MedVrsticami

Predlog nacionalnega stanovanjskega programa v javni obravnavi 22.12.2025

Analiziranih 10 virov Slovenščina

Ministrstvo za solidarno prihodnost je predstavilo predlog Nacionalnega stanovanjskega programa (NSP) za obdobje 2026–2035, ki predstavlja strateški okvir za reševanje dolgotrajne stanovanjske krize v Sloveniji. Osrednji cilj programa je zagotoviti 20.000 dodatnih dostopnih stanovanj v naslednjem desetletju, od tega 16.000 javnih najemnih stanovanj, 3.000 dostopnih stanovanj različnih oblik (vključno z lastniškimi) ter aktivacijo 1.000 praznih enot prek prenovljene javne najemne službe. Program temelji na treh stebrih, ki vključujejo že sprejeto zakonodajo o financiranju, s katero država zagotavlja do 100 milijonov evrov letno oziroma milijardo evrov v desetih letih. Načrt vključuje 60 konkretnih ukrepov na štirih področjih: zagotavljanje netržnih stanovanj, krepitev stanovanjske rabe obstoječega fonda, prenova stavb in izboljšanje podatkovnih evidenc. Med izpostavljenimi novostmi so uvedba dostopnih lastniških stanovanj z omejeno prodajno ceno, možnost dajatve na prazna stanovanja na območjih velikega pomanjkanja, omejevanje kratkoročnega oddajanja v turistične namene ter spodbude za starejše, ki živijo v prevelikih nepremičninah, da bi se preselili v primernejše enote. Program je v javni obravnavi do 23. januarja 2026, sledil pa mu bo podroben akcijski načrt.

Analiza trditev

Trditev	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	24ur	Mladina	Dnevnik	Reporter	Večer	Portal GOV.SI	Žurnal24	Svet24
Stanovanjska politika mora postati osrednja razvojna politika države, usklajena s socialno in okoljsko politiko.	Nekateri viri trditev podpirajo kot ključno vizijo, drugi pa le delno omenjajo usklajevanje.	Delno: Omenjena je koordinacija resorjev in usklajeno delovanje.	Da: Minister Maljevac je to izpostavil kot ključno vizijo programa.	Delno: Program predstavlja strateški okvir in tretji steber področja.	Da: To je ključna vizija programa, ki jo je izpostavil Ploštajner.	Delno: Omenjeno, da je stanovanjska politika v ospredju.	Delno: Omenjena je koordinacija resorjev in strateški okvir politike.	Da: To je izpostavljeno kot osrednja vizija programa in ministra.	Da: To je ključna vizija programa, ki jo je izpostavil minister.	Delno: Omenjena kot temelj socialne politike in razvojna prioriteta.	Da: To je izpostavljena vizija vlade po besedah ministra Maljevca.
V velikih hišah v Sloveniji živi približno 40.000 starejših od 65 let v samskih gospodinjstvih.	Nekateri viri podpirajo trditev, drugi jo omenjajo delno, mnogi pa je ne obravnavajo.	Da: Ocena je 40.000 samskih gospodinjstev starejših nad 65 let v hišah.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Navedeno kot ocena stanja pri naslavljanju praznih stanovanj.	Delno: Omenjene so prevelike hiše, v katerih živijo starejši.	Da: Članek navaja to oceno v kontekstu aktivacije praznih stanovanj.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Delno: Omenja 40.000 samskih gospodinjstev v velikih hišah brez starosti.	Delno: Omenjeno je prilagajanje demografskim spremembam in trendom.
Poleg neprofitnih najemnih stanovanj program uvaja tudi koncept dostopnih lastniških stanovanj.	Nekateri viri podpirajo lastniška stanovanja, drugi jih ne omenjajo.	Da: Omenjen je predlog za oblikovanje modela za lastniška stanovanja.	Delno: Omenjena gradnja dostopnih in drugih stanovanj ter urejanje trga.	Delno: Omenjena je gradnja dostopnih in drugih stanovanj.	Da: Omenjen je predlog za oblikovanje modela za lastniška stanovanja.	Da: Program kot novost uvaja dostopna lastniška stanovanja.	Delno: Omenjen je predlog za oblikovanje modela za lastniška stanovanja.	Delno: Omenja razvoj sistema dostopnih stanovanj, a ne izrecno lastniških.	Ni omenjeno	Da: Izpostavljeno kot nova oblika stanovanj s povratno prodajo.	Ni omenjeno
Novi nacionalni stanovanjski program za obdobje 2026-2035 predvideva gradnjo 20.000 dostopnih stanovanj.	Različni viri navajajo različne številke in poudarke glede stanovanj.	Delno: Program 2025-2035 cilja na 16k javnih, 3k dostopnih in 1k aktiviranih.	Da: Program predvideva 2000 stanovanj letno v 10 letih (20.000 skupaj).	Delno: Članek navaja obdobje 2025-2035 in cilj več dostopnih stanovanj.	Delno: Program 2025-2035 cilja na 20.000 enot (16k javnih, 3k dostopnih, 1k aktiviranih)	Da: Program predvideva skupno 20.000 novih stanovanj do leta 2035.	Da: Program predvideva 16.000 javnih, 3000 dostopnih in 1000 aktiviranih.	Delno: Načrtujejo 16.000 javnih in 3.000 dostopnih stanovanj (skupaj 19.000).	Da: Program cilja na 20 tisoč dostopnih stanovanj do leta 2035.	Ni omenjeno	Delno: Program 2026-2035 omenja gradnjo dostopnih stanovanj.
V letu 2025 bo za financiranje lokalnih skupnosti prek stanovanjskega sklada na voljo 75 milijonov evrov.	Nekateri viri potrjujejo znesek, drugi pa ga ne omenjajo.	Da: Ploštajner navaja 75 mio evrov za lokalne skupnosti v prihodnjem letu.	Da: Ploštajner je navedel točno ta znesek za prihodnje leto (2025).	Ni omenjeno	Da: Navedeno kot predviden znesek za financiranje lokalnih skupnosti v 2025.	Delno: Omenjenih je 65 milijonov ugodnih posojil v letu 2025.	Da: Navedeno kot predviden znesek za financiranje lokalnih skupnosti.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Potrjeno v finančnem načrtu za prihodnje leto prek SSRS.	Da: Ploštajner je napovedal 75 milijonov za lokalne skupnosti v 2025.
Slovenija ima 410 stanovanj na tisoč prebivalcev, kar je pod povprečjem EU, ki znaša 517.	Večina virov ne omenja trditve, nekateri pa opozarjajo na pomanjkanje gradnje.	Ni omenjeno	Delno: Omenjeno, da gradimo malo glede na povprečje EU, a brez številk.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Številke se popolnoma ujemajo s podatki v članku.	Delno: Omenjeno je, da gradimo premalo glede na evropsko povprečje.	Ni omenjeno	Delno: Omenjeno je, da gradimo malo glede na evropsko povprečje.
Program vključuje 4 osnovna področja delovanja, 16 krovnih aktivnosti in 60 konkretnih ukrepov.	Nekateri viri potrjujejo trditev, drugi pa jo ignorirajo.	Da: Navedena so 4 področja, 16 krovnih aktivnosti in 60 ukrepov.	Da: Besedilo eksplicitno navaja te številke področij, aktivnosti in ukrepov.	Ni omenjeno	Da: Ploštajner je navedel točno to število področij, aktivnosti in ukrepov.	Ni omenjeno	Da: Ploštajner je navedel točno to strukturo programa.	Delno: Omenjeni so 4 vsebinski sklopi ukrepov in 5 strateških ciljev.	Da: Sekretar Ploštajner navaja točno to strukturo programa.	Da: Navedeno v opisu vsebine dokumenta s strani ministra.	Da: Državni sekretar je navedel točno te številke strukture programa.
Država bo za gradnjo javnih najemnih stanovanj v naslednjih 10 letih namenila eno milijardo evrov.	Nekateri viri omenjajo zakonsko podlago, drugi pa ne.	Da: Z zakoni zagotovljenih do 100 mio letno, skupaj milijarda v 10 letih.	Da: Zakonska podlaga zagotavlja 100 mio letno do 2034 (milijarda v 10 letih).	Da: Minister je potrdil milijardo evrov za prihodnjih 10 let.	Da: Minister je potrdil zagotovitev milijarde evrov za prihodnjih 10 let.	Da: Predvidenih je 100 milijonov letno oziroma skupno milijarda.	Da: Minister je potrdil zagotovljeno milijardo evrov za prihodnjih 10 let.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Potrjeno s strani ministra na podlagi zakona o financiranju.	Da: Minister je potrdil milijardo evrov za prihodnjih 10 let.
V Sloveniji javna najemna stanovanja predstavljajo le 4 % stanovanjskega fonda, cilj pa je doseči 8 %.	Dnevnik potrjuje podatke, Žurnal24 omenja EU povprečje, ostali ne.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Minister je potrdil trenutne 4 % in ciljnih 8 %.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Delno: Omenja 4 % in cilj približanja povprečju EU, ki je dvakrat večje.	Ni omenjeno
V Sloveniji je bilo leta 2021 okoli 165.000 praznih stanovanj, od tega 87.000 z osnovno infrastrukturo.	Večina virov ne omenja trditve, le Večer potrjuje podatke.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Podatki se ujemajo z navedbami v besedilu za leto 2021.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Delno: Program vključuje ukrepe za aktivacijo praznih stanovanj.
Cene stanovanj v Sloveniji so se od leta 2015 do 2025 zvišale za 109 odstotkov.	Le Večer potrjuje trditev o povišanju cen, ostali viri pa je ne omenjajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek navaja točno to povišanje v navedenem obdobju.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Za uresničitev ciljev stanovanjskega programa bo potrebnih med 4,5 in 5 milijard evrov skupnih sredstev.	Le Večer potrjuje oceno Ministrstva o potrebnih sredstvih.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Ministrstvo ocenjuje potrebe na 4,5 do 5 milijard evrov.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno

claims

Stanovanjska politika mora postati osrednja razvojna politika države, usklajena s socialno in okoljsko politiko.
V velikih hišah v Sloveniji živi približno 40.000 starejših od 65 let v samskih gospodinjstvih.
Poleg neprofitnih najemnih stanovanj program uvaja tudi koncept dostopnih lastniških stanovanj.
Novi nacionalni stanovanjski program za obdobje 2026-2035 predvideva gradnjo 20.000 dostopnih stanovanj.
V letu 2025 bo za financiranje lokalnih skupnosti prek stanovanjskega sklada na voljo 75 milijonov evrov.
Slovenija ima 410 stanovanj na tisoč prebivalcev, kar je pod povprečjem EU, ki znaša 517.
Program vključuje 4 osnovna področja delovanja, 16 krovnih aktivnosti in 60 konkretnih ukrepov.
Država bo za gradnjo javnih najemnih stanovanj v naslednjih 10 letih namenila eno milijardo evrov.
V Sloveniji javna najemna stanovanja predstavljajo le 4 % stanovanjskega fonda, cilj pa je doseči 8 %.
V Sloveniji je bilo leta 2021 okoli 165.000 praznih stanovanj, od tega 87.000 z osnovno infrastrukturo.
Cene stanovanj v Sloveniji so se od leta 2015 do 2025 zvišale za 109 odstotkov.
Za uresničitev ciljev stanovanjskega programa bo potrebnih med 4,5 in 5 milijard evrov skupnih sredstev.

key differences

Cene stanovanj v Sloveniji so se od leta 2015 do 2025 zvišale za 109 odstotkov.: Le Večer potrjuje trditev o povišanju cen, ostali viri pa je ne omenjajo.
Država bo za gradnjo javnih najemnih stanovanj v naslednjih 10 letih namenila eno milijardo evrov.: Nekateri viri omenjajo zakonsko podlago, drugi pa ne.
Novi nacionalni stanovanjski program za obdobje 2026-2035 predvideva gradnjo 20.000 dostopnih stanovanj.: Različni viri navajajo različne številke in poudarke glede stanovanj.
Poleg neprofitnih najemnih stanovanj program uvaja tudi koncept dostopnih lastniških stanovanj.: Nekateri viri podpirajo lastniška stanovanja, drugi jih ne omenjajo.
Program vključuje 4 osnovna področja delovanja, 16 krovnih aktivnosti in 60 konkretnih ukrepov.: Nekateri viri potrjujejo trditev, drugi pa jo ignorirajo.
Slovenija ima 410 stanovanj na tisoč prebivalcev, kar je pod povprečjem EU, ki znaša 517.: Večina virov ne omenja trditve, nekateri pa opozarjajo na pomanjkanje gradnje.
Stanovanjska politika mora postati osrednja razvojna politika države, usklajena s socialno in okoljsko politiko.: Nekateri viri trditev podpirajo kot ključno vizijo, drugi pa le delno omenjajo usklajevanje.
V Sloveniji javna najemna stanovanja predstavljajo le 4 % stanovanjskega fonda, cilj pa je doseči 8 %.: Dnevnik potrjuje podatke, Žurnal24 omenja EU povprečje, ostali ne.
V Sloveniji je bilo leta 2021 okoli 165.000 praznih stanovanj, od tega 87.000 z osnovno infrastrukturo.: Večina virov ne omenja trditve, le Večer potrjuje podatke.
V letu 2025 bo za financiranje lokalnih skupnosti prek stanovanjskega sklada na voljo 75 milijonov evrov.: Nekateri viri potrjujejo znesek, drugi pa ga ne omenjajo.
V velikih hišah v Sloveniji živi približno 40.000 starejših od 65 let v samskih gospodinjstvih.: Nekateri viri podpirajo trditev, drugi jo omenjajo delno, mnogi pa je ne obravnavajo.
Za uresničitev ciljev stanovanjskega programa bo potrebnih med 4,5 in 5 milijard evrov skupnih sredstev.: Le Večer potrjuje oceno Ministrstva o potrebnih sredstvih.

source analyses

24ur

Cene stanovanj v Sloveniji so se od leta 2015 do 2025 zvišale za 109 odstotkov.: Ni omenjeno
Država bo za gradnjo javnih najemnih stanovanj v naslednjih 10 letih namenila eno milijardo evrov.: Da: Minister je potrdil milijardo evrov za prihodnjih 10 let.
Novi nacionalni stanovanjski program za obdobje 2026-2035 predvideva gradnjo 20.000 dostopnih stanovanj.: Delno: Članek navaja obdobje 2025-2035 in cilj več dostopnih stanovanj.
Poleg neprofitnih najemnih stanovanj program uvaja tudi koncept dostopnih lastniških stanovanj.: Delno: Omenjena je gradnja dostopnih in drugih stanovanj.
Program vključuje 4 osnovna področja delovanja, 16 krovnih aktivnosti in 60 konkretnih ukrepov.: Ni omenjeno
Slovenija ima 410 stanovanj na tisoč prebivalcev, kar je pod povprečjem EU, ki znaša 517.: Ni omenjeno
Stanovanjska politika mora postati osrednja razvojna politika države, usklajena s socialno in okoljsko politiko.: Delno: Program predstavlja strateški okvir in tretji steber področja.
V Sloveniji javna najemna stanovanja predstavljajo le 4 % stanovanjskega fonda, cilj pa je doseči 8 %.: Ni omenjeno
V Sloveniji je bilo leta 2021 okoli 165.000 praznih stanovanj, od tega 87.000 z osnovno infrastrukturo.: Ni omenjeno
V letu 2025 bo za financiranje lokalnih skupnosti prek stanovanjskega sklada na voljo 75 milijonov evrov.: Ni omenjeno
V velikih hišah v Sloveniji živi približno 40.000 starejših od 65 let v samskih gospodinjstvih.: Ni omenjeno
Za uresničitev ciljev stanovanjskega programa bo potrebnih med 4,5 in 5 milijard evrov skupnih sredstev.: Ni omenjeno

Dnevnik

Cene stanovanj v Sloveniji so se od leta 2015 do 2025 zvišale za 109 odstotkov.: Ni omenjeno
Država bo za gradnjo javnih najemnih stanovanj v naslednjih 10 letih namenila eno milijardo evrov.: Da: Predvidenih je 100 milijonov letno oziroma skupno milijarda.
Novi nacionalni stanovanjski program za obdobje 2026-2035 predvideva gradnjo 20.000 dostopnih stanovanj.: Da: Program predvideva skupno 20.000 novih stanovanj do leta 2035.
Poleg neprofitnih najemnih stanovanj program uvaja tudi koncept dostopnih lastniških stanovanj.: Da: Program kot novost uvaja dostopna lastniška stanovanja.
Program vključuje 4 osnovna področja delovanja, 16 krovnih aktivnosti in 60 konkretnih ukrepov.: Ni omenjeno
Slovenija ima 410 stanovanj na tisoč prebivalcev, kar je pod povprečjem EU, ki znaša 517.: Ni omenjeno
Stanovanjska politika mora postati osrednja razvojna politika države, usklajena s socialno in okoljsko politiko.: Delno: Omenjeno, da je stanovanjska politika v ospredju.
V Sloveniji javna najemna stanovanja predstavljajo le 4 % stanovanjskega fonda, cilj pa je doseči 8 %.: Da: Minister je potrdil trenutne 4 % in ciljnih 8 %.
V Sloveniji je bilo leta 2021 okoli 165.000 praznih stanovanj, od tega 87.000 z osnovno infrastrukturo.: Ni omenjeno
V letu 2025 bo za financiranje lokalnih skupnosti prek stanovanjskega sklada na voljo 75 milijonov evrov.: Delno: Omenjenih je 65 milijonov ugodnih posojil v letu 2025.
V velikih hišah v Sloveniji živi približno 40.000 starejših od 65 let v samskih gospodinjstvih.: Delno: Omenjene so prevelike hiše, v katerih živijo starejši.
Za uresničitev ciljev stanovanjskega programa bo potrebnih med 4,5 in 5 milijard evrov skupnih sredstev.: Ni omenjeno

Mladina

Cene stanovanj v Sloveniji so se od leta 2015 do 2025 zvišale za 109 odstotkov.: Ni omenjeno
Država bo za gradnjo javnih najemnih stanovanj v naslednjih 10 letih namenila eno milijardo evrov.: Da: Minister je potrdil zagotovitev milijarde evrov za prihodnjih 10 let.
Novi nacionalni stanovanjski program za obdobje 2026-2035 predvideva gradnjo 20.000 dostopnih stanovanj.: Delno: Program 2025-2035 cilja na 20.000 enot (16k javnih, 3k dostopnih, 1k aktiviranih)
Poleg neprofitnih najemnih stanovanj program uvaja tudi koncept dostopnih lastniških stanovanj.: Da: Omenjen je predlog za oblikovanje modela za lastniška stanovanja.
Program vključuje 4 osnovna področja delovanja, 16 krovnih aktivnosti in 60 konkretnih ukrepov.: Da: Ploštajner je navedel točno to število področij, aktivnosti in ukrepov.
Slovenija ima 410 stanovanj na tisoč prebivalcev, kar je pod povprečjem EU, ki znaša 517.: Ni omenjeno
Stanovanjska politika mora postati osrednja razvojna politika države, usklajena s socialno in okoljsko politiko.: Da: To je ključna vizija programa, ki jo je izpostavil Ploštajner.
V Sloveniji javna najemna stanovanja predstavljajo le 4 % stanovanjskega fonda, cilj pa je doseči 8 %.: Ni omenjeno
V Sloveniji je bilo leta 2021 okoli 165.000 praznih stanovanj, od tega 87.000 z osnovno infrastrukturo.: Ni omenjeno
V letu 2025 bo za financiranje lokalnih skupnosti prek stanovanjskega sklada na voljo 75 milijonov evrov.: Da: Navedeno kot predviden znesek za financiranje lokalnih skupnosti v 2025.
V velikih hišah v Sloveniji živi približno 40.000 starejših od 65 let v samskih gospodinjstvih.: Da: Navedeno kot ocena stanja pri naslavljanju praznih stanovanj.
Za uresničitev ciljev stanovanjskega programa bo potrebnih med 4,5 in 5 milijard evrov skupnih sredstev.: Ni omenjeno

Portal GOV.SI

Cene stanovanj v Sloveniji so se od leta 2015 do 2025 zvišale za 109 odstotkov.: Ni omenjeno
Država bo za gradnjo javnih najemnih stanovanj v naslednjih 10 letih namenila eno milijardo evrov.: Ni omenjeno
Novi nacionalni stanovanjski program za obdobje 2026-2035 predvideva gradnjo 20.000 dostopnih stanovanj.: Da: Program cilja na 20 tisoč dostopnih stanovanj do leta 2035.
Poleg neprofitnih najemnih stanovanj program uvaja tudi koncept dostopnih lastniških stanovanj.: Ni omenjeno
Program vključuje 4 osnovna področja delovanja, 16 krovnih aktivnosti in 60 konkretnih ukrepov.: Da: Sekretar Ploštajner navaja točno to strukturo programa.
Slovenija ima 410 stanovanj na tisoč prebivalcev, kar je pod povprečjem EU, ki znaša 517.: Delno: Omenjeno je, da gradimo premalo glede na evropsko povprečje.
Stanovanjska politika mora postati osrednja razvojna politika države, usklajena s socialno in okoljsko politiko.: Da: To je ključna vizija programa, ki jo je izpostavil minister.
V Sloveniji javna najemna stanovanja predstavljajo le 4 % stanovanjskega fonda, cilj pa je doseči 8 %.: Ni omenjeno
V Sloveniji je bilo leta 2021 okoli 165.000 praznih stanovanj, od tega 87.000 z osnovno infrastrukturo.: Ni omenjeno
V letu 2025 bo za financiranje lokalnih skupnosti prek stanovanjskega sklada na voljo 75 milijonov evrov.: Ni omenjeno
V velikih hišah v Sloveniji živi približno 40.000 starejših od 65 let v samskih gospodinjstvih.: Ni omenjeno
Za uresničitev ciljev stanovanjskega programa bo potrebnih med 4,5 in 5 milijard evrov skupnih sredstev.: Ni omenjeno

RTV Slovenija

Cene stanovanj v Sloveniji so se od leta 2015 do 2025 zvišale za 109 odstotkov.: Ni omenjeno
Država bo za gradnjo javnih najemnih stanovanj v naslednjih 10 letih namenila eno milijardo evrov.: Da: Zakonska podlaga zagotavlja 100 mio letno do 2034 (milijarda v 10 letih).
Novi nacionalni stanovanjski program za obdobje 2026-2035 predvideva gradnjo 20.000 dostopnih stanovanj.: Da: Program predvideva 2000 stanovanj letno v 10 letih (20.000 skupaj).
Poleg neprofitnih najemnih stanovanj program uvaja tudi koncept dostopnih lastniških stanovanj.: Delno: Omenjena gradnja dostopnih in drugih stanovanj ter urejanje trga.
Program vključuje 4 osnovna področja delovanja, 16 krovnih aktivnosti in 60 konkretnih ukrepov.: Da: Besedilo eksplicitno navaja te številke področij, aktivnosti in ukrepov.
Slovenija ima 410 stanovanj na tisoč prebivalcev, kar je pod povprečjem EU, ki znaša 517.: Delno: Omenjeno, da gradimo malo glede na povprečje EU, a brez številk.
Stanovanjska politika mora postati osrednja razvojna politika države, usklajena s socialno in okoljsko politiko.: Da: Minister Maljevac je to izpostavil kot ključno vizijo programa.
V Sloveniji javna najemna stanovanja predstavljajo le 4 % stanovanjskega fonda, cilj pa je doseči 8 %.: Ni omenjeno
V Sloveniji je bilo leta 2021 okoli 165.000 praznih stanovanj, od tega 87.000 z osnovno infrastrukturo.: Ni omenjeno
V letu 2025 bo za financiranje lokalnih skupnosti prek stanovanjskega sklada na voljo 75 milijonov evrov.: Da: Ploštajner je navedel točno ta znesek za prihodnje leto (2025).
V velikih hišah v Sloveniji živi približno 40.000 starejših od 65 let v samskih gospodinjstvih.: Ni omenjeno
Za uresničitev ciljev stanovanjskega programa bo potrebnih med 4,5 in 5 milijard evrov skupnih sredstev.: Ni omenjeno

Reporter

Cene stanovanj v Sloveniji so se od leta 2015 do 2025 zvišale za 109 odstotkov.: Ni omenjeno
Država bo za gradnjo javnih najemnih stanovanj v naslednjih 10 letih namenila eno milijardo evrov.: Da: Minister je potrdil zagotovljeno milijardo evrov za prihodnjih 10 let.
Novi nacionalni stanovanjski program za obdobje 2026-2035 predvideva gradnjo 20.000 dostopnih stanovanj.: Da: Program predvideva 16.000 javnih, 3000 dostopnih in 1000 aktiviranih.
Poleg neprofitnih najemnih stanovanj program uvaja tudi koncept dostopnih lastniških stanovanj.: Delno: Omenjen je predlog za oblikovanje modela za lastniška stanovanja.
Program vključuje 4 osnovna področja delovanja, 16 krovnih aktivnosti in 60 konkretnih ukrepov.: Da: Ploštajner je navedel točno to strukturo programa.
Slovenija ima 410 stanovanj na tisoč prebivalcev, kar je pod povprečjem EU, ki znaša 517.: Ni omenjeno
Stanovanjska politika mora postati osrednja razvojna politika države, usklajena s socialno in okoljsko politiko.: Delno: Omenjena je koordinacija resorjev in strateški okvir politike.
V Sloveniji javna najemna stanovanja predstavljajo le 4 % stanovanjskega fonda, cilj pa je doseči 8 %.: Ni omenjeno
V Sloveniji je bilo leta 2021 okoli 165.000 praznih stanovanj, od tega 87.000 z osnovno infrastrukturo.: Ni omenjeno
V letu 2025 bo za financiranje lokalnih skupnosti prek stanovanjskega sklada na voljo 75 milijonov evrov.: Da: Navedeno kot predviden znesek za financiranje lokalnih skupnosti.
V velikih hišah v Sloveniji živi približno 40.000 starejših od 65 let v samskih gospodinjstvih.: Da: Članek navaja to oceno v kontekstu aktivacije praznih stanovanj.
Za uresničitev ciljev stanovanjskega programa bo potrebnih med 4,5 in 5 milijard evrov skupnih sredstev.: Ni omenjeno

STA

Cene stanovanj v Sloveniji so se od leta 2015 do 2025 zvišale za 109 odstotkov.: Ni omenjeno
Država bo za gradnjo javnih najemnih stanovanj v naslednjih 10 letih namenila eno milijardo evrov.: Da: Z zakoni zagotovljenih do 100 mio letno, skupaj milijarda v 10 letih.
Novi nacionalni stanovanjski program za obdobje 2026-2035 predvideva gradnjo 20.000 dostopnih stanovanj.: Delno: Program 2025-2035 cilja na 16k javnih, 3k dostopnih in 1k aktiviranih.
Poleg neprofitnih najemnih stanovanj program uvaja tudi koncept dostopnih lastniških stanovanj.: Da: Omenjen je predlog za oblikovanje modela za lastniška stanovanja.
Program vključuje 4 osnovna področja delovanja, 16 krovnih aktivnosti in 60 konkretnih ukrepov.: Da: Navedena so 4 področja, 16 krovnih aktivnosti in 60 ukrepov.
Slovenija ima 410 stanovanj na tisoč prebivalcev, kar je pod povprečjem EU, ki znaša 517.: Ni omenjeno
Stanovanjska politika mora postati osrednja razvojna politika države, usklajena s socialno in okoljsko politiko.: Delno: Omenjena je koordinacija resorjev in usklajeno delovanje.
V Sloveniji javna najemna stanovanja predstavljajo le 4 % stanovanjskega fonda, cilj pa je doseči 8 %.: Ni omenjeno
V Sloveniji je bilo leta 2021 okoli 165.000 praznih stanovanj, od tega 87.000 z osnovno infrastrukturo.: Ni omenjeno
V letu 2025 bo za financiranje lokalnih skupnosti prek stanovanjskega sklada na voljo 75 milijonov evrov.: Da: Ploštajner navaja 75 mio evrov za lokalne skupnosti v prihodnjem letu.
V velikih hišah v Sloveniji živi približno 40.000 starejših od 65 let v samskih gospodinjstvih.: Da: Ocena je 40.000 samskih gospodinjstev starejših nad 65 let v hišah.
Za uresničitev ciljev stanovanjskega programa bo potrebnih med 4,5 in 5 milijard evrov skupnih sredstev.: Ni omenjeno

Svet24

Cene stanovanj v Sloveniji so se od leta 2015 do 2025 zvišale za 109 odstotkov.: Ni omenjeno
Država bo za gradnjo javnih najemnih stanovanj v naslednjih 10 letih namenila eno milijardo evrov.: Da: Minister je potrdil milijardo evrov za prihodnjih 10 let.
Novi nacionalni stanovanjski program za obdobje 2026-2035 predvideva gradnjo 20.000 dostopnih stanovanj.: Delno: Program 2026-2035 omenja gradnjo dostopnih stanovanj.
Poleg neprofitnih najemnih stanovanj program uvaja tudi koncept dostopnih lastniških stanovanj.: Ni omenjeno
Program vključuje 4 osnovna področja delovanja, 16 krovnih aktivnosti in 60 konkretnih ukrepov.: Da: Državni sekretar je navedel točno te številke strukture programa.
Slovenija ima 410 stanovanj na tisoč prebivalcev, kar je pod povprečjem EU, ki znaša 517.: Delno: Omenjeno je, da gradimo malo glede na evropsko povprečje.
Stanovanjska politika mora postati osrednja razvojna politika države, usklajena s socialno in okoljsko politiko.: Da: To je izpostavljena vizija vlade po besedah ministra Maljevca.
V Sloveniji javna najemna stanovanja predstavljajo le 4 % stanovanjskega fonda, cilj pa je doseči 8 %.: Ni omenjeno
V Sloveniji je bilo leta 2021 okoli 165.000 praznih stanovanj, od tega 87.000 z osnovno infrastrukturo.: Delno: Program vključuje ukrepe za aktivacijo praznih stanovanj.
V letu 2025 bo za financiranje lokalnih skupnosti prek stanovanjskega sklada na voljo 75 milijonov evrov.: Da: Ploštajner je napovedal 75 milijonov za lokalne skupnosti v 2025.
V velikih hišah v Sloveniji živi približno 40.000 starejših od 65 let v samskih gospodinjstvih.: Delno: Omenjeno je prilagajanje demografskim spremembam in trendom.
Za uresničitev ciljev stanovanjskega programa bo potrebnih med 4,5 in 5 milijard evrov skupnih sredstev.: Ni omenjeno

Večer

Cene stanovanj v Sloveniji so se od leta 2015 do 2025 zvišale za 109 odstotkov.: Da: Članek navaja točno to povišanje v navedenem obdobju.
Država bo za gradnjo javnih najemnih stanovanj v naslednjih 10 letih namenila eno milijardo evrov.: Ni omenjeno
Novi nacionalni stanovanjski program za obdobje 2026-2035 predvideva gradnjo 20.000 dostopnih stanovanj.: Delno: Načrtujejo 16.000 javnih in 3.000 dostopnih stanovanj (skupaj 19.000).
Poleg neprofitnih najemnih stanovanj program uvaja tudi koncept dostopnih lastniških stanovanj.: Delno: Omenja razvoj sistema dostopnih stanovanj, a ne izrecno lastniških.
Program vključuje 4 osnovna področja delovanja, 16 krovnih aktivnosti in 60 konkretnih ukrepov.: Delno: Omenjeni so 4 vsebinski sklopi ukrepov in 5 strateških ciljev.
Slovenija ima 410 stanovanj na tisoč prebivalcev, kar je pod povprečjem EU, ki znaša 517.: Da: Številke se popolnoma ujemajo s podatki v članku.
Stanovanjska politika mora postati osrednja razvojna politika države, usklajena s socialno in okoljsko politiko.: Da: To je izpostavljeno kot osrednja vizija programa in ministra.
V Sloveniji javna najemna stanovanja predstavljajo le 4 % stanovanjskega fonda, cilj pa je doseči 8 %.: Ni omenjeno
V Sloveniji je bilo leta 2021 okoli 165.000 praznih stanovanj, od tega 87.000 z osnovno infrastrukturo.: Da: Podatki se ujemajo z navedbami v besedilu za leto 2021.
V letu 2025 bo za financiranje lokalnih skupnosti prek stanovanjskega sklada na voljo 75 milijonov evrov.: Ni omenjeno
V velikih hišah v Sloveniji živi približno 40.000 starejših od 65 let v samskih gospodinjstvih.: Ni omenjeno
Za uresničitev ciljev stanovanjskega programa bo potrebnih med 4,5 in 5 milijard evrov skupnih sredstev.: Da: Ministrstvo ocenjuje potrebe na 4,5 do 5 milijard evrov.

Žurnal24

Cene stanovanj v Sloveniji so se od leta 2015 do 2025 zvišale za 109 odstotkov.: Ni omenjeno
Država bo za gradnjo javnih najemnih stanovanj v naslednjih 10 letih namenila eno milijardo evrov.: Da: Potrjeno s strani ministra na podlagi zakona o financiranju.
Novi nacionalni stanovanjski program za obdobje 2026-2035 predvideva gradnjo 20.000 dostopnih stanovanj.: Ni omenjeno
Poleg neprofitnih najemnih stanovanj program uvaja tudi koncept dostopnih lastniških stanovanj.: Da: Izpostavljeno kot nova oblika stanovanj s povratno prodajo.
Program vključuje 4 osnovna področja delovanja, 16 krovnih aktivnosti in 60 konkretnih ukrepov.: Da: Navedeno v opisu vsebine dokumenta s strani ministra.
Slovenija ima 410 stanovanj na tisoč prebivalcev, kar je pod povprečjem EU, ki znaša 517.: Ni omenjeno
Stanovanjska politika mora postati osrednja razvojna politika države, usklajena s socialno in okoljsko politiko.: Delno: Omenjena kot temelj socialne politike in razvojna prioriteta.
V Sloveniji javna najemna stanovanja predstavljajo le 4 % stanovanjskega fonda, cilj pa je doseči 8 %.: Delno: Omenja 4 % in cilj približanja povprečju EU, ki je dvakrat večje.
V Sloveniji je bilo leta 2021 okoli 165.000 praznih stanovanj, od tega 87.000 z osnovno infrastrukturo.: Ni omenjeno
V letu 2025 bo za financiranje lokalnih skupnosti prek stanovanjskega sklada na voljo 75 milijonov evrov.: Da: Potrjeno v finančnem načrtu za prihodnje leto prek SSRS.
V velikih hišah v Sloveniji živi približno 40.000 starejših od 65 let v samskih gospodinjstvih.: Delno: Omenja 40.000 samskih gospodinjstev v velikih hišah brez starosti.
Za uresničitev ciljev stanovanjskega programa bo potrebnih med 4,5 in 5 milijard evrov skupnih sredstev.: Ni omenjeno

Analiza sentimenta

Entiteta	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	24ur	Mladina	Dnevnik	Reporter	Večer	Portal GOV.SI	Žurnal24	Svet24
DSU	Viri večinoma nevtralno omenjajo dostopna stanovanja, nekateri pa jih sploh ne omenjajo.	Nevtralno: Omenjen kot ponudnik dostopnejših stanovanj.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen kot ponudnik stanovanj po dostopnejših cenah.	Nevtralno: Omenjena kot družba, kjer že nastajajo dostopna stanovanja.	Nevtralno: Omenjena kot organizacija, ki bo ponujala dostopna stanovanja.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena kot organizacija, kjer že vznikajo dostopna stanovanja.	Ni omenjeno
Skupnost občin Slovenije	Nekateri viri nevtralno omenjajo vlogo, drugi pa jih sploh ne omenjajo.	Ni omenjeno	Nevtralno: Posredno omenjena vloga občin pri načrtovanju politike.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena kot predlagateljica pobude za lastniška stanovanja.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjene kot ključni akterji pri aktivaciji zemljišč.	Nevtralno: Posredno omenjena prek sredstev za lokalne skupnosti.
Robert Golob	Različni viri izražajo nevtralne in negativne poglede na vlado.	Nevtralno: Omenjen posredno prek kabineta predsednika vlade.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen posredno preko kabineta predsednika vlade.	Negativno: Avtor kritizira vlado zaradi preoptimističnih obljub.	Nevtralno: Omenjen kabinet predsednika vlade glede delovne skupine.	Negativno: Izpostavljeno neizpolnjevanje prvotnih predvolilnih obljub.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Stanovanjski sklad Republike Slovenije	Viri se osredotočajo na financiranje lokalnih skupnosti, brez nasprotij.	Nevtralno: Omenjen kot kanal za financiranje lokalnih skupnosti.	Nevtralno: Omenjen v kontekstu dokapitalizacije in financiranja občin.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen kot kanal za financiranje lokalnih skupnosti.	Nevtralno: Omenjen kot prejemnik dokapitalizacij za izvedbo projektov.	Nevtralno: Omenjen kot kanal za financiranje lokalnih skupnosti.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen kot izvajalec financiranja lokalnih skladov (prek SSRS).	Nevtralno: Omenjen kot kanal za razdeljevanje sredstev občinam.
SID banka	Viri se osredotočajo na nevtralno vlogo pri ugodnih posojilih.	Nevtralno: Omenjena v vlogi zagotavljanja ugodnih posojil.	Nevtralno: Omenjena zgolj kot vir ugodnih posojil za financiranje.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena kot partner pri zagotavljanju ugodnih posojil.	Nevtralno: Omenjena kot izvajalka sheme ugodnih posojil in subvencij.	Nevtralno: Omenjena kot partner pri zagotavljanju ugodnih posojil.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena kot vir ugodnih posojil za stanovanjske projekte.	Nevtralno: Omenjena kot vir ugodnih posojil za izvajanje programa.
Razvojna banka Sveta Evrope (CEB)	Nekateri viri nevtralno omenjajo podporo projektom, drugi pa ne.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena kot vir ugodnih posojil za stanovanjsko politiko.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena kot pripravljena finančna podpornica projektov.	Nevtralno: Implicirano v sklopu sodelovanja z razvojnimi bankami.
Evropska investicijska banka (EIB)	Dnevnik in Žurnal24 jo omenjata nevtralno kot finančno podporo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena kot vir ugodnih posojil za stanovanjsko politiko.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena kot pripravljena finančna podpornica projektov.	Ni omenjeno
Ljubljana	Le dva vira omenjata mesto nevtralno, osredotočena na najemnine.	Nevtralno: Navedena le kot kraj poročanja (lokacija novinarske konference).	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Izpostavljena kot primer mesta s kritično visokimi najemninami.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Ministrstvo za solidarno prihodnost	Vsi viri obravnavajo entiteto nevtralno, brez vrednotenja.	Nevtralno: Omenjeno kot predlagatelj programa in vir informacij.	Nevtralno: Omenjeno kot pripravljalec programa in vir informacij.	Nevtralno: Omenjeno kot predlagatelj programa v informativnem tonu.	Nevtralno: Omenjeno kot predlagatelj programa in vir informacij.	Nevtralno: Omenjeno kot pripravljalec programa in ukrepov brez vrednotenja.	Nevtralno: Omenjeno v vlogi pripravljavca programa in prejemnika pripomb.	Nevtralno: Predstavljeno kot pripravljalec programa in vir podatkov.	Nevtralno: Omenjeno kot pripravljalec programa brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: Omenjeno kot institucija, kjer je potekala predstavitev programa.	Nevtralno: Omenjeno kot pripravljalec programa in vir informacij.
Simon Maljevac	Viri se osredotočajo na nevtralno predstavitev ciljev in programov, brez nasprotij.	Nevtralno: Citiran kot govorec, ki predstavlja vsebino programa.	Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki predstavlja program brez meta-ocen.	Nevtralno: Govorec, ki predstavlja cilje in ukrepe novega programa.	Nevtralno: Citiran kot govorec, ki predstavlja cilje in ukrepe.	Nevtralno: Citiran kot govorec o ciljih in finančnih sredstvih programa.	Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki predstavlja cilje in ukrepe politike.	Nevtralno: Citiran kot govorec o viziji in ciljih stanovanjske politike.	Nevtralno: Govorec, ki predstavlja program; ni meta-vrednotenja.	Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki predstavlja program in pretekle ukrepe.	Nevtralno: Govorec, ki predstavlja program brez meta-vrednotenja.
Klemen Ploštajner	Vsi viri ga obravnavajo nevtralno, brez nasprotij ali posebnih poudarkov.	Nevtralno: Citiran kot govorec, ki pojasnjuje finančne in tehnične podrobnosti.	Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki pojasnjuje ukrepe in analize.	Nevtralno: Govorec, ki pojasnjuje potrebo po finančni podpori gradnji.	Nevtralno: Citiran kot govorec, ki pojasnjuje finančni okvir.	Nevtralno: Citiran kot govorec o novih sektorjih stanovanj in davkih.	Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki podrobneje pojasnjuje finančni okvir.	Nevtralno: Omenjen kot govorec, ki je predstavil izhodišča programa.	Nevtralno: Govorec, ki pojasnjuje vsebino programa; ni meta-vrednotenja.	Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki podrobno pojasnjuje vsebino in cilje programa.	Nevtralno: Govorec, ki podaja tehnične podrobnosti in podatke.
Evropska unija	Viri se osredotočajo na evropska sredstva, brez čustvenih vrednotenj.	Nevtralno: Posredno omenjena prek evropskih nepovratnih sredstev.	Nevtralno: Omenjena prek evropskega povprečja in kohezijskih sredstev.	Nevtralno: Posredno omenjena prek evropskih nepovratnih sredstev.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu evropskih nepovratnih sredstev.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu usmeritev in virov nepovratnih sredstev.	Nevtralno: Posredno omenjena preko evropskih nepovratnih sredstev.	Nevtralno: Omenjena le v statistični primerjavi cen in fonda stanovanj.	Nevtralno: Omenjena le v kontekstu primerjave z evropskim povprečjem.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu povprečja deleža stanovanj in virov financiranja.	Nevtralno: Omenjena prek evropskih sredstev in povprečja gradnje.
Slovenija	Viri se osredotočajo na različne vidike stanovanjske politike.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu nacionalnega programa in stanovanjske politike.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu primerjave gradnje z evropskim povprečjem.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu državne stanovanjske politike.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu nacionalnega programa in zakonodaje.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu stanovanjskega fonda in politike.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu državne stanovanjske politike.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu statističnih podatkov o trgu nepremičnin.	Nevtralno: Omenjena kot država, ki izvaja stanovanjsko politiko.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu statistike stanovanj in prostorske strategije.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu statistike gradnje stanovanj.

entities

DSU
Skupnost občin Slovenije
Robert Golob
Stanovanjski sklad Republike Slovenije
SID banka
Razvojna banka Sveta Evrope (CEB)
Evropska investicijska banka (EIB)
Ljubljana
Ministrstvo za solidarno prihodnost
Simon Maljevac
Klemen Ploštajner
Evropska unija
Slovenija

key differences

DSU: Viri večinoma nevtralno omenjajo dostopna stanovanja, nekateri pa jih sploh ne omenjajo.
Evropska investicijska banka (EIB): Dnevnik in Žurnal24 jo omenjata nevtralno kot finančno podporo.
Evropska unija: Viri se osredotočajo na evropska sredstva, brez čustvenih vrednotenj.
Klemen Ploštajner: Vsi viri ga obravnavajo nevtralno, brez nasprotij ali posebnih poudarkov.
Ljubljana: Le dva vira omenjata mesto nevtralno, osredotočena na najemnine.
Ministrstvo za solidarno prihodnost: Vsi viri obravnavajo entiteto nevtralno, brez vrednotenja.
Razvojna banka Sveta Evrope (CEB): Nekateri viri nevtralno omenjajo podporo projektom, drugi pa ne.
Robert Golob: Različni viri izražajo nevtralne in negativne poglede na vlado.
SID banka: Viri se osredotočajo na nevtralno vlogo pri ugodnih posojilih.
Simon Maljevac: Viri se osredotočajo na nevtralno predstavitev ciljev in programov, brez nasprotij.
Skupnost občin Slovenije: Nekateri viri nevtralno omenjajo vlogo, drugi pa jih sploh ne omenjajo.
Slovenija: Viri se osredotočajo na različne vidike stanovanjske politike.
Stanovanjski sklad Republike Slovenije: Viri se osredotočajo na financiranje lokalnih skupnosti, brez nasprotij.

source analyses

24ur

DSU: Ni omenjeno
Evropska investicijska banka (EIB): Ni omenjeno
Evropska unija: Nevtralno: Posredno omenjena prek evropskih nepovratnih sredstev.
Klemen Ploštajner: Nevtralno: Govorec, ki pojasnjuje potrebo po finančni podpori gradnji.
Ljubljana: Ni omenjeno
Ministrstvo za solidarno prihodnost: Nevtralno: Omenjeno kot predlagatelj programa v informativnem tonu.
Razvojna banka Sveta Evrope (CEB): Ni omenjeno
Robert Golob: Ni omenjeno
SID banka: Ni omenjeno
Simon Maljevac: Nevtralno: Govorec, ki predstavlja cilje in ukrepe novega programa.
Skupnost občin Slovenije: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: Omenjena v kontekstu državne stanovanjske politike.
Stanovanjski sklad Republike Slovenije: Ni omenjeno

Dnevnik

DSU: Nevtralno: Omenjena kot družba, kjer že nastajajo dostopna stanovanja.
Evropska investicijska banka (EIB): Nevtralno: Omenjena kot vir ugodnih posojil za stanovanjsko politiko.
Evropska unija: Nevtralno: Omenjena v kontekstu usmeritev in virov nepovratnih sredstev.
Klemen Ploštajner: Nevtralno: Citiran kot govorec o novih sektorjih stanovanj in davkih.
Ljubljana: Ni omenjeno
Ministrstvo za solidarno prihodnost: Nevtralno: Omenjeno kot pripravljalec programa in ukrepov brez vrednotenja.
Razvojna banka Sveta Evrope (CEB): Nevtralno: Omenjena kot vir ugodnih posojil za stanovanjsko politiko.
Robert Golob: Negativno: Avtor kritizira vlado zaradi preoptimističnih obljub.
SID banka: Nevtralno: Omenjena kot izvajalka sheme ugodnih posojil in subvencij.
Simon Maljevac: Nevtralno: Citiran kot govorec o ciljih in finančnih sredstvih programa.
Skupnost občin Slovenije: Nevtralno: Omenjena kot predlagateljica pobude za lastniška stanovanja.
Slovenija: Nevtralno: Omenjena v kontekstu stanovanjskega fonda in politike.
Stanovanjski sklad Republike Slovenije: Nevtralno: Omenjen kot prejemnik dokapitalizacij za izvedbo projektov.

Mladina

DSU: Nevtralno: Omenjen kot ponudnik stanovanj po dostopnejših cenah.
Evropska investicijska banka (EIB): Ni omenjeno
Evropska unija: Nevtralno: Omenjena v kontekstu evropskih nepovratnih sredstev.
Klemen Ploštajner: Nevtralno: Citiran kot govorec, ki pojasnjuje finančni okvir.
Ljubljana: Ni omenjeno
Ministrstvo za solidarno prihodnost: Nevtralno: Omenjeno kot predlagatelj programa in vir informacij.
Razvojna banka Sveta Evrope (CEB): Ni omenjeno
Robert Golob: Nevtralno: Omenjen posredno preko kabineta predsednika vlade.
SID banka: Nevtralno: Omenjena kot partner pri zagotavljanju ugodnih posojil.
Simon Maljevac: Nevtralno: Citiran kot govorec, ki predstavlja cilje in ukrepe.
Skupnost občin Slovenije: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: Omenjena v kontekstu nacionalnega programa in zakonodaje.
Stanovanjski sklad Republike Slovenije: Nevtralno: Omenjen kot kanal za financiranje lokalnih skupnosti.

Portal GOV.SI

DSU: Ni omenjeno
Evropska investicijska banka (EIB): Ni omenjeno
Evropska unija: Nevtralno: Omenjena le v kontekstu primerjave z evropskim povprečjem.
Klemen Ploštajner: Nevtralno: Govorec, ki pojasnjuje vsebino programa; ni meta-vrednotenja.
Ljubljana: Ni omenjeno
Ministrstvo za solidarno prihodnost: Nevtralno: Omenjeno kot pripravljalec programa brez meta-vrednotenja.
Razvojna banka Sveta Evrope (CEB): Ni omenjeno
Robert Golob: Ni omenjeno
SID banka: Ni omenjeno
Simon Maljevac: Nevtralno: Govorec, ki predstavlja program; ni meta-vrednotenja.
Skupnost občin Slovenije: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: Omenjena kot država, ki izvaja stanovanjsko politiko.
Stanovanjski sklad Republike Slovenije: Ni omenjeno

RTV Slovenija

DSU: Ni omenjeno
Evropska investicijska banka (EIB): Ni omenjeno
Evropska unija: Nevtralno: Omenjena prek evropskega povprečja in kohezijskih sredstev.
Klemen Ploštajner: Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki pojasnjuje ukrepe in analize.
Ljubljana: Ni omenjeno
Ministrstvo za solidarno prihodnost: Nevtralno: Omenjeno kot pripravljalec programa in vir informacij.
Razvojna banka Sveta Evrope (CEB): Ni omenjeno
Robert Golob: Ni omenjeno
SID banka: Nevtralno: Omenjena zgolj kot vir ugodnih posojil za financiranje.
Simon Maljevac: Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki predstavlja program brez meta-ocen.
Skupnost občin Slovenije: Nevtralno: Posredno omenjena vloga občin pri načrtovanju politike.
Slovenija: Nevtralno: Omenjena v kontekstu primerjave gradnje z evropskim povprečjem.
Stanovanjski sklad Republike Slovenije: Nevtralno: Omenjen v kontekstu dokapitalizacije in financiranja občin.

Reporter

DSU: Nevtralno: Omenjena kot organizacija, ki bo ponujala dostopna stanovanja.
Evropska investicijska banka (EIB): Ni omenjeno
Evropska unija: Nevtralno: Posredno omenjena preko evropskih nepovratnih sredstev.
Klemen Ploštajner: Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki podrobneje pojasnjuje finančni okvir.
Ljubljana: Ni omenjeno
Ministrstvo za solidarno prihodnost: Nevtralno: Omenjeno v vlogi pripravljavca programa in prejemnika pripomb.
Razvojna banka Sveta Evrope (CEB): Ni omenjeno
Robert Golob: Nevtralno: Omenjen kabinet predsednika vlade glede delovne skupine.
SID banka: Nevtralno: Omenjena kot partner pri zagotavljanju ugodnih posojil.
Simon Maljevac: Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki predstavlja cilje in ukrepe politike.
Skupnost občin Slovenije: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: Omenjena v kontekstu državne stanovanjske politike.
Stanovanjski sklad Republike Slovenije: Nevtralno: Omenjen kot kanal za financiranje lokalnih skupnosti.

STA

DSU: Nevtralno: Omenjen kot ponudnik dostopnejših stanovanj.
Evropska investicijska banka (EIB): Ni omenjeno
Evropska unija: Nevtralno: Posredno omenjena prek evropskih nepovratnih sredstev.
Klemen Ploštajner: Nevtralno: Citiran kot govorec, ki pojasnjuje finančne in tehnične podrobnosti.
Ljubljana: Nevtralno: Navedena le kot kraj poročanja (lokacija novinarske konference).
Ministrstvo za solidarno prihodnost: Nevtralno: Omenjeno kot predlagatelj programa in vir informacij.
Razvojna banka Sveta Evrope (CEB): Ni omenjeno
Robert Golob: Nevtralno: Omenjen posredno prek kabineta predsednika vlade.
SID banka: Nevtralno: Omenjena v vlogi zagotavljanja ugodnih posojil.
Simon Maljevac: Nevtralno: Citiran kot govorec, ki predstavlja vsebino programa.
Skupnost občin Slovenije: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: Omenjena v kontekstu nacionalnega programa in stanovanjske politike.
Stanovanjski sklad Republike Slovenije: Nevtralno: Omenjen kot kanal za financiranje lokalnih skupnosti.

Svet24

DSU: Ni omenjeno
Evropska investicijska banka (EIB): Ni omenjeno
Evropska unija: Nevtralno: Omenjena prek evropskih sredstev in povprečja gradnje.
Klemen Ploštajner: Nevtralno: Govorec, ki podaja tehnične podrobnosti in podatke.
Ljubljana: Ni omenjeno
Ministrstvo za solidarno prihodnost: Nevtralno: Omenjeno kot pripravljalec programa in vir informacij.
Razvojna banka Sveta Evrope (CEB): Nevtralno: Implicirano v sklopu sodelovanja z razvojnimi bankami.
Robert Golob: Ni omenjeno
SID banka: Nevtralno: Omenjena kot vir ugodnih posojil za izvajanje programa.
Simon Maljevac: Nevtralno: Govorec, ki predstavlja program brez meta-vrednotenja.
Skupnost občin Slovenije: Nevtralno: Posredno omenjena prek sredstev za lokalne skupnosti.
Slovenija: Nevtralno: Omenjena v kontekstu statistike gradnje stanovanj.
Stanovanjski sklad Republike Slovenije: Nevtralno: Omenjen kot kanal za razdeljevanje sredstev občinam.

Večer

DSU: Ni omenjeno
Evropska investicijska banka (EIB): Ni omenjeno
Evropska unija: Nevtralno: Omenjena le v statistični primerjavi cen in fonda stanovanj.
Klemen Ploštajner: Nevtralno: Omenjen kot govorec, ki je predstavil izhodišča programa.
Ljubljana: Nevtralno: Izpostavljena kot primer mesta s kritično visokimi najemninami.
Ministrstvo za solidarno prihodnost: Nevtralno: Predstavljeno kot pripravljalec programa in vir podatkov.
Razvojna banka Sveta Evrope (CEB): Ni omenjeno
Robert Golob: Negativno: Izpostavljeno neizpolnjevanje prvotnih predvolilnih obljub.
SID banka: Ni omenjeno
Simon Maljevac: Nevtralno: Citiran kot govorec o viziji in ciljih stanovanjske politike.
Skupnost občin Slovenije: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: Omenjena v kontekstu statističnih podatkov o trgu nepremičnin.
Stanovanjski sklad Republike Slovenije: Ni omenjeno

Žurnal24

DSU: Nevtralno: Omenjena kot organizacija, kjer že vznikajo dostopna stanovanja.
Evropska investicijska banka (EIB): Nevtralno: Omenjena kot pripravljena finančna podpornica projektov.
Evropska unija: Nevtralno: Omenjena v kontekstu povprečja deleža stanovanj in virov financiranja.
Klemen Ploštajner: Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki podrobno pojasnjuje vsebino in cilje programa.
Ljubljana: Ni omenjeno
Ministrstvo za solidarno prihodnost: Nevtralno: Omenjeno kot institucija, kjer je potekala predstavitev programa.
Razvojna banka Sveta Evrope (CEB): Nevtralno: Omenjena kot pripravljena finančna podpornica projektov.
Robert Golob: Ni omenjeno
SID banka: Nevtralno: Omenjena kot vir ugodnih posojil za stanovanjske projekte.
Simon Maljevac: Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki predstavlja program in pretekle ukrepe.
Skupnost občin Slovenije: Nevtralno: Omenjene kot ključni akterji pri aktivaciji zemljišč.
Slovenija: Nevtralno: Omenjena v kontekstu statistike stanovanj in prostorske strategije.
Stanovanjski sklad Republike Slovenije: Nevtralno: Omenjen kot izvajalec financiranja lokalnih skladov (prek SSRS).

Viri

articles

article order
6
body
z dodatnimi informacijami od 6. odstavka Ljubljana, 23. decembra (STA) - Ministrstvo za solidarno prihodnost je danes v javno obravnavo poslalo predlog nacionalnega stanovanjskega programa za obdobje 2025-2035. Ta poleg stanovanjske zakonodaje predstavlja tretji steber področja, katerega osrednji cilj je zagotoviti več dostopnih javnih najemnih stanovanj, je dejal minister Simon Maljevac. Program vključuje ukrepe, ki se navezujejo na odpravo primanjkljaja javnih najemnih stanovanj, gradnjo primernega števila dostopnih in drugih stanovanj, urejanje stanovanjskega trga, aktivacijo obstoječih stanovanjskih enot, obnovo stavbnega fonda in njegovo prilagajanje demografskim trendom ter krepitev pogojev za izvajanje stanovanjske politike, ki temelji na podatkih, je minister povedal na današnji novinarski konferenci. "Nacionalni stanovanjski program bo začrtal stanovanjsko politiko države za 10 let ter predstavlja strateški okvir in načrt, kako odgovoriti na izzive, ki so se pojavili na področju oblikovanja uspešne stanovanjske politike," je poudaril. Spomnil je na sprejem novele stanovanjskega zakona ter zakona o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj. "Z njima smo za prihodnjih 10 let zagotovili do 100 milijonov evrov, skupaj milijardo evrov," je dodal. V času sedanjega programa, ki se izteka z letošnjim letom, je bilo po njegovih besedah zgrajeno premalo javnih najemnih stanovanj. Zato je ključno, da z novim zagotovimo državne finančne podpore gradnji, je dodal državni sekretar Klemen Ploštajner. Poleg zakonskih sredstev se zagotavljajo dodatna sredstva preko oblikovanja ugodnih posojil s sodelovanjem z razvojnimi bankami, ključnega pomena pa bodo tudi druga evropska nepovratna sredstva. "Cilj finančnega okvira je zagotoviti kombinacijo namenskih virov. Za prihodnje leto se predvideva, da bo za financiranje lokalnih skupnosti prek stanovanjskega sklada na voljo 75 milijonov evrov, prek SID banke in sodelovanja z razvojnimi bankami okoli 65 milijonov evrov ugodnih posojil ter da se bo začelo izvajati dodeljevanje nepovratnih sredstev v višini 42 milijonov evrov iz kohezijske politike," je navedel Ploštajner. V programu, s katerim želijo doseči, da bosta ponudba in povpraševanje po stanovanjih bolj usklajena, so po njegovih besedah predvidena štiri osnovna področja delovanja, 16 krovnih aktivnosti in 60 ukrepov. Eden glavnih sklopov aktivnosti je zagotavljanje netržnih stanovanj, poleg javnih najemnih bodo razvijali tudi druge tipe stanovanj, ki jih bodo po dostopnejših cenah in najemninah ponujali DSU, zadruge in druge organizacije, je povedal. S programom želijo krepiti stanovanjsko rabo ter opredeliti območja pomanjkanja, ukrepe za naslavljanje praznih stanovanj ter opredeliti predkupne pravice in minimalni delež javnih najemnih stanovanj na posameznih zemljiščih. Na področju aktivacije praznih stanovanj želijo okrepiti delovanje javne najemne službe in opredeliti stimulacije za menjavo. "Ocena je, da imamo 40.000 samskih gospodinjstev, v katerih v velikih hišah živijo starejši od 65 let," je ponazoril. Pri predvideni gradnji so se oprli na strategijo prostorskega razvoja. Za najemni trg se predvidevajo ukrepi za hitrejše reševanje sporov, bolj uravnotežene pravice in oblike spodbud za dolgoročno oddajanje. Predvidena je prenova stavbnega fonda, v okviru prenove zasebnega fonda pa je ključen poudarek na predvsem na dostopnosti teh stanovanj za starejše. Ob tem je cilj tudi zbiranje podatkov in urejanje evidenc, je naštel Ploštajner. "V kabinetu predsednika vlade bodo oblikovali delovno skupino, ki bo koordinirala ključne resorje z namenom usklajenega delovanja," je dejal sekretar. Za nacionalni program bodo počakali na odziv javnosti in stroke, tudi glede predlogov za denimo predlog za oblikovanje modela za lastniška stanovanja, pri čemer je osnovni namen, da stanovanja trajno ostajajo dostopna za prihodnje generacije. Nato bodo pripravili akcijski načrt, ki bo opredelil časovnico izvajanja vseh ukrepov. Po ocenah na trgu primanjkuje nekaj več kot 20.000 javnih najemnih stanovanj. V času trajanja stanovanjskega programa je cilj zagotovili 16.000 enot v okviru javnih najemnih stanovanj, 3000 dostopnih stanovanj v različnih oblik in 1000 stanovanj, ki bi se aktivirale preko prenovljene javne najemne službe. V tem mandatu je bilo zgrajenih 2000 javnih najemnih stanovanj, v fazi pridobivanja dovoljenj, v gradnji ali tik pred njo pa nekaj več kot 2500 stanovanj. Kot je pojasnil Ploštajner, je trenutno v gradnji nekaj več kot 550 stanovanj, več kot 700 stanovanj ima pridobljeno gradbeno dovoljenje, več kot 1300 stanovanj je v procesu pridobivanja gradbenega dovoljenja, precej jih je v drugih fazah priprave. S sprejemom novega nacionalnega stanovanjskega programa s finančnim okvirom pa pričakujejo aktivacijo projektov tudi na lokalni ravni.
language
slv
published at
2025-12-23T11:43:53
source
STA
title
Predlog nacionalnega stanovanjskega programa v javno obravnavo (dopolnjeno)
url
https://www.sta.si/3502700/
article order
1
body
Podrobnosti novega nacionalnega stanovanjskega programa (2026-2035), ki je bil poslan v javno obravnavo, sta na novinarski konferenci predstavila minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac in državni sekretar na ministrstvu Klemen Ploštajner. Ministrstvo je sicer nov program pripravilo ob izteku veljavnosti sedanjega desetletnega programa in ob začetku, kot pravi, sistematičnega urejanja stanovanjskega področja. Osrednji del je zagotoviti več dostopnih javnih najemnih stanovanj. Tako je vlada v svojem mandatu med drugim večkrat dokapitalizirala republiški stanovanjski sklad za skupno okoli 150 milijonov evrov, DZ pa je sprejel zakonsko podlago za zagotovitev 100 milijonov evrov letno do leta 2034, torej milijardo evrov v desetih letih. S tem naj bi po ocenah ministrstva omogočili gradnjo do 2000 stanovanj letno. Novi nacionalni stanovanjski program naj bi po pričakovanjih ministrstva obrnil trende pomanjkanja in slabše dostopnosti stanovanj ter nizke stanovanjske mobilnosti. Začrtal naj bi usmeritve, podrobnejše ukrepe pa naj bi opredelil akcijski načrt. Program vključuje ukrepe, ki se navezujejo na odpravo primanjkljaja javnih najemnih stanovanj, gradnjo primernega števila dostopnih in drugih stanovanj, urejanje stanovanjskega trga, aktivacijo obstoječih stanovanjskih enot, obnovo stavbnega fonda in njegovo prilagajanje demografskim trendom ter krepitev pogojev za izvajanje stanovanjske politike, ki temelji na podatkih, je minister povedal na novinarski konferenci. Minister Maljevac je poudaril, da je bilo v zadnjih desetih letih "zagotovo zgrajeno premalo javnih najemnih stanovanj, sploh glede na potrebe". Med razlogi za to je poudaril odsotnost državne finančne podpore gradnji, odsotnost strateškega načrtovanja gradnje in dejstvo, da program ni temeljil na podatkih in raziskavah. "Te napake smo pri snovanju našega nacionalnega stanovanjskega programa odpravili," je zatrdil. "Naš osnovni namen je, da z obsežno gradnjo javnih najemnih stanovanj v prihodnjih desetih letih dvignemo kakovost življenja za ljudi in pa tudi, da z drugimi ukrepi oblikujemo stanovanjski trg, ki bo omogočal reševanje stanovanjskega vprašanja mladim," je bistvo programa povzel Maljevac. "Nov nacionalni stanovanjski program temelji na načelu, da so stanovanja namenjena bivanju in da mora biti vsem omogočen dostop do kakovostnih, dostopnih in varnih domov in zato je ključna vizija nacionalnega stanovanjskega programa, da stanovanjska politika postane osrednja razvojna politika, ki se izvaja usklajeno s socialno, okoljsko, prostorsko, gospodarsko in regionalno politiko," je poudaril minister. Kot je dejal državni sekretar na ministrstvu Klemen Ploštajner, bo med drugim treba okrepiti aktivnosti na področju zagotavljanja sredstev in zemljišč ter okrepiti vlogo občin pri načrtovanju in izvajanju stanovanjske politike, prav tako pa da bo treba povezati stanovanjsko politiko z drugimi - demografsko, socialno, zdravstveno in energetsko. V programu so sicer predvidena štiri osnovna področja delovanja s 16 krovnimi aktivnostmi, ki skupno obsegajo 60 ukrepov. Ploštajner je poudaril, da so ukrepi zastavljeni na podlagi izhodiščnih analiz in osnovnega problema, da "ponudba zaostaja za povpraševanjem". "V Sloveniji gradimo relativno malo stanovanj, če se primerjamo z evropskim povprečjem," je opozoril. Poleg zakonskih sredstev se zagotavljajo dodatna sredstva prek oblikovanja ugodnih posojil s sodelovanjem z razvojnimi bankami, ključnega pomena pa bodo tudi druga evropska nepovratna sredstva. "Cilj finančnega okvira je zagotoviti kombinacijo namenskih virov. Za prihodnje leto se predvideva, da bo za financiranje lokalnih skupnosti prek stanovanjskega sklada na voljo 75 milijonov evrov, prek SID banke in sodelovanja z razvojnimi bankami okoli 65 milijonov evrov ugodnih posojil ter da se bo začelo izvajati dodeljevanje nepovratnih sredstev v višini 42 milijonov evrov iz kohezijske politike," je navedel Ploštajner. Vse tri vladajoče stranke so sicer sprva podpisale zavezo o izgradnji 30.000 neprofitnih najemnih stanovanj, a so nato že koalicijski pogodbi številko znižale na 20.000. Po koalicijskem vrhu je bilo napovedanih 5000 stanovanj do konca mandata in vzpostavitev sistema, ki bi po letu 2026 zagotovil 3000 novih stanovanj na leto, zdaj pa je ta številka torej postavljena pri 2000 stanovanjih letno. Na prelomljene obljube koalicije na področju stanovanjske politike so pretekli teden opozorili tudi v civilni iniciativi Glas ljudstva.
language
slv
published at
2025-12-23T12:02:26
source
RTV Slovenija
title
Maljevac: Novi nacionalni stanovanjski program temelji na načelu, da so stanovanja namenjena bivanju
url
https://www.rtvslo.si/slovenija/maljevac-novi-nacionalni-stanovanjski-program-temelji-na-nacelu-da-so-stanovanja-namenjena-bivanju/768121
article order
3
body
Ministrstvo za solidarno prihodnost je v javno obravnavo poslalo predlog nacionalnega stanovanjskega programa za obdobje 2025-2035. Ta poleg stanovanjske zakonodaje predstavlja tretji steber področja, katerega osrednji cilj je zagotoviti več dostopnih javnih najemnih stanovanj, je dejal minister Simon Maljevac. Program vključuje ukrepe, ki se navezujejo na odpravo primanjkljaja javnih najemnih stanovanj, gradnjo primernega števila dostopnih in drugih stanovanj, urejanje stanovanjskega trga, aktivacijo obstoječih stanovanjskih enot, obnovo stavbnega fonda in njegovo prilagajanje demografskim trendom ter krepitev pogojev za izvajanje stanovanjske politike, ki temelji na podatkih, je minister povedal na današnji novinarski konferenci. "Nacionalni stanovanjski program bo začrtal stanovanjsko politiko države za 10 let ter predstavlja strateški okvir in načrt, kako odgovoriti na izzive, ki so se pojavili na področju oblikovanja uspešne stanovanjske politike," je poudaril. Spomnil je na sprejem novele stanovanjskega zakona ter zakona o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj. "Z njima smo za prihodnjih 10 let zagotovili do 100 milijonov evrov, skupaj milijardo evrov," je dodal. V času sedanjega programa, ki se izteka z letošnjim letom, je bilo po njegovih besedah zgrajeno premalo javnih najemnih stanovanj. Zato je ključno, da z novim zagotovimo državne finančne podpore gradnji, je dodal državni sekretar Klemen Ploštajner. Poleg zakonskih sredstev se zagotavljajo dodatna sredstva prek oblikovanja ugodnih posojil s sodelovanjem z razvojnimi bankami, ključnega pomena pa bodo tudi druga evropska nepovratna sredstva.
language
slv
published at
2025-12-23T13:34:17
source
24ur
title
Predlog nacionalnega stanovanjskega programa v javni obravnavi
url
https://www.24ur.com/novice/slovenija/predlog-nacionalnega-stanovanjskega-programa-v-javni-obravnavi.html
article order
0
body
Ministrstvo za solidarno prihodnost je danes v javno obravnavo poslalo predlog nacionalnega stanovanjskega programa za obdobje 2025-2035. Ta poleg stanovanjske zakonodaje predstavlja tretji steber področja, katerega osrednji cilj je zagotoviti več dostopnih javnih najemnih stanovanj, je dejal minister Simon Maljevac. Program vključuje ukrepe, ki se navezujejo na odpravo primanjkljaja javnih najemnih stanovanj, gradnjo primernega števila dostopnih in drugih stanovanj, urejanje stanovanjskega trga, aktivacijo obstoječih stanovanjskih enot, obnovo stavbnega fonda in njegovo prilagajanje demografskim trendom ter krepitev pogojev za izvajanje stanovanjske politike, ki temelji na podatkih, je minister povedal na današnji novinarski konferenci. "Naš osnovni namen je, da z obsežno gradnjo javnih najemnih stanovanj v prihodnjih desetih letih dvignemo kakovost življenja za ljudi in pa tudi, da z drugimi ukrepi oblikujemo stanovanjski trg, ki bo omogočal reševanje stanovanjskega vprašanja mladim." "Nacionalni stanovanjski program bo začrtal stanovanjsko politiko države za 10 let ter predstavlja strateški okvir in načrt, kako odgovoriti na izzive, ki so se pojavili na področju oblikovanja uspešne stanovanjske politike," je poudaril. Spomnil je na sprejem novele stanovanjskega zakona ter zakona o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj. "Z njima smo za prihodnjih 10 let zagotovili do 100 milijonov evrov, skupaj milijardo evrov," je dodal. V času sedanjega programa, ki se izteka z letošnjim letom, je bilo po njegovih besedah zgrajeno premalo javnih najemnih stanovanj. Zato je ključno, da z novim zagotovimo državne finančne podpore gradnji, je dodal državni sekretar Klemen Ploštajner. Poleg zakonskih sredstev se zagotavljajo dodatna sredstva preko oblikovanja ugodnih posojil s sodelovanjem z razvojnimi bankami, ključnega pomena pa bodo tudi druga evropska nepovratna sredstva. "Cilj finančnega okvira je zagotoviti kombinacijo namenskih virov. Za prihodnje leto se predvideva, da bo za financiranje lokalnih skupnosti prek stanovanjskega sklada na voljo 75 milijonov evrov, prek SID banke in sodelovanja z razvojnimi bankami okoli 65 milijonov evrov ugodnih posojil ter da se bo začelo izvajati dodeljevanje nepovratnih sredstev v višini 42 milijonov evrov iz kohezijske politike," je navedel Ploštajner. "Nov nacionalni stanovanjski program temelji na načelu, da so stanovanja namenjena bivanju in da mora biti vsem omogočen dostop do kakovostnih, dostopnih in varnih domov in zato je ključna vizija nacionalnega stanovanjskega programa, da stanovanjska politika postane osrednja razvojna politika, ki se izvaja usklajeno s socialno, okoljsko, prostorsko, gospodarsko in regionalno politiko." V programu, s katerim želijo doseči, da bosta ponudba in povpraševanje po stanovanjih bolj usklajena, so po njegovih besedah predvidena štiri osnovna področja delovanja, 16 krovnih aktivnosti in 60 ukrepov. Eden glavnih sklopov aktivnosti je zagotavljanje netržnih stanovanj, poleg javnih najemnih bodo razvijali tudi druge tipe stanovanj, ki jih bodo po dostopnejših cenah in najemninah ponujali DSU, zadruge in druge organizacije, je povedal. S programom želijo krepiti stanovanjsko rabo ter opredeliti območja pomanjkanja, ukrepe za naslavljanje praznih stanovanj ter opredeliti predkupne pravice in minimalni delež javnih najemnih stanovanj na posameznih zemljiščih. Na področju aktivacije praznih stanovanj želijo okrepiti delovanje javne najemne službe in opredeliti stimulacije za menjavo. "Ocena je, da imamo 40.000 samskih gospodinjstev, v katerih v velikih hišah živijo starejši od 65 let," je ponazoril. Pri predvideni gradnji so se oprli na strategijo prostorskega razvoja. Za najemni trg se predvidevajo ukrepi za hitrejše reševanje sporov, bolj uravnotežene pravice in oblike spodbud za dolgoročno oddajanje. Predvidena je prenova stavbnega fonda, v okviru prenove zasebnega fonda pa je ključen poudarek na predvsem na dostopnosti teh stanovanj za starejše. Ob tem je cilj tudi zbiranje podatkov in urejanje evidenc, je naštel Ploštajner. "V kabinetu predsednika vlade bodo oblikovali delovno skupino, ki bo koordinirala ključne resorje z namenom usklajenega delovanja," je dejal sekretar. Za nacionalni program bodo počakali na odziv javnosti in stroke, tudi glede predlogov za denimo predlog za oblikovanje modela za lastniška stanovanja, pri čemer je osnovni namen, da stanovanja trajno ostajajo dostopna za prihodnje generacije. Nato bodo pripravili akcijski načrt, ki bo opredelil časovnico izvajanja vseh ukrepov. Po ocenah na trgu primanjkuje nekaj več kot 20.000 javnih najemnih stanovanj. V času trajanja stanovanjskega programa je cilj zagotovili 16.000 enot v okviru javnih najemnih stanovanj, 3000 dostopnih stanovanj v različnih oblik in 1000 stanovanj, ki bi se aktivirale preko prenovljene javne najemne službe. V tem mandatu je bilo zgrajenih 2000 javnih najemnih stanovanj, v fazi pridobivanja dovoljenj, v gradnji ali tik pred njo pa nekaj več kot 2500 stanovanj. Kot je pojasnil Ploštajner, je trenutno v gradnji nekaj več kot 550 stanovanj, več kot 700 stanovanj ima pridobljeno gradbeno dovoljenje, več kot 1300 stanovanj je v procesu pridobivanja gradbenega dovoljenja, precej jih je v drugih fazah priprave. S sprejemom novega nacionalnega stanovanjskega programa s finančnim okvirom pa pričakujejo aktivacijo projektov tudi na lokalni ravni.
language
slv
published at
2025-12-23T13:02:54
source
Mladina
title
"Stanovanja so namenjena bivanju"
url
https://www.mladina.si/245687/solidarna-prihodnost-stanovanja-so-namenjena-bivanju/
article order
14
body
Ob koncu mandata, ki izboljšanja razmer na stanovanjskem področju še ni prinesel, ministrstvo za solidarno prihodnost prihaja z novim nacionalnim stanovanjskim programom. ta v naslednjem desetletju predvideva skupno 20.000 novih javnih oziroma dostopnih stanovanj, vključno z dostopnimi lastniškimi. Da bi morali bolj spodbujati dostop do lastniških stanovanj, je med drugim predlagala tudi Skupnost občin Slovenije. Ministrstvo za solidarno prihodnost je pripravilo nov nacionalni stanovanjski program 2026-2035, ki opredeljuje ukrepe, s katerimi naj bi v prihodnjih letih ublažili veliko krizo na stanovanjskem področju. Kljub velikim obljubam aktualne vlade, zlasti kar zadeva gradnjo novih javnih stanovanj, so se te izkazale za nekoliko preoptimistične, saj za to ni bilo niti realnih podlag, celovitejši ukrepi pa so izostali. Z novim programov zdaj ministrstvo do leta 2035 predvideva odpravo primanjkljaja z izgradnjo dodatnih 16.000 javnih najemnih stanovanj in 3000 tako imenovanih dostopnih stanovanj, med katera so po novem vključena ne le najemna, temveč tudi lastniška dostopna stanovanja, ter aktivacijo še 1000 (praznih) stanovanj preko prenovljene javne najemne službe. Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je izpostavil, da je imamo pri nas 36.000 javnih najemnih stanovanja, ki se oddajajo po neprofitni najemnini za nedoločen čas, kar je štiri odstotke celotnega stanovanjskega fonda, cilj pa je, da bi se približali osmih odstotkom, kolikor znaša evropsko povprečje. Ta cilj naj bi po ministrovih napovedih v bodoče lažje dosegli, ker je, za razliko od iztekajočega se stanovanjskega programa, nov utemeljen v jasno definiranih finančnih sredstvih države, v pomoč pa bo tudi usmeritev Evropske unije, ki je stanovanjsko politiko prav tako postavila v ospredje, in s tem povezana nepovratna evropska sredstva. Aktualna vlada je pospešek gradnji javnih najemnih stanovanja namreč dala že z dokapitalizacijami republiškega stanovanjskega sklada, predvsem pa s ključnim zakonom o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanja, s katerim je v naslednjem desetletju za javno najemno gradnjo predvidenih sto milijonov evrov letno oziroma skupno milijarda, kar za investitorje pomeni večjo predvidljivost in stabilnost. Sredstva bodo namenjena za subvencioniranje obrestne mere preko SID banke, ki bo vzpostavila shemo ugodnih posojil občinam in lokalnim stanovanjskim skladom ter za dokapitalizacije republiškega stanovanjskega sklada tako za njegove lastne projekte kot za sofinanciranja projektov občin, lokalnih skladov in neprofitnih stanovanjskih organizacij. Zgolj državni denar za zaželeni obseg projektov ne bo dovolj, pač pa bo dodaten denar treba zagotoviti z dodatnimi posojili, pri čemer sta sofinanciranje slovenske stanovanjske politike s posojili z ugodno obrestno mero napovedal dve mednarodni razvojni banki, Evropska investicijska banka in Razvojna banka Sveta Evrope. Prihodnje leto naj bi bilo preko SiD banke in v sodelovanju z razvojnimi bankami na voljo okoli 65 milijonov evrov ugodnih posojil, prav tako pa tudi nepovratna evropska sredstva v višini 42 milijonov evrov iz kohezijske politike. Gradnja bo usmerjena predvsem v regijska središča.Predpogoj bo aktivacija zemljišč v javni lasti. Na ministrstvu so v ta namen letos zaključili analizo potenciala teh zemljišč, pri čemer pa bo ključnega pomena sodelovanje občin. Ker samo javna najemna gradnja s svojimi omejitvami ne bo dovolj, stanovanjski program vključuje tudi nov sektor dostopnih stanovanj. "Ta danes že vznika v okviru državne družbe D.S.U., v prihodnje pa bi si želeli, da bi ta sektor vključeval tudi zadruge in druge organizacije, ki bi pod drugačnimi regulatornimi pogoji ponujale stanovanja po dostopnejših cenah in najemninah, po nekih bolj dolgoročnih pogojih bivanja, predvsem pa bi se dodeljevala skladno s potrebami, ne pa skladno s kupno močjo," je poudaril državni sekretar na ministrstvu Klemen Ploštajner. V tem sklopu so predvideni trije tipi stanovanj: dostopna najemna, zadružna in, kot novost, tudi dostopna lastniška stanovanja, ki pa bi morala biti res namenjena stanovanjski rabi in tudi trajno ostati dostopna, zato naj bi jih bodoči lastniki lahko prodali samo po vnaprej dogovorjeni ceni. S tem ministrstvo deloma odgovarja na nedavno pobudo Skupnosti občin Slovenije za učinkovito zagotavljanje lastniških stanovanj za mlade. Za razliko od vlade so v občinah (pa tudi v strokovni javnosti) namreč ocenili, da bi morali mladim bolj olajšati dostop do lastnega doma. Pomemben sklop nacionalnega programa je tudi izboljšanje rabe obstoječega fonda, da bi bil ta v večji meri v stanovanjski funkciji oziroma ne bi bil prazen, pa tudi povečanje kakovosti in funkcionalnosti obstoječega stanovanjskega fonda s prenovami. Na opredeljenih območij pomanjkanja stanovanj, kjer je povpraševanje in pritisk na cene največji, bi lahko veljali bolj ostri ukrepi. Na ministrstvu v razmislek ponujajo tudi dajatev na prazna stanovanja ter možnost uveljavljanja predkupne pravice s strani javnih akterjev, pa tudi, po zgledih iz tujine, določitev minimalnega deleža javnih najemnih stanovanj, ki bi morala biti na takih območjih zgrajena na posameznih zemljiščih. S ciljem aktivacije praznih stanovanj oziroma hiš je predvidena tudi okrepitev delovanja javne najemne službe oziroma njena prenova na način, da bi bilo za zasebnike oddajanje preko te službe bolj stimulativno kot doslej. Posebna priložnost so tudi prevelike hiše, v katerih živijo starejši. Glede pereče problematike urejanja najemnega trga pa so po Ploštajnerjevih besedah predvideni ukrepi za izboljšanje evidentiranja stanja z obvezno registracijo najemnih pogodb, ukrepi za hitrejše reševanje sporov med najemniki in najemodajalci ter večje uravnoteženje pravic in dolžnosti obeh strani, pri čemer gre razmislek tudi v smer minimalne dolžine najemnega razmerja. Strokovna javnost je bila razmeroma kritična do odločitve aktualne vlade, da davek od oddajanja v najem dvigne iz 15 na 25 odstotkov. Ploštajener pravi, da podatki finančne uprave ne nakazujejo, da bi se število oddanih stanovanj na ta račun zmanjšalo. Večja neznanka je obseg sivega oziroma črnega najema. "Zagotovo je smiselno pogledati, ali je smiselno davek prilagoditi in ga vezati na dolžino najemnega razmerja. Daljše kot je najemno razmerje, večje je potencialno tveganje na lastniku, bolj ga mora država pri tem podpreti," državni sekretar napoveduje tudi večje spodbude za dolgoročno oddajanje.
language
slv
published at
2025-12-23T14:30:02
source
Dnevnik
title
Poleg neprofitnih naj bi gradili tudi dostopna lastniška stanovanja
url
https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/poleg-neprofitnih-naj-bi-gradili-tudi-dostopna-lastniska-stanovanja-2775251/
article order
2
body
Ta poleg stanovanjske zakonodaje predstavlja tretji steber področja, katerega osrednji cilj je zagotoviti več dostopnih javnih najemnih stanovanj, je dejal minister Simon Maljevac. Program vključuje ukrepe, ki se navezujejo na odpravo primanjkljaja javnih najemnih stanovanj, gradnjo primernega števila dostopnih in drugih stanovanj, urejanje stanovanjskega trga, aktivacijo obstoječih stanovanjskih enot, obnovo stavbnega fonda in njegovo prilagajanje demografskim trendom ter krepitev pogojev za izvajanje stanovanjske politike, ki temelji na podatkih, je minister povedal na današnji novinarski konferenci. "Nacionalni stanovanjski program bo začrtal stanovanjsko politiko države za 10 let ter predstavlja strateški okvir in načrt, kako odgovoriti na izzive, ki so se pojavili na področju oblikovanja uspešne stanovanjske politike," je poudaril. Spomnil je na sprejem novele stanovanjskega zakona ter zakona o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj. "Z njima smo za prihodnjih 10 let zagotovili do 100 milijonov evrov, skupaj milijardo evrov," je dodal. V času sedanjega programa, ki se izteka z letošnjim letom, je bilo po njegovih besedah zgrajenih premalo javnih najemnih stanovanj. "Zato je ključno, da z novim zagotovimo državne finančne podpore gradnji," je dodal državni sekretar Klemen Ploštajner. Poleg zakonskih sredstev se zagotavljajo dodatna sredstva preko oblikovanja ugodnih posojil s sodelovanjem z razvojnimi bankami, ključnega pomena pa bodo tudi druga evropska nepovratna sredstva. "Cilj finančnega okvira je zagotoviti kombinacijo namenskih virov. Za prihodnje leto se predvideva, da bo za financiranje lokalnih skupnosti prek stanovanjskega sklada na voljo 75 milijonov evrov, prek SID banke in sodelovanja z razvojnimi bankami okoli 65 milijonov evrov ugodnih posojil, ter da se bo začelo izvajati dodeljevanje nepovratnih sredstev v višini 42 milijonov evrov iz kohezijske politike," je navedel Ploštajner. V programu, s katerim želijo doseči, da bosta ponudba in povpraševanje po stanovanjih bolj usklajena, so po njegovih besedah predvidena štiri osnovna področja delovanja, 16 krovnih aktivnosti in 60 ukrepov. Eden glavnih sklopov aktivnosti je zagotavljanje netržnih stanovanj, poleg javnih najemnih bodo razvijali tudi druge tipe stanovanj, ki jih bodo po dostopnejših cenah in najemninah ponujali DSU, zadruge in druge organizacije, je povedal. S programom želijo krepiti stanovanjsko rabo ter opredeliti območja pomanjkanja, ukrepe za naslavljanje praznih stanovanj ter opredeliti predkupne pravice in minimalni delež javnih najemnih stanovanj na posameznih zemljiščih. Na področju aktivacije praznih stanovanj želijo okrepiti delovanje javne najemne službe in opredeliti stimulacije za menjavo. "Ocena je, da imamo 40.000 samskih gospodinjstev, v katerih v velikih hišah živijo starejši od 65 let," je ponazoril. Pri predvideni gradnji so se oprli na strategijo prostorskega razvoja. Za najemni trg se predvidevajo ukrepi za hitrejše reševanje sporov, bolj uravnotežene pravice in oblike spodbud za dolgoročno oddajanje. Predvidena je prenova stavbnega fonda, v okviru prenove zasebnega fonda pa je ključen poudarek na predvsem na dostopnosti teh stanovanj za starejše. Ob tem je cilj tudi zbiranje podatkov in urejanje evidenc, je naštel Ploštajner. "V kabinetu predsednika vlade bodo oblikovali delovno skupino, ki bo koordinirala ključne resorje z namenom usklajenega delovanja," je dejal sekretar. Za nacionalni program bodo počakali na odziv javnosti in stroke, tudi glede predlogov za denimo predlog za oblikovanje modela za lastniška stanovanja, pri čemer je osnovni namen, da stanovanja trajno ostajajo dostopna za prihodnje generacije. Nato bodo pripravili akcijski načrt, ki bo opredelil časovnico izvajanja vseh ukrepov. Po ocenah na trgu primanjkuje nekaj več kot 20.000 javnih najemnih stanovanj. V času trajanja stanovanjskega programa je cilj zagotoviti 16.000 enot v okviru javnih najemnih stanovanj, 3000 dostopnih stanovanj različnih oblik in 1000 stanovanj, ki bi se aktivirala preko prenovljene javne najemne službe. V tem mandatu je bilo zgrajenih 2000 javnih najemnih stanovanj, v fazi pridobivanja dovoljenj, v gradnji ali tik pred njo pa nekaj več kot 2500 stanovanj. Kot je pojasnil Ploštajner, je trenutno v gradnji nekaj več kot 550 stanovanj, več kot 700 stanovanj ima pridobljeno gradbeno dovoljenje, več kot 1300 stanovanj je v procesu pridobivanja gradbenega dovoljenja, precej jih je v drugih fazah priprave. S sprejemom novega nacionalnega stanovanjskega programa s finančnim okvirom pa pričakujejo aktivacijo projektov tudi na lokalni ravni. Ministrstvo pripombe na predlog resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2026-2035 pričakuje do 23. januarja.
language
slv
published at
2025-12-23T15:23:35
source
Reporter
title
Stanovanjska politika: to obljublja Maljevac
url
https://reporter.si/clanek/slovenija/stanovanjska-politika-to-prinasa-nacionalni-program-1869734
article order
15
body
Ker se z letošnjim letom izteka veljavni nacionalni stanovanjski program (NSP) 2015-2025, so na ministrstvu za solidarno prihodnost danes javnosti predstavili novega, in sicer za obdobje od leta 2026 do 2035 ter ga hkrati poslalo v javno obravnavo. Prva izhodišča programa je državni sekretar Klemen Ploštajner sicer že predstavil na nedavnem posvetu Poslovanje z nepremičninami v Portorožu, kjer je v ospredje postavil predvsem pomen javnih najemnih stanovanj in okrepljeno vlogo države pri reševanju stanovanjske problematike. Ob tem je poudaril, da zgolj gradnja novih stanovanj ne bo zadostovala za celovito ureditev razmer na stanovanjskem trgu. Vlada si je zato za prihodnje desetletje zastavila več ciljev. Med drugim načrtuje gradnjo približno 16 tisoč javnih najemnih stanovanj, dodatno še okoli tri tisoč dostopnih stanovanj, preostali del stanovanjskih potreb pa naj bi bil zagotovljen prek javne najemne službe in aktivacije obstoječega fonda. Gre za manjši obseg, kot so bile prvotne predvolilne napovedi predsednika vlade Roberta Goloba, ki je sprva obljubljal 30 tisoč stanovanj v dveh mandatih, kasneje pa to številko znižal na 20 tisoč, a hkrati za bistveno več, kot jih nastaja danes, ko se letno zgradi približno dva tisoč stanovanj v zadnjih letih. Po ocenah ministrstva bo za uresničitev zastavljenih ciljev v naslednjih desetih letih potrebnih med 4,5 in 5 milijard evrov javnih in drugih finančnih sredstev. Cilj do leta 2035 - povečati število netržnih stanovanj s približno 36 tisoč na 56 tisoč enot Na ministrstvu so ob pripravi novega NSP izhajali iz podatkov, ki kažejo na hitro naraščajočo nedostopnost stanovanj v Sloveniji, podobno kot v drugih državah Evropske unije. Ključna težava so hitro rastoče cene: leta 2025 so bile cene stanovanj za 109 odstotkov višje kot leta 2015, povprečna cena kvadratnega metra pa je prvič presegla 3.000 evrov. Nakup 60 kvadratnih metrov velikega stanovanja je tako zahteval 7,35 povprečnih letnih plač, medtem ko jih je leta 2015 zadostovalo 5,2. Razmere so posebej kritične v večjih urbanih središčih in turističnih območjih, v Ljubljani pa povprečna oglaševana najemnina presega 18 evrov na kvadratni meter. Ponudba stanovanj po oceni ministrstva ne sledi naraščajočim potrebam, ki jih poganjajo rast števila gospodinjstev, staranje prebivalstva in selitveni tokovi. Slovenija ima le 410 stanovanj na tisoč prebivalcev, kar je precej manj od povprečja EU, ki znaša 517, hkrati pa spada med države z najnižjo stopnjo gradnje novih stanovanj. Med letoma 2015 in 2024 je bilo zgrajenih le nekaj več kot 37 tisoč stanovanj. Razmere dodatno zaostrujajo velika nihanja gradnje, razpršen poselitveni vzorec ter neučinkovita raba obstoječega fonda. Leta 2021 je bilo v Sloveniji okoli 165 tisoč praznih stanovanj, od tega jih je bilo le 87 tisoč opremljenih z osnovno infrastrukturo, ob tem pa se povečuje tudi turistična in naložbena raba stanovanj. Povpraševanje po stanovanjih dodatno povečujejo demografske spremembe. Med letoma 2015 in 2024 se je število prebivalcev povečalo za 3,1 odstotka, število gospodinjstev pa kar za 4,8 odstotka, kar presega rast stanovanjskega fonda. Projekcije kažejo, da bo do leta 2040 potrebnih vsaj 20 tisoč dodatnih stanovanj, širše ocene pa govorijo celo o potrebi po 33 tisoč do 100 tisoč novih ali aktiviranih stanovanjskih enotah, ob hkratni rasti potrebe po manjših in cenovno dostopnejših stanovanjih. Simon Maljevac, minister za solidarno prihodnost, je poudaril, da je bilo v zadnjih desetih letih zgrajeno premalo javnih najemnih stanovanj, sploh glede na potrebe, in da je stanovanjska preskrba opredeljena kot temeljno družbeno vprašanje in pomembna razvojna priložnost, zato vlaganja v stanovanjsko politiko niso strošek, temveč naložba v prihodnost. Osrednja vizija programa je, da stanovanjska politika postane ena ključnih razvojnih politik države, usklajena s socialno, prostorsko, demografsko, prometno, podnebno in gospodarsko politiko, ter da prispeva k višji kakovosti življenja in uravnoteženemu regionalnemu razvoju. Program opredeljuje pet strateških ciljev, med katerimi so izboljšanje dostopnosti stanovanj, povečanje ponudbe javnih najemnih stanovanj na ključnih lokacijah, zagotavljanje, da obstoječi in novi stanovanjski fond ostaja v stanovanjski rabi, dvig kakovosti in uporabnosti stanovanj za vse generacije ter izvajanje stanovanjske politike kot ene temeljnih razvojnih politik države. Za dosego teh ciljev NSP predvideva štiri vsebinske sklope ukrepov. Prvi se osredotoča na zagotavljanje netržnih stanovanj, predvsem s povečanjem javnega najemnega fonda, razvojem sistema dostopnih stanovanj, zagotavljanjem ustreznega financiranja in zemljišč ter krepitvijo javnih stanovanjskih akterjev, pri čemer je cilj do leta 2035 povečati število netržnih stanovanj s približno 36 tisoč na 56 tisoč enot. Drugi sklop je usmerjen v krepitev stanovanjske rabe, z aktivacijo vsaj 10 tisoč praznih stanovanj, omejevanjem nestanovanjskih rab, zlasti turističnih in špekulativnih, ter z urejanjem najemnega trga in večjo zaščito najemnikov. Poudarek je na večji pravni varnosti najemnikov, preglednejših najemnih razmerjih ter učinkovitejšem nadzoru nad kršitvami. Program napoveduje krepitev stanovanjskega inšpektorata, boljše spremljanje najemnih pogodb ter omejevanje zlorab, zlasti pri kratkoročnem oddajanju stanovanj. Cilj je zagotoviti stabilnejše in dolgoročno najemno razmerje, preprečiti nenadne odpovedi in prisilne selitve ter izboljšati dostopnost stanovanj za gospodinjstva, ki so odvisna od najema.Tretji sklop daje poudarek prenovi stanovanjskega fonda, tako javnega kot zasebnega, z namenom izboljšanja kakovosti bivanja, energetske učinkovitosti in prilagoditve starajoči se družbi. Četrti sklop pa temelji na podatkovno podprti stanovanjski politiki, ki predvideva vzpostavitev evidenc, redno spremljanje kazalnikov, raziskovalno podporo in okrepljeno institucionalno strukturo. Izvajanje programa bo potekalo pod koordinacijo Kabineta predsednika vlade, ob rednem letnem spremljanju, triletnih poročilih državnemu zboru ter posebnem akcijskem programu z jasno opredeljenimi finančnimi viri.
language
slv
published at
2025-12-23T12:14:16
source
Večer
title
Kaj prinaša nov nacionalni stanovanjski program? "Vlaganja v stanovanja niso strošek, temveč naložba v prihodnost"
url
https://vecer.com/slovenija/kaj-prinasa-nov-nacionalni-stanovanjski-program-vlaganja-v-stanovanja-niso-strosek-temvec-nalozba-v-prihodnost-10400792
article order
13
body
V javno obravnavo smo poslali nov Nacionalni stanovanjski program, ki bo temelj za izvajanje stanovanjske politike države za prihodnjih deset let. Cilj stanovanjskega programa je zagotoviti 20 tisoč dostopnih stanovanj do leta 2035. Na Ministrstvu za solidarno prihodnost smo pripravili Nacionalni stanovanjski program (2026-2035), katerega cilj je povečanje dostopnosti javnih najemnih stanovanj v državi. Program vključuje različne ukrepe, ki se navezujejo na odpravo primanjkljaja javnih najemnih stanovanj in gradnjo primernega števila dostopnih ter drugih stanovanj, urejanje stanovanjskega trga in aktivacijo obstoječih stanovanjskih enot, obnovo stavbnega fonda in njegovo prilagajanje demografskim trendom ter krepitev pogojev za izvajanje stanovanjske politike, ki temelji na podatkih. Nacionalni stanovanjski program za obdobje 2026-2035 predstavlja strateški okvir in načrt, kako odgovoriti na izzive na področju oblikovanja čim boljših možnosti za zagotovitev primernega stanovanja ter predstavlja ključni okvir za načrtovanje in izvajanje stanovanjskih ukrepov. Program je oblikovan na način, da bo čim bolje odgovarjal na obstoječe in prihodnje izzive stanovanjskega področja ter usmerjal načrtovanje, izvajanje in spremljanje stanovanjskih ukrepov v obdobju naslednjih desetih let. Za uresničevanje vizije bo Nacionalni stanovanjski program zasledoval naslednje strateške cilje: 1. Izboljšati dostopnost do stanovanj prek zagotavljanja različnih oblik reševanja stanovanjskega vprašanja 2. Povečati ponudbo javnih najemnih stanovanj na ključnih lokacijah 3. Zagotoviti, da bo obstoječi in nov stanovanjski fond v stanovanjski rabi 4. Dvigniti kakovost stanovanjskega fonda in njegovo uporabnost za vse generacije 5. Stanovanjsko politiko izvajati kot eno temeljnih razvojnih politik države Minister Simon Maljevac je na tiskovni konferenci, na kateri je predstavil Nacionalni stanovanjski program, povedal: "Naš osnovni namen je, da z obsežno gradnjo javnih najemnih stanovanj v prihodnjih desetih letih dvignemo kvaliteto življenja ljudi in da s ciljnimi ukrepi vplivamo na stanovanjski trg, ki bo omogočal reševanje stanovanjskih težav, predvsem mladih. Nov nacionalni stanovanjski program temelji na načelu, da so stanovanja namenjena bivanju in da mora biti vsem omogočen dostop do kakovostnih, dostopnih in varnih domov in zato je ključna vizija programa, da stanovanjska politika postane osrednja razvojna politika, ki se izvaja usklajeno s socialno, okoljsko, prostorsko, gospodarsko in regionalno politiko." Državni sekretar dr. Klemen Ploštajner: V Nacionalnem stanovanjskem programu, ki obsega več kot 100 strani, so začrtana štiri osnovna področja delovanja, v okviru teh področij 16 krovnih aktivnosti in v okviru teh aktivnosti 60 ukrepov. Odgovarjajo na ključne trende, ki smo jih prepoznali na stanovanjskem področju. Osnovna težava je, da ponudba stanovanj zaostaja za povpraševanjem. Na splošno gradimo premalo stanovanj, če se primerjamo z evropskim povprečjem. Velika težava je tudi povečanje naložbenega motiva na stanovanjskem področju, torej rabe stanovanj kot finančne naložbe." Nacionalni stanovanjski program bo v javni obravnavi do 23. januarja 2026.
language
slv
published at
2025-12-23T13:05:28
source
Portal GOV.SI
title
Nov Nacionalni stanovanjski program v javni obravnavi
url
https://www.gov.si/novice/2025-12-23-nov-nacionalni-stanovanjski-program-v-javni-obravnavi/
article order
12
body
V javni obravnavi je nov 10-letni Nacionalni stanovanjski program, ki naj bi prinesel ukrepe za boljšo stanovanjsko politiko in za vse dostopna in kakovostna stanovanja. Na ministrstvu za solidarno prihodnost sta danes minister Simon Maljevac in državni sekretar Klemen Ploštajner predstavila novi 10-letni Nacionalni stanovanjski program. Gre za obsežen, več kot 100 strani dolg dokument, ki vsebuje štiri glavna področja delovanja, v okviru teh 16 krovnih aktivnosti s 60 ukrepi, s katerimi naj bi, kot je povedal Maljevac, stanovanjsko politiko postavili med temelje socialne politike države, predvsem pa za vse zagotovili dostopna stanovanja, namenjena bivanju. Minister je najprej spomnil, da so že poleti sprejeli dva pomembna zakona, in sicer novelo stanovanjskega zakona in zakon o financiranju in spodbujanju javnih najemnih stanovanj. Predvsem zadnji je temelj, na podlagi katerega bo v naslednjih 10 letih zagotovljenih skupaj ena milijarda evrov namenskih sredstev za nova najemna stanovanja. Tretji steber pa je prav Nacionalni stanovanjski program, ki ga danes pošiljajo v javno obravnavo. Izpostavil je še, da v novem programu naslavljajo ključna področja, in sicer odpravo primanjkljaja javnih najemnih stanovanj, gradnjo primernega števila dostopnih najemnih in drugih stanovanj, urejanje stanovanjskega trga, aktivacijo praznih stanovanj, obnovo obstoječega fonda, prilagajanje fonda demografskim trendom in krepitev pogojev za izvajanje stanovanjske politike. V obdobju preteklega stanovanjskega programa je bilo zagotovo zgrajenih premalo stanovanj glede na potrebe, razlogi za to pa tičijo v odsotnosti javne finančne podpore gradnji, odsotnosti strateškega načrtovanja gradnje, dodatna pomanjkljivost pa je dejstvo, da ni temeljil na podatkih in raziskavah, je o iztekajočem programu sklenil minister. Prav v tem se novi program razlikuje od prejšnjega, saj so sredstva zagotovljena, novi program pa temelji na obstoječih in novih raziskavah, predvsem pa ocenah s terena in potrebah v lokalnih skupnostih. "Program je osnovan na izkušnjah in mnenji s terena". V Sloveniji delež javnih najemnih stanovanj predstavlja približno štiri odstotke, povprečje v EU pa je dvakrat večje. "Eden od glavnih ciljev programa je, da se v prihodnjih 10 letih približamo evropskemu povprečju," je še povedal Maljevac. Pri tem lahko pomoč pričakujemo tudi iz Bruslja, saj je evropska politika, kot je znano, stanovanjsko politiko postavila v ospredje. Projekte pa sta po besedah ministra pripravljeni podpreti tudi obe evropski investicijski banki CEB in EIB. Ključna pa bodo tudi nepovratna sredstva iz skladov EU. Državni sekretar je predstavil finančni načrt za prihodnje leto. Na podlagi proračuna bo za financiranje aktivnosti lokalnih skladov prek SSRS zagotovljenih 75 milijonov evrov, prek SID banke in evropskih razvojnih bank bo dodatnih 65 milijonov ugodnih posojil, 42 milijonov evrov pa bo iz kohezijske politike. V nadaljevanju je Ploštajner izpostavil izhodišča, na katerih temelji program. Ponudba zaostaja za povpraševanjem, gradimo premalo stanovanj, če upoštevamo še naraščajoče število prebivalcev in gospodinjstev, se škarje toliko bolj razpirajo. Tretji dejavnik pa je povečanje naložbenega motiva na stanovanjskem področju, špekulativno kupovanja stanovanj kot naložbe, ki ni značilno le za Slovenijo. V prihodnje bo še vedno v ospredju zagotavljanje netržnih najemnih stanovanj, večji del tega so javna najemna stanovanja, ki se oddajajo po neprofitni najemnini za nedoločen čas, del pa bodo predstavljala dostopna stanovanja, kar po besedah Ploštajnerja že vznika v okviru DSU, v prihodnje pa želijo, da zaživijo tudi stanovanjske zadruge in druge organizacije, ki bi pod drugačnimi regulatornimi pogoji ponujale stanovanja po dostopnih cenah in najemninah, skladno s potrebami in ne s kupno močjo. V načrtu je nov tip stanovanj, ki bi se dodeljevala glede na potrebo in po dostopnih cenah. Nova oblika so predvsem dostopna lastniška stanovanja. Prevideno je, da bi ciljnim skupinam omogočili nakup dostopnega stanovanja, ključno pa je, da bo lastnik to stanovanje lahko prodal le po dostopni ceni nazaj graditelju, na primer državnemu skladu ali organizaciji. Kot je poudaril Ploštajner, je ključno, da stanovanja trajno ostanejo na trgu dostopnih stanovanj za prihodnje generacije. Ne smejo se ponoviti nakupi dostopnih stanovanj, ki jih lastniki kasneje prodajo po tržnih cenah. Program bolj natančno določa tudi kaj, kje in kdaj se bo z razpoložljivimi sredstvi gradilo. Po besedah Ploštajnerja so se pri tem močno oprli na strategijo prostorskega razvoja Slovenije, ki jasno določa, kje naj se krepi gradnja, na podlagi tega nastajajo tudi regionalni prostorski plani. Program se dotika tudi zemljiške politike, osrednji del te pa je aktivacija zemljišč v javni lasti. Letos so zaključili analizo potenciala teh zemljišč, na katerih je gradnja možna. Pri tem bodo po besedah državnega sekretarja osrednjo vlogo imele občine. Ključni ukrep, ko gre za posege na najemni trg, je opredelitev območij pomanjkanja dostopnih stanovanj, kjer je pritisk na cene največji oziroma kjer je največ špekulativnih nakupov. Na teh območjih naj bi oblikovali bolj ostre ukrepe, na primer dajatev na prazna stanovanja, urejanje kratkotrajnega oddajanja, jasno zapisane predkupne pravice javnih akterjev, tudi razmislek o določanju minimalnega deleža javnih najemnih stanovanj. Za aktivacijo praznih stanovanj so predvideli okrepitev javne najemne službe ter sistem aktivacije praznih hiš oziroma pozasedenih hiš, ki lastnikom povzročajo breme. V Sloveniji je namreč po ocenah kar 40.000 gospodinjstev samskih oseb, ki živijo v velikih hišah. To je lahko, kot je povedal državni sekretar, velika priložnost za določene ukrepe. Trg naj bi tudi urejali tako, da bo bolj naklonjen tistim, ki najemajo in prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje in morda malo manj naklonjen tistim, ki imajo stanovanja zaradi naložbenega motiva. Poskrbeli pa naj bi tudi za bolj uravnotežene pravice med najemniki in najemodajalci ter predvsem za hitrejše reševanje morebitnih sporov med njimi. Možne pa so tudi spodbude za dolgoročno oddajanje. Cilj je tudi, da v prihodnjih letih okrepijo zbiranje podatkov in urejanje evidenc, da bomo imeli vpogled v število najemnih stanovanj, praznih stanovanj. Konkretnih modelov lastniških dostopnih stanovanj ter nekaterih drugih politik oziroma ukrepov, ki jih je izpostavil Ploštajner, še ni, kot je povedal, pa bodo v šestih mesecih po potrditvi novega program oblikovali še akcijski načrt.
language
slv
published at
2025-12-23T12:50:00
source
Žurnal24
title
Novo: Dostopna lastniška stanovanja in posegi v najemni trg
url
https://www.zurnal24.si/pod-streho/nepremicnine/novo-dostopna-lastniska-stanovanja-in-posegi-v-najemni-trg-452057
article order
9
body
Ministrstvo za solidarno prihodnost je predlog nacionalnega stanovanjskega programa poslalo v javno obravnavo. Vlada je v javno obravnavo poslala predlog novega nacionalnega stanovanjskega programa za obdobje 2026-2035. Program sta na novinarski konferenci predstavila minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac in državni sekretar Klemen Ploštajner. Program je bil pripravljen ob izteku veljavnega desetletnega načrta in naj bi po navedbah ministra pomenil začetek sistematičnega urejanja stanovanjskega področja. Program vključuje ukrepe, ki se navezujejo na odpravo primanjkljaja javnih najemnih stanovanj, gradnjo primernega števila dostopnih in drugih stanovanj, urejanje stanovanjskega trga, aktivacijo obstoječih stanovanjskih enot, obnovo stavbnega fonda in njegovo prilagajanje demografskim trendom ter krepitev pogojev za izvajanje stanovanjske politike, ki temelji na podatkih Osrednji cilj dokumenta je povečanje števila dostopnih javnih najemnih stanovanj, s čimer želi ministrstvo odgovoriti na dolgoletno pomanjkanje stanovanj in njihovo vse slabšo dostopnost. Minister Maljevac je poudaril, da je bilo v zadnjem desetletju zgrajenih bistveno premalo javnih najemnih stanovanj. Razloge vidi predvsem v odsotnosti stabilne državne finančne podpore, strateškega načrtovanja in politik, ki bi temeljile na podatkih. "Te napake smo pri snovanju novega nacionalnega stanovanjskega programa odpravili," je zatrdil. Spomnil je na sprejem novele stanovanjskega zakona ter zakona o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj. "Z njima smo za prihodnjih 10 let zagotovili do 100 milijonov evrov, skupaj milijardo evrov," je dodal. Po njegovih besedah je vizija vlade, da stanovanjska politika postane ena ključnih razvojnih politik države, usklajena s socialno, okoljsko, prostorsko in gospodarsko politiko. "Stanovanja so namenjena bivanju, zato mora biti vsem omogočen dostop do kakovostnih, varnih in dostopnih domov," je poudaril Maljevac in dodal, da želijo s programom predvsem izboljšati možnosti mladih za reševanje stanovanjskega vprašanja. Državni sekretar Ploštajner je opozoril, da osnovni problem ostaja razkorak med ponudbo in povpraševanjem. "V Sloveniji gradimo relativno malo stanovanj v primerjavi z evropskim povprečjem," je dejal. Program zato predvideva štiri ključna področja delovanja s 16 krovnimi aktivnostmi in skupno 60 ukrepi, ki vključujejo tudi aktivacijo praznih stanovanj, obnovo obstoječega stavbnega fonda in prilagajanje demografskim spremembam. Poleg zakonsko zagotovljenih sredstev ministrstvo računa še na ugodna posojila v sodelovanju z razvojnimi bankami ter evropska nepovratna sredstva. Za prihodnje leto je po Ploštajnerjevih navedbah predvidenih 75 milijonov evrov za lokalne skupnosti prek stanovanjskega sklada, okoli 65 milijonov evrov ugodnih posojil prek SID banke ter 42 milijonov evrov iz kohezijskih sredstev. Javna obravnava predloga nacionalnega stanovanjskega programa bo potekala v prihodnjih tednih, po njej pa bo vlada dokument dopolnila in poslala v nadaljnjo obravnavo.
language
slv
published at
2025-12-23T11:04:17
source
Svet24
title
Država z milijardo evrov nad stanovanjsko krizo: Kaj prinaša novi program?
url
https://svet24.si/novice/slovenija/predlog-nacionalnega-stanovanjskega-programa-javna-obravnava-1869637

source scope

analyzed source count

omitted articles

omitted source count

total source count