. Rast cen hrane in zlasti rast stroškov dela sta ohranjali povišano tudi storitveno inflacijo. Ti dejavniki so skupaj odtehtali negativni prispevek cen energentov, zaznamovan s tečajnimi gibanji, upadanjem svetovnih cen nafte in znižanimi omrežninami v visoki sezoni pri cenah elektrike. Ob predvideni rasti produktivnosti pričakujemo, da se bo razkorak z rastjo plač postopno zmanjševal, s tem pa tudi pritisk stroškov dela na inflacijo. Obenem predpostavljamo tudi stabilizacijo uvoznih cen hrane, je povedala Brezigar.
language
slv
published at
2025-12-22T11:00:06
source
SiOL
title
Banka Slovenije znižala napoved letošnje gospodarske rasti
url
https://siol.net/novice/slovenija/banka-slovenije-znizala-napoved-letosnje-gospodarske-rasti-680247
article order
0
body
Banka Slovenije je danes objavila najnovejše napovedi gospodarskih gibanj v Sloveniji. Banka Slovenije je napoved letošnje rasti gospodarstva znižala z 1,3 na 1,0 odstotka. Prihodnje leto naj bi se dvignila na 2,2 odstotka. Letna inflacija naj bi letos dosegla 2,5 odstotka, je na današnji novinarski konferenci po poročanju Slovenske tiskovne agencije (Sta) povedala direktorica Analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije Arjana Brezigar. Gospodarska rast bo po besedah namestnika guvernerja Primoža Dolenca letos relativno šibka. "V naslednjem letu se bo po napovedih ponovno dvignila na dva odstotka in bo v nadaljevanju napovednega obdobja presegla rast evrskega območja," je povedal. Skozi celotno obdobje bo rast nekoliko pod potencialno rastjo, kar pomeni, da bomo imeli rahlo negativno proizvodno vrzel, je dodala Brezigar. Rast gospodarstva se bo prihodnje leto dvignila na 2,2 odstotka, leta 2027 na 2,4 odstotka, leta 2028 pa se bo spustila na 2,1 odstotka. Razlika je pogojena zlasti z gibanji cen hrane in storitev. Letos bo inflacija v povprečju znašala 2,5 odstotka, leta 2026 se bo spustila na 2,3 odstotka, leta 2027 na 2,2 odstotka. "Do leta 2028 se bo približala inflacijskemu cilju Evropske centralne banke pri okoli dveh odstotkih in hkrati ravni inflacije v evrskem območju," je ocenil Dolenc. Napovedi spremljajo tveganja v zunanjetrgovinskem okolju, geopolitična tveganja in tveganja tudi v domačem okolju, povezana predvsem z dolgoročnimi strukturnimi izzivi. Glede na danes objavljene gospodarske napovedi bo Slovenija letos dosegla najnižjo rast po letu 2020. Gre predvsem za posledico neugodnih gospodarskih gibanj v začetku leta zaradi negotovosti glede trgovinskih politik ameriške administracije. V nadaljevanju leta se je rast BDP okrepila in bo glede na razpoložljive podatke tudi v zadnjem četrtletju ostala solidna, okoli 0,7-odstotna, kar podpira zlasti izboljšanje kazalnika gospodarske klime. Leta 2026 bo okrevanje v veliki meri odražalo vlogo države, od leta 2027 naprej pa bo rast bolj uravnotežena in vzdržna. Rast zaposlenosti bo v napovednem obdobju šibka, zato je pričakovana krepitev gospodarske rasti pomembno pogojena z rastjo produktivnosti dela. Ob težavnih razmerah v predelovalnih dejavnostih in izvoznem delu gospodarstva se bo zaposlenost letos zmanjšala za 0,5 odstotka, v prihodnjih letih pa ponovno povečevala. Brezposelnost bo ostala nizka, skupaj s pozitivnimi obeti delodajalcev glede prihodnjega zaposlovanja in neugodnimi demografskimi trendi pa kaže še vedno prisotno tesnost trga dela. Ta bo v obdobju napovedi omejevala rast zaposlenosti in ohranjala visoko rast plač, ki je od letos pomembno zaznamovana tudi s plačno reformo javnega sektorja. Nominalna rast plač bo v povprečju celotnega napovednega obdobja znašala 5,4 odstotka. Ob vztrajanju razmeroma visoke rasti cen hrane in storitev bo inflacija v večjem delu napovednega obdobja ostala nekoliko nad dvoodstotnim ciljem. Po naglem spuščanju v letu 2024 se je inflacija od maja letos ponovno nekoliko povišala in bo konec leta znašala 2,5 odstotka. K temu je najpomembneje prispevala okrepljena rast cen hrane kot posledica višjih cen svetovnih prehrambnih surovin, okrepljene rasti stroškov dela in v manjši meri tudi dviga davka na dodano vrednost pri sladkih pijačah. Rast cen hrane in zlasti rast stroškov dela sta ohranjali povišano tudi storitveno inflacijo. Ti dejavniki so skupaj odtehtali negativni prispevek cen energentov, zaznamovan s tečajnimi gibanji, upadanjem svetovnih cen nafte in znižanimi omrežninami v visoki sezoni pri cenah elektrike. Ob predvideni rasti produktivnosti pričakujemo, da se bo razkorak z rastjo plač postopno zmanjševal, s tem pa tudi pritisk stroškov dela na inflacijo. Obenem predpostavljamo tudi stabilizacijo uvoznih cen hrane, je povedala Brezigar.
language
slv
published at
2025-12-22T11:14:38
source
Svet24
title
Slovenija letos z najnižjo gospodarsko rastjo v zadnjih letih
url
https://svet24.si/novice/gospodarstvo/banka-slovenije-gospodarstvo-inflacija-1869345

source scope

analyzed source count

omitted articles

omitted source count

total source count