MedVrsticami

Ustavno sodišče razveljavilo prepoved popoldanskega dela zdravnikov 24.12.2025

Analiziranih 6 virov Slovenščina

Ustavno sodišče je razsodilo, da je del novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je zdravstvenim delavcem iz javnih zavodov prepovedoval delo pri čistih zasebnikih, v neskladju z ustavo. Sodišče je ugotovilo, da takšna popolna prepoved nesorazmerno posega v pravico do proste izbire zaposlitve, saj bi lahko zakonodajalec cilje krepitve javnega zdravstva dosegel z blažjimi ukrepi, kot so strožji nadzor in sistem soglasij delodajalcev. Odločitev predstavlja velik udarec za zdravstveno reformo vlade Roberta Goloba, ki je s temi omejitvami želela preprečiti t. i. dvojne prakse. Medtem ko je prepoved dela pri zasebnikih padla, pa je sodišče potrdilo ustavnost določbe, ki zdravnikom onemogoča delo v javni mreži v obliki samostojnih podjetnikov (s.p.). Državni zbor ima sedaj eno leto časa za odpravo neustavnosti, do takrat pa se ponovno uporablja prejšnja ureditev.

Analiza trditev

Trditev	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	Delo	Dnevnik	Slovenske Novice	Bloomberg Adria
Določba, ki zdravniku onemogoča delo v javni mreži kot samostojni podjetnik, je skladna z ustavo.	Viri si nasprotujejo: nekateri potrjujejo, drugi zanikajo.	Da: Sodišče meni, da je ta določba skladna z ustavo.	Ne: Sodišče pravi, da to posega v pravico do svobodne pobude.	Da: Sodišče je odločilo, da ta del ni v neskladju z ustavo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ne: Sodišče pravi, da to posega v pravico do gospodarske pobude.
Ustavno sodišče je ugotovilo kršitev pravice do svobodne gospodarske pobude.	Viri se razhajajo med potrditvijo, delno kršitvijo in molkom.	Ni omenjeno	Da: Sodišče navaja poseg v 74. člen ustave (gospodarska pobuda).	Delno: Kršitev ugotovljena pri zaposlenih, ne pa pri s.p.-jih.	Delno: Omenjeno prejšnje razveljavljanje glede gospodarskih družb.	Ni omenjeno	Da: Sodba navaja poseg v pravico do svobodne gospodarske pobude.
Z odločitvijo ustavnega sodišča je padel osrednji del zdravstvene reforme vlade Roberta Goloba.	Dnevnik potrjuje padec, Delo relativizira, ostali molčijo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Delno: Članek omenja, da je bil zakon jedro reforme in je delno padel.	Da: Besedilo eksplicitno navaja padec osrednjega dela reforme.	Delno: Ministrica pravi, da je razmejitev ključen korak reforme.	Ni omenjeno
Zakonodajalec ima prosto polje presoje pri zadevah s področja zdravstvene politike.	Večina potrjuje, STA in RTV poudarjata ustavne dolžnosti.	Delno: Ustava nalaga zakonodajalcu aktivno zasledovanje cilja.	Delno: Sodišče priznava, da zakonodajalec aktivno zasleduje cilje.	Da: Sodišče priznava zakonodajalcu dovolj široko prosto polje presoje.	Da: Članek potrjuje to ugotovitev ustavnega sodišča.	Da: Sodišče priznava zakonodajalcu prosto polje presoje na tem področju.	Ni omenjeno
Obstoječa pravna ureditev že vključuje nadzorne postopke za preprečevanje škode javnim zavodom.	Večina potrjuje sodno utemeljitev, STA in Bloomberg molčita.	Ni omenjeno	Da: Sodišče izpostavlja obstoječe postopke, ki preprečujejo škodo.	Da: Sodišče poudarja, da nadzor in pravila že obstajajo.	Da: Sodišče je zapisalo, da obstoječa ureditev že določa nadzor.	Da: Že obstoječa ureditev določa nadzorne postopke za preprečevanje škode.	Ni omenjeno
Državni zbor mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti v roku enega leta.	Večina potrjuje rok; Bloomberg in Slovenske novice molčita.	Da: DZ mora protiustavnost odpraviti v enem letu.	Da: Besedilo navaja enoletni rok za odpravo protiustavnosti.	Da: Sodišče je določilo enoletni rok za odpravo neustavnosti.	Da: Navedeno je, da mora DZ odpraviti protiustavnost v enem letu.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Ministrica za zdravje je trdila, da novela jasno razmejuje javno in zasebno zdravstvo.	Le slovenskenovice.delo.si potrjujejo trditev, drugi molčijo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Delno: Omenjena je ministrica in njeno vodenje resorja.	Da: Ministrica je dejala, da so z novelo razmejili javno in zasebno.	Ni omenjeno
Popolna prepoved dela pri zasebnikih posega v ustavno pravico do proste izbire zaposlitve.	STA le delno potrjuje poseg, ostali viri so soglasni.	Delno: Članek omenja neustavnost prepovedi dela pri zasebnikih.	Da: Sodišče navaja poseg v 49. člen ustave (prosta izbira zaposlitve).	Da: Sodišče navaja poseg v 49. člen Ustave (prosta izbira zaposlitve).	Da: Članek navaja, da ureditev posega v to pravico.	Da: Sodišče pravi, da ureditev posega v 49. člen ustave.	Da: Sodišče pojasnjuje, da zakon posega v prosto izbiro zaposlitve.
Cilj krepitve javnega zdravstva je ustavno dopusten, vendar bi ga lahko dosegli z blažjimi ukrepi.	Bloomberg Adria edini izraža dvom ("delno"), ostali pritrjujejo.	Da: Cilj je dopusten, a bi ga lahko dosegli z blažjimi ukrepi.	Da: Sodišče meni, da cilj je dopusten, a ukrep ni nujen zaradi blažjih.	Da: Sodišče meni, da cilj je dopusten, a ukrep prepovedi ni nujen.	Da: Sodišče omenja blažje alternative za dosego cilja.	Da: Cilj je dopusten, a bi bili možni blažji ukrepi delodajalca.	Delno: Sodišče meni, da bi bili lahko sprejeti blažji ukrepi.
Do odprave neustavnosti se uporablja ureditev, ki je veljala pred sprejemom novele zakona.	Večina potrjuje uporabo stare ureditve, Bloomberg molči.	Da: Do takrat se uporablja prejšnja ureditev.	Da: Navedeno je, da se do takrat uporablja prejšnja ureditev.	Da: Določen je način izvršitve z uporabo dosedanje ureditve.	Da: Do takrat se uporablja ureditev pred sprejetjem novele.	Da: Sodišče je določilo uporabo ureditve pred sprejemom novele.	Ni omenjeno
Sindikat Fides meni, da je bila novela zakona škodljiva in je poslabšala kadrovsko sliko.	Le Bloomberg Adria poroča o trditvi, ostali jo ignorirajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Fides trdi, da je novela škodljiva in je poslabšala sliko.
Marko Lotrič je novelo označil za ideološki eksperiment, ki ruši pravno varnost.	Le Bloomberg Adria poroča o izjavi, ostali viri jo ignorirajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Lotrič je izjavil, da ne rabimo ideoloških eksperimentov.
Prepoved dodatnega dela je bila po mnenju ustavnega sodišča preveč toga in nepotrebna.	Večina potrjuje togost, Bloomberg izpostavlja blažje ukrepe.	Da: Popolna prepoved ni nujna za dosego cilja.	Da: Sodišče je ocenilo, da popolna prepoved ni nujna.	Da: Sodišče je ocenilo, da ukrep ni nujen in obstajajo milejši ukrepi.	Da: Sodišče je ocenilo, da prepoved ni nujna in je preveč toga.	Da: Sodišče omenja togost ureditve in da popolna prepoved ni nujna.	Delno: Sodišče navaja, da bi bili namesto prepovedi možni blažji ukrepi.
Ustavno sodišče je prepoved dodatnega dela zdravnikov zunaj javne mreže razglasilo za neustavno.	Vsi viri trditev potrjujejo; razlike so le v izbiri besed.	Da: Sodišče je odločilo, da je ta del zakona v neskladju z ustavo.	Da: Naslov in vsebina potrjujeta neustavnost prepovedi dela zunaj mreže.	Da: Sodišče je ugotovilo, da je prepoved zunaj mreže neustavna.	Da: Sodišče je spodneslo prepoved dela zunaj javne mreže.	Da: Sodišče je razveljavilo prepoved dela zunaj javne mreže.	Da: Sodišče je odločilo, da je del zakona neustaven.

claims

Določba, ki zdravniku onemogoča delo v javni mreži kot samostojni podjetnik, je skladna z ustavo.
Ustavno sodišče je ugotovilo kršitev pravice do svobodne gospodarske pobude.
Z odločitvijo ustavnega sodišča je padel osrednji del zdravstvene reforme vlade Roberta Goloba.
Zakonodajalec ima prosto polje presoje pri zadevah s področja zdravstvene politike.
Obstoječa pravna ureditev že vključuje nadzorne postopke za preprečevanje škode javnim zavodom.
Državni zbor mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti v roku enega leta.
Ministrica za zdravje je trdila, da novela jasno razmejuje javno in zasebno zdravstvo.
Popolna prepoved dela pri zasebnikih posega v ustavno pravico do proste izbire zaposlitve.
Cilj krepitve javnega zdravstva je ustavno dopusten, vendar bi ga lahko dosegli z blažjimi ukrepi.
Do odprave neustavnosti se uporablja ureditev, ki je veljala pred sprejemom novele zakona.
Sindikat Fides meni, da je bila novela zakona škodljiva in je poslabšala kadrovsko sliko.
Marko Lotrič je novelo označil za ideološki eksperiment, ki ruši pravno varnost.
Prepoved dodatnega dela je bila po mnenju ustavnega sodišča preveč toga in nepotrebna.
Ustavno sodišče je prepoved dodatnega dela zdravnikov zunaj javne mreže razglasilo za neustavno.

key differences

Cilj krepitve javnega zdravstva je ustavno dopusten, vendar bi ga lahko dosegli z blažjimi ukrepi.: Bloomberg Adria edini izraža dvom ("delno"), ostali pritrjujejo.
Do odprave neustavnosti se uporablja ureditev, ki je veljala pred sprejemom novele zakona.: Večina potrjuje uporabo stare ureditve, Bloomberg molči.
Določba, ki zdravniku onemogoča delo v javni mreži kot samostojni podjetnik, je skladna z ustavo.: Viri si nasprotujejo: nekateri potrjujejo, drugi zanikajo.
Državni zbor mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti v roku enega leta.: Večina potrjuje rok; Bloomberg in Slovenske novice molčita.
Marko Lotrič je novelo označil za ideološki eksperiment, ki ruši pravno varnost.: Le Bloomberg Adria poroča o izjavi, ostali viri jo ignorirajo.
Ministrica za zdravje je trdila, da novela jasno razmejuje javno in zasebno zdravstvo.: Le slovenskenovice.delo.si potrjujejo trditev, drugi molčijo.
Obstoječa pravna ureditev že vključuje nadzorne postopke za preprečevanje škode javnim zavodom.: Večina potrjuje sodno utemeljitev, STA in Bloomberg molčita.
Popolna prepoved dela pri zasebnikih posega v ustavno pravico do proste izbire zaposlitve.: STA le delno potrjuje poseg, ostali viri so soglasni.
Prepoved dodatnega dela je bila po mnenju ustavnega sodišča preveč toga in nepotrebna.: Večina potrjuje togost, Bloomberg izpostavlja blažje ukrepe.
Sindikat Fides meni, da je bila novela zakona škodljiva in je poslabšala kadrovsko sliko.: Le Bloomberg Adria poroča o trditvi, ostali jo ignorirajo.
Ustavno sodišče je prepoved dodatnega dela zdravnikov zunaj javne mreže razglasilo za neustavno.: Vsi viri trditev potrjujejo; razlike so le v izbiri besed.
Ustavno sodišče je ugotovilo kršitev pravice do svobodne gospodarske pobude.: Viri se razhajajo med potrditvijo, delno kršitvijo in molkom.
Z odločitvijo ustavnega sodišča je padel osrednji del zdravstvene reforme vlade Roberta Goloba.: Dnevnik potrjuje padec, Delo relativizira, ostali molčijo.
Zakonodajalec ima prosto polje presoje pri zadevah s področja zdravstvene politike.: Večina potrjuje, STA in RTV poudarjata ustavne dolžnosti.

source analyses

Bloomberg Adria

Cilj krepitve javnega zdravstva je ustavno dopusten, vendar bi ga lahko dosegli z blažjimi ukrepi.: Delno: Sodišče meni, da bi bili lahko sprejeti blažji ukrepi.
Do odprave neustavnosti se uporablja ureditev, ki je veljala pred sprejemom novele zakona.: Ni omenjeno
Določba, ki zdravniku onemogoča delo v javni mreži kot samostojni podjetnik, je skladna z ustavo.: Ne: Sodišče pravi, da to posega v pravico do gospodarske pobude.
Državni zbor mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti v roku enega leta.: Ni omenjeno
Marko Lotrič je novelo označil za ideološki eksperiment, ki ruši pravno varnost.: Da: Lotrič je izjavil, da ne rabimo ideoloških eksperimentov.
Ministrica za zdravje je trdila, da novela jasno razmejuje javno in zasebno zdravstvo.: Ni omenjeno
Obstoječa pravna ureditev že vključuje nadzorne postopke za preprečevanje škode javnim zavodom.: Ni omenjeno
Popolna prepoved dela pri zasebnikih posega v ustavno pravico do proste izbire zaposlitve.: Da: Sodišče pojasnjuje, da zakon posega v prosto izbiro zaposlitve.
Prepoved dodatnega dela je bila po mnenju ustavnega sodišča preveč toga in nepotrebna.: Delno: Sodišče navaja, da bi bili namesto prepovedi možni blažji ukrepi.
Sindikat Fides meni, da je bila novela zakona škodljiva in je poslabšala kadrovsko sliko.: Da: Fides trdi, da je novela škodljiva in je poslabšala sliko.
Ustavno sodišče je prepoved dodatnega dela zdravnikov zunaj javne mreže razglasilo za neustavno.: Da: Sodišče je odločilo, da je del zakona neustaven.
Ustavno sodišče je ugotovilo kršitev pravice do svobodne gospodarske pobude.: Da: Sodba navaja poseg v pravico do svobodne gospodarske pobude.
Z odločitvijo ustavnega sodišča je padel osrednji del zdravstvene reforme vlade Roberta Goloba.: Ni omenjeno
Zakonodajalec ima prosto polje presoje pri zadevah s področja zdravstvene politike.: Ni omenjeno

Delo

Cilj krepitve javnega zdravstva je ustavno dopusten, vendar bi ga lahko dosegli z blažjimi ukrepi.: Da: Sodišče meni, da cilj je dopusten, a ukrep prepovedi ni nujen.
Do odprave neustavnosti se uporablja ureditev, ki je veljala pred sprejemom novele zakona.: Da: Določen je način izvršitve z uporabo dosedanje ureditve.
Določba, ki zdravniku onemogoča delo v javni mreži kot samostojni podjetnik, je skladna z ustavo.: Da: Sodišče je odločilo, da ta del ni v neskladju z ustavo.
Državni zbor mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti v roku enega leta.: Da: Sodišče je določilo enoletni rok za odpravo neustavnosti.
Marko Lotrič je novelo označil za ideološki eksperiment, ki ruši pravno varnost.: Ni omenjeno
Ministrica za zdravje je trdila, da novela jasno razmejuje javno in zasebno zdravstvo.: Ni omenjeno
Obstoječa pravna ureditev že vključuje nadzorne postopke za preprečevanje škode javnim zavodom.: Da: Sodišče poudarja, da nadzor in pravila že obstajajo.
Popolna prepoved dela pri zasebnikih posega v ustavno pravico do proste izbire zaposlitve.: Da: Sodišče navaja poseg v 49. člen Ustave (prosta izbira zaposlitve).
Prepoved dodatnega dela je bila po mnenju ustavnega sodišča preveč toga in nepotrebna.: Da: Sodišče je ocenilo, da ukrep ni nujen in obstajajo milejši ukrepi.
Sindikat Fides meni, da je bila novela zakona škodljiva in je poslabšala kadrovsko sliko.: Ni omenjeno
Ustavno sodišče je prepoved dodatnega dela zdravnikov zunaj javne mreže razglasilo za neustavno.: Da: Sodišče je ugotovilo, da je prepoved zunaj mreže neustavna.
Ustavno sodišče je ugotovilo kršitev pravice do svobodne gospodarske pobude.: Delno: Kršitev ugotovljena pri zaposlenih, ne pa pri s.p.-jih.
Z odločitvijo ustavnega sodišča je padel osrednji del zdravstvene reforme vlade Roberta Goloba.: Delno: Članek omenja, da je bil zakon jedro reforme in je delno padel.
Zakonodajalec ima prosto polje presoje pri zadevah s področja zdravstvene politike.: Da: Sodišče priznava zakonodajalcu dovolj široko prosto polje presoje.

Dnevnik

Cilj krepitve javnega zdravstva je ustavno dopusten, vendar bi ga lahko dosegli z blažjimi ukrepi.: Da: Sodišče omenja blažje alternative za dosego cilja.
Do odprave neustavnosti se uporablja ureditev, ki je veljala pred sprejemom novele zakona.: Da: Do takrat se uporablja ureditev pred sprejetjem novele.
Določba, ki zdravniku onemogoča delo v javni mreži kot samostojni podjetnik, je skladna z ustavo.: Ni omenjeno
Državni zbor mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti v roku enega leta.: Da: Navedeno je, da mora DZ odpraviti protiustavnost v enem letu.
Marko Lotrič je novelo označil za ideološki eksperiment, ki ruši pravno varnost.: Ni omenjeno
Ministrica za zdravje je trdila, da novela jasno razmejuje javno in zasebno zdravstvo.: Delno: Omenjena je ministrica in njeno vodenje resorja.
Obstoječa pravna ureditev že vključuje nadzorne postopke za preprečevanje škode javnim zavodom.: Da: Sodišče je zapisalo, da obstoječa ureditev že določa nadzor.
Popolna prepoved dela pri zasebnikih posega v ustavno pravico do proste izbire zaposlitve.: Da: Članek navaja, da ureditev posega v to pravico.
Prepoved dodatnega dela je bila po mnenju ustavnega sodišča preveč toga in nepotrebna.: Da: Sodišče je ocenilo, da prepoved ni nujna in je preveč toga.
Sindikat Fides meni, da je bila novela zakona škodljiva in je poslabšala kadrovsko sliko.: Ni omenjeno
Ustavno sodišče je prepoved dodatnega dela zdravnikov zunaj javne mreže razglasilo za neustavno.: Da: Sodišče je spodneslo prepoved dela zunaj javne mreže.
Ustavno sodišče je ugotovilo kršitev pravice do svobodne gospodarske pobude.: Delno: Omenjeno prejšnje razveljavljanje glede gospodarskih družb.
Z odločitvijo ustavnega sodišča je padel osrednji del zdravstvene reforme vlade Roberta Goloba.: Da: Besedilo eksplicitno navaja padec osrednjega dela reforme.
Zakonodajalec ima prosto polje presoje pri zadevah s področja zdravstvene politike.: Da: Članek potrjuje to ugotovitev ustavnega sodišča.

RTV Slovenija

Cilj krepitve javnega zdravstva je ustavno dopusten, vendar bi ga lahko dosegli z blažjimi ukrepi.: Da: Sodišče meni, da cilj je dopusten, a ukrep ni nujen zaradi blažjih.
Do odprave neustavnosti se uporablja ureditev, ki je veljala pred sprejemom novele zakona.: Da: Navedeno je, da se do takrat uporablja prejšnja ureditev.
Določba, ki zdravniku onemogoča delo v javni mreži kot samostojni podjetnik, je skladna z ustavo.: Ne: Sodišče pravi, da to posega v pravico do svobodne pobude.
Državni zbor mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti v roku enega leta.: Da: Besedilo navaja enoletni rok za odpravo protiustavnosti.
Marko Lotrič je novelo označil za ideološki eksperiment, ki ruši pravno varnost.: Ni omenjeno
Ministrica za zdravje je trdila, da novela jasno razmejuje javno in zasebno zdravstvo.: Ni omenjeno
Obstoječa pravna ureditev že vključuje nadzorne postopke za preprečevanje škode javnim zavodom.: Da: Sodišče izpostavlja obstoječe postopke, ki preprečujejo škodo.
Popolna prepoved dela pri zasebnikih posega v ustavno pravico do proste izbire zaposlitve.: Da: Sodišče navaja poseg v 49. člen ustave (prosta izbira zaposlitve).
Prepoved dodatnega dela je bila po mnenju ustavnega sodišča preveč toga in nepotrebna.: Da: Sodišče je ocenilo, da popolna prepoved ni nujna.
Sindikat Fides meni, da je bila novela zakona škodljiva in je poslabšala kadrovsko sliko.: Ni omenjeno
Ustavno sodišče je prepoved dodatnega dela zdravnikov zunaj javne mreže razglasilo za neustavno.: Da: Naslov in vsebina potrjujeta neustavnost prepovedi dela zunaj mreže.
Ustavno sodišče je ugotovilo kršitev pravice do svobodne gospodarske pobude.: Da: Sodišče navaja poseg v 74. člen ustave (gospodarska pobuda).
Z odločitvijo ustavnega sodišča je padel osrednji del zdravstvene reforme vlade Roberta Goloba.: Ni omenjeno
Zakonodajalec ima prosto polje presoje pri zadevah s področja zdravstvene politike.: Delno: Sodišče priznava, da zakonodajalec aktivno zasleduje cilje.

STA

Cilj krepitve javnega zdravstva je ustavno dopusten, vendar bi ga lahko dosegli z blažjimi ukrepi.: Da: Cilj je dopusten, a bi ga lahko dosegli z blažjimi ukrepi.
Do odprave neustavnosti se uporablja ureditev, ki je veljala pred sprejemom novele zakona.: Da: Do takrat se uporablja prejšnja ureditev.
Določba, ki zdravniku onemogoča delo v javni mreži kot samostojni podjetnik, je skladna z ustavo.: Da: Sodišče meni, da je ta določba skladna z ustavo.
Državni zbor mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti v roku enega leta.: Da: DZ mora protiustavnost odpraviti v enem letu.
Marko Lotrič je novelo označil za ideološki eksperiment, ki ruši pravno varnost.: Ni omenjeno
Ministrica za zdravje je trdila, da novela jasno razmejuje javno in zasebno zdravstvo.: Ni omenjeno
Obstoječa pravna ureditev že vključuje nadzorne postopke za preprečevanje škode javnim zavodom.: Ni omenjeno
Popolna prepoved dela pri zasebnikih posega v ustavno pravico do proste izbire zaposlitve.: Delno: Članek omenja neustavnost prepovedi dela pri zasebnikih.
Prepoved dodatnega dela je bila po mnenju ustavnega sodišča preveč toga in nepotrebna.: Da: Popolna prepoved ni nujna za dosego cilja.
Sindikat Fides meni, da je bila novela zakona škodljiva in je poslabšala kadrovsko sliko.: Ni omenjeno
Ustavno sodišče je prepoved dodatnega dela zdravnikov zunaj javne mreže razglasilo za neustavno.: Da: Sodišče je odločilo, da je ta del zakona v neskladju z ustavo.
Ustavno sodišče je ugotovilo kršitev pravice do svobodne gospodarske pobude.: Ni omenjeno
Z odločitvijo ustavnega sodišča je padel osrednji del zdravstvene reforme vlade Roberta Goloba.: Ni omenjeno
Zakonodajalec ima prosto polje presoje pri zadevah s področja zdravstvene politike.: Delno: Ustava nalaga zakonodajalcu aktivno zasledovanje cilja.

Slovenske Novice

Cilj krepitve javnega zdravstva je ustavno dopusten, vendar bi ga lahko dosegli z blažjimi ukrepi.: Da: Cilj je dopusten, a bi bili možni blažji ukrepi delodajalca.
Do odprave neustavnosti se uporablja ureditev, ki je veljala pred sprejemom novele zakona.: Da: Sodišče je določilo uporabo ureditve pred sprejemom novele.
Določba, ki zdravniku onemogoča delo v javni mreži kot samostojni podjetnik, je skladna z ustavo.: Ni omenjeno
Državni zbor mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti v roku enega leta.: Ni omenjeno
Marko Lotrič je novelo označil za ideološki eksperiment, ki ruši pravno varnost.: Ni omenjeno
Ministrica za zdravje je trdila, da novela jasno razmejuje javno in zasebno zdravstvo.: Da: Ministrica je dejala, da so z novelo razmejili javno in zasebno.
Obstoječa pravna ureditev že vključuje nadzorne postopke za preprečevanje škode javnim zavodom.: Da: Že obstoječa ureditev določa nadzorne postopke za preprečevanje škode.
Popolna prepoved dela pri zasebnikih posega v ustavno pravico do proste izbire zaposlitve.: Da: Sodišče pravi, da ureditev posega v 49. člen ustave.
Prepoved dodatnega dela je bila po mnenju ustavnega sodišča preveč toga in nepotrebna.: Da: Sodišče omenja togost ureditve in da popolna prepoved ni nujna.
Sindikat Fides meni, da je bila novela zakona škodljiva in je poslabšala kadrovsko sliko.: Ni omenjeno
Ustavno sodišče je prepoved dodatnega dela zdravnikov zunaj javne mreže razglasilo za neustavno.: Da: Sodišče je razveljavilo prepoved dela zunaj javne mreže.
Ustavno sodišče je ugotovilo kršitev pravice do svobodne gospodarske pobude.: Ni omenjeno
Z odločitvijo ustavnega sodišča je padel osrednji del zdravstvene reforme vlade Roberta Goloba.: Delno: Ministrica pravi, da je razmejitev ključen korak reforme.
Zakonodajalec ima prosto polje presoje pri zadevah s področja zdravstvene politike.: Da: Sodišče priznava zakonodajalcu prosto polje presoje na tem področju.

Analiza sentimenta

Entiteta	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	Delo	Dnevnik	Slovenske Novice	Bloomberg Adria
Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije	Viri so enotno nevtralni; razlika je le v (ne)omenjanju.	Ni omenjeno	Nevtralno: Navedeno kot vlagatelj zahteve za oceno ustavnosti.	Nevtralno: Omenjeno le kot vlagatelj zahteve za oceno ustavnosti.	Nevtralno: Omenjeno le kot eden izmed vlagateljev ustavne presoje.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Vlada Republike Slovenije	Kritike neuspešnih reform in sodna zavrnitev argumentov.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Negativno: Sodišče zavrnilo njene argumente o nujnosti ukrepov.	Negativno: Avtor navaja, da ji je spodletelo in da je reforma padla.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Državni zbor Republike Slovenije	Razkorak med nevtralno dolžnostjo in kritiko nestrokovnosti.	Nevtralno: Omenjen kot organ, ki mora odpraviti protiustavnost.	Nevtralno: Omenjen le kot organ, ki mora odpraviti neustavnost.	Negativno: Sodišče zavrnilo argumente in naložilo odpravo neustavnosti.	Nevtralno: Omenjen le v kontekstu zakonodajne dolžnosti odprave neustavnosti.	Nevtralno: Informativna omemba sprejetja in ponovne potrditve novele.	Negativno: Lotrič kritizira zakonodajalca zaradi nestrokovnih zakonov.
Državni svet Republike Slovenije	Le Bloomberg in Slovenske novice nevtralno o vetu in vodstvu.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen le v kontekstu vložitve veta na zakon.	Nevtralno: Omenjen preko funkcije predsednika Marka Lotriča.
Valentina Prevolnik Rupel	Dnevnik kritičen do zamud, Slovenske novice nevtralno o ciljih.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Negativno: Izpostavljene zamude pri metodologiji in pomanjkanje časa.	Nevtralno: Citirana kot govorka, ki pojasnjuje cilje novele.	Ni omenjeno
Robert Golob	Le Dnevnik ga navaja kot govorca, ostali ga ne omenjajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Citiran kot govorec o škodljivih praksah brez meta-vrednotenja.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Zdravniška zbornica Slovenije	Le Dnevnik jo nevtralno umešča v kontekst ustavne presoje.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena le kot ena izmed vlagateljic ustavne presoje.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Sindikat Fides	Večina virov molči, Bloomberg Adria poroča nevtralno.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Govorec, ki podaja mnenje brez meta-vrednotenja avtorja.
Marko Lotrič	Le Bloomberg Adria ga citira kot kritika zakonodaje.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Citiran kot govorec, ki kritizira zakonodajni postopek.
Ministrstvo za zdravje	Le Dnevnik kritičen do zamud, ostali viri molčijo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Negativno: Kritika zaradi prekoračitve rokov in neizvajanja sprememb.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Ustavno sodišče Republike Slovenije	Vsi viri poročajo nevtralno in brez vsebinskih razlik.	Nevtralno: Poročanje o odločitvi in pravni argumentaciji sodišča.	Nevtralno: Poročanje o odločitvi in pravni argumentaciji sodišča.	Nevtralno: Poročanje o odločitvi in povzemanje uradnega sporočila.	Nevtralno: Opisano kot organ, ki je podal pravno presojo in odločitev.	Nevtralno: Poročanje o pravni utemeljitvi in vsebini odločbe.	Nevtralno: Poročanje o odločitvi in citiranje obrazložitve sodbe.
Javni zdravstveni zavodi	Vsi so nevtralni, a nihajo med zaščito mreže in delovnopravno vlogo.	Nevtralno: Omenjeni v kontekstu krepitve javne zdravstvene službe.	Nevtralno: Omenjeni v kontekstu varovanja javne mreže.	Nevtralno: Omenjeni v kontekstu delovnih razmerij in pogodb.	Nevtralno: Omenjeni v vlogi delodajalcev, ki se izogibajo nesoglasjem.	Nevtralno: Omenjeni kot delodajalci v kontekstu pravne ureditve.	Nevtralno: Omenjeni le v kontekstu omejitev dela v sodbi.
Zasebni zdravstveni delavci	Poudarki nihajo med ustavno presojo in pravico do dela.	Nevtralno: Omenjeni kot pobudniki ustavne presoje.	Nevtralno: Omenjeni v okviru pravne opredelitve statusa in pravic.	Nevtralno: Omenjeni v kontekstu ustavne presoje njihovega položaja.	Nevtralno: Omenjeni v kontekstu pravice do zaposlitve in popoldanskega dela.	Nevtralno: Omenjeni v kontekstu pravice do proste izbire zaposlitve.	Nevtralno: Omenjeni v kontekstu ustavne pravice do svobodne pobude.

entities

Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije
Vlada Republike Slovenije
Državni zbor Republike Slovenije
Državni svet Republike Slovenije
Valentina Prevolnik Rupel
Robert Golob
Zdravniška zbornica Slovenije
Sindikat Fides
Marko Lotrič
Ministrstvo za zdravje
Ustavno sodišče Republike Slovenije
Javni zdravstveni zavodi
Zasebni zdravstveni delavci

key differences

Državni svet Republike Slovenije: Le Bloomberg in Slovenske novice nevtralno o vetu in vodstvu.
Državni zbor Republike Slovenije: Razkorak med nevtralno dolžnostjo in kritiko nestrokovnosti.
Javni zdravstveni zavodi: Vsi so nevtralni, a nihajo med zaščito mreže in delovnopravno vlogo.
Marko Lotrič: Le Bloomberg Adria ga citira kot kritika zakonodaje.
Ministrstvo za zdravje: Le Dnevnik kritičen do zamud, ostali viri molčijo.
Robert Golob: Le Dnevnik ga navaja kot govorca, ostali ga ne omenjajo.
Sindikat Fides: Večina virov molči, Bloomberg Adria poroča nevtralno.
Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije: Viri so enotno nevtralni; razlika je le v (ne)omenjanju.
Ustavno sodišče Republike Slovenije: Vsi viri poročajo nevtralno in brez vsebinskih razlik.
Valentina Prevolnik Rupel: Dnevnik kritičen do zamud, Slovenske novice nevtralno o ciljih.
Vlada Republike Slovenije: Kritike neuspešnih reform in sodna zavrnitev argumentov.
Zasebni zdravstveni delavci: Poudarki nihajo med ustavno presojo in pravico do dela.
Zdravniška zbornica Slovenije: Le Dnevnik jo nevtralno umešča v kontekst ustavne presoje.

source analyses

Bloomberg Adria

Državni svet Republike Slovenije: Nevtralno: Omenjen preko funkcije predsednika Marka Lotriča.
Državni zbor Republike Slovenije: Negativno: Lotrič kritizira zakonodajalca zaradi nestrokovnih zakonov.
Javni zdravstveni zavodi: Nevtralno: Omenjeni le v kontekstu omejitev dela v sodbi.
Marko Lotrič: Nevtralno: Citiran kot govorec, ki kritizira zakonodajni postopek.
Ministrstvo za zdravje: Ni omenjeno
Robert Golob: Ni omenjeno
Sindikat Fides: Nevtralno: Govorec, ki podaja mnenje brez meta-vrednotenja avtorja.
Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije: Ni omenjeno
Ustavno sodišče Republike Slovenije: Nevtralno: Poročanje o odločitvi in citiranje obrazložitve sodbe.
Valentina Prevolnik Rupel: Ni omenjeno
Vlada Republike Slovenije: Ni omenjeno
Zasebni zdravstveni delavci: Nevtralno: Omenjeni v kontekstu ustavne pravice do svobodne pobude.
Zdravniška zbornica Slovenije: Ni omenjeno

Delo

Državni svet Republike Slovenije: Ni omenjeno
Državni zbor Republike Slovenije: Negativno: Sodišče zavrnilo argumente in naložilo odpravo neustavnosti.
Javni zdravstveni zavodi: Nevtralno: Omenjeni v kontekstu delovnih razmerij in pogodb.
Marko Lotrič: Ni omenjeno
Ministrstvo za zdravje: Ni omenjeno
Robert Golob: Ni omenjeno
Sindikat Fides: Ni omenjeno
Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije: Nevtralno: Omenjeno le kot vlagatelj zahteve za oceno ustavnosti.
Ustavno sodišče Republike Slovenije: Nevtralno: Poročanje o odločitvi in povzemanje uradnega sporočila.
Valentina Prevolnik Rupel: Ni omenjeno
Vlada Republike Slovenije: Negativno: Sodišče zavrnilo njene argumente o nujnosti ukrepov.
Zasebni zdravstveni delavci: Nevtralno: Omenjeni v kontekstu ustavne presoje njihovega položaja.
Zdravniška zbornica Slovenije: Ni omenjeno

Dnevnik

Državni svet Republike Slovenije: Ni omenjeno
Državni zbor Republike Slovenije: Nevtralno: Omenjen le v kontekstu zakonodajne dolžnosti odprave neustavnosti.
Javni zdravstveni zavodi: Nevtralno: Omenjeni v vlogi delodajalcev, ki se izogibajo nesoglasjem.
Marko Lotrič: Ni omenjeno
Ministrstvo za zdravje: Negativno: Kritika zaradi prekoračitve rokov in neizvajanja sprememb.
Robert Golob: Nevtralno: Citiran kot govorec o škodljivih praksah brez meta-vrednotenja.
Sindikat Fides: Ni omenjeno
Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije: Nevtralno: Omenjeno le kot eden izmed vlagateljev ustavne presoje.
Ustavno sodišče Republike Slovenije: Nevtralno: Opisano kot organ, ki je podal pravno presojo in odločitev.
Valentina Prevolnik Rupel: Negativno: Izpostavljene zamude pri metodologiji in pomanjkanje časa.
Vlada Republike Slovenije: Negativno: Avtor navaja, da ji je spodletelo in da je reforma padla.
Zasebni zdravstveni delavci: Nevtralno: Omenjeni v kontekstu pravice do zaposlitve in popoldanskega dela.
Zdravniška zbornica Slovenije: Nevtralno: Omenjena le kot ena izmed vlagateljic ustavne presoje.

RTV Slovenija

Državni svet Republike Slovenije: Ni omenjeno
Državni zbor Republike Slovenije: Nevtralno: Omenjen le kot organ, ki mora odpraviti neustavnost.
Javni zdravstveni zavodi: Nevtralno: Omenjeni v kontekstu varovanja javne mreže.
Marko Lotrič: Ni omenjeno
Ministrstvo za zdravje: Ni omenjeno
Robert Golob: Ni omenjeno
Sindikat Fides: Ni omenjeno
Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije: Nevtralno: Navedeno kot vlagatelj zahteve za oceno ustavnosti.
Ustavno sodišče Republike Slovenije: Nevtralno: Poročanje o odločitvi in pravni argumentaciji sodišča.
Valentina Prevolnik Rupel: Ni omenjeno
Vlada Republike Slovenije: Ni omenjeno
Zasebni zdravstveni delavci: Nevtralno: Omenjeni v okviru pravne opredelitve statusa in pravic.
Zdravniška zbornica Slovenije: Ni omenjeno

STA

Državni svet Republike Slovenije: Ni omenjeno
Državni zbor Republike Slovenije: Nevtralno: Omenjen kot organ, ki mora odpraviti protiustavnost.
Javni zdravstveni zavodi: Nevtralno: Omenjeni v kontekstu krepitve javne zdravstvene službe.
Marko Lotrič: Ni omenjeno
Ministrstvo za zdravje: Ni omenjeno
Robert Golob: Ni omenjeno
Sindikat Fides: Ni omenjeno
Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije: Ni omenjeno
Ustavno sodišče Republike Slovenije: Nevtralno: Poročanje o odločitvi in pravni argumentaciji sodišča.
Valentina Prevolnik Rupel: Ni omenjeno
Vlada Republike Slovenije: Ni omenjeno
Zasebni zdravstveni delavci: Nevtralno: Omenjeni kot pobudniki ustavne presoje.
Zdravniška zbornica Slovenije: Ni omenjeno

Slovenske Novice

Državni svet Republike Slovenije: Nevtralno: Omenjen le v kontekstu vložitve veta na zakon.
Državni zbor Republike Slovenije: Nevtralno: Informativna omemba sprejetja in ponovne potrditve novele.
Javni zdravstveni zavodi: Nevtralno: Omenjeni kot delodajalci v kontekstu pravne ureditve.
Marko Lotrič: Ni omenjeno
Ministrstvo za zdravje: Ni omenjeno
Robert Golob: Ni omenjeno
Sindikat Fides: Ni omenjeno
Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije: Ni omenjeno
Ustavno sodišče Republike Slovenije: Nevtralno: Poročanje o pravni utemeljitvi in vsebini odločbe.
Valentina Prevolnik Rupel: Nevtralno: Citirana kot govorka, ki pojasnjuje cilje novele.
Vlada Republike Slovenije: Ni omenjeno
Zasebni zdravstveni delavci: Nevtralno: Omenjeni v kontekstu pravice do proste izbire zaposlitve.
Zdravniška zbornica Slovenije: Ni omenjeno

Viri

articles

article order
8
body
Ljubljana, 24. decembra (STA) Ustavno sodišče je na pobudo več zdravstvenih delavcev in drugih pobudnikov odločilo, da je del zakona o zdravstveni dejavnosti, ki zdravstvenim delavcem onemogoča delo pri čistih zasebnikih, v neskladju z ustavo. DZ mora protiustavnost odpraviti v enem letu. Do takrat se uporablja prejšnja ureditev. Skupni cilj izpodbijane ureditve, ki omejuje dvojno prakso, je sicer krepitev sistema javne zdravstvene službe. In ta cilj je ne le ustavno dopusten, temveč ustava tudi nalaga zakonodajalcu, da ga aktivno zasleduje. Vendar pa popolna prepoved dodatnega dela zunaj javne mreže po navedbi ustavnega sodišča ni nujna, saj bi cilj lahko dosegli z blažjimi ukrepi. Določba, ki onemogoča zdravniku, da v javni mreži dela kot samostojni podjetnik, pa je po mnenju ustavnega sodišča skladna z ustavo.
language
slv
published at
2025-12-24T19:01:11
source
STA
title
Ustavno sodišče prepoved dodatnega dela zdravstvenemu delavcu zunaj javne mreže določilo za neustavno (I)
url
https://www.sta.si/3503246/
article order
3
body
Zahtevo za oceno ustavnosti dela zakona o zdravstveni dejavnosti je konec maja vložilo Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije. "Izpodbijana ureditev onemogoča zdravstvenemu delavcu, da bi kot samostojni podjetnik opravljal storitve v mreži javne zdravstvene službe, zato posega v pravico do svobodne gospodarske pobude, ki je varovana v okviru prvega odstavka 74. člena Ustave," so svojo odločitev, da je del zakona v nasprotju z ustavo, pojasnili na ustavnem sodišču. Poleg tega izpodbijana ureditev, ki omejuje dodatno delo zdravstvenemu delavcu oziroma določa pogoje za opravljanje dodatnega dela zunaj javne zdravstvene službe, s čimer v celoti prepoveduje določene oblike dela, posega v pravico do proste izbire zaposlitve, ki je varovana v okviru drugega odstavka 49. člena ustave, so dodali. Zasebni zdravstveni delavci so fizične osebe, ki niso registrirane kot samostojni podjetniki na podlagi zakona o gospodarskih družbah. "Zato v smislu tega zakona niso gospodarski subjekti in ne opravljajo gospodarskih dejavnosti, ne glede na opredelitev zdravstvenih storitev kot ekonomskih po pravu Evropske unije. Ureditev, ki velja drugače za zasebne zdravstvene delavce in za samostojne podjetnike, ki so sicer tudi zasebni zdravstveni delavci, vendar izvajajo gospodarske dejavnosti kot samostojni podjetniki, zato ne more biti v neskladju z načelom enakosti iz drugega odstavka 14. člena ustave," še navaja ustavno sodišče. Skupni cilj izpodbijane ureditve, ki omejuje dvojno prakso pri zdravstvenih delavcih, zaposlenih v javnih zavodih, je sicer krepitev sistema javne zdravstvene službe. "Ta cilj je ne le ustavno dopusten, temveč ustava tudi nalaga zakonodajalcu, da ga aktivno zasleduje, zato je izpodbijana ureditev za dosego tega cilja primerna," ob tem poudarja ustavno sodišče, ki dodaja, da so lahko možni učinki izpodbijane ureditve zelo različni, kar pa "še ne pomeni, da izpodbijana ureditev ni primerna". Vendar pa izpodbijana ureditev popolne prepovedi dodatnega dela zunaj mreže javne zdravstvene službe po oceni sodišča ni nujna, "saj iz predložene dokumentacije ne izhaja, da želenega cilja ne bi bilo mogoče doseči enako učinkovito z drugimi blažjimi ukrepi, ki bi jih lahko uporabil delodajalec". Dodali so, da ob tem že obstoječa pravna ureditev določa različne nadzorne postopke, ki lahko preprečijo primere, ko bi zdravstveni delavci opravljali dodatno delo na škodo javnih zavodov oziroma mreže javne zdravstvene službe. "Ustavno sodišče je zato presodilo, da je izpodbijana ureditev v neskladju z drugim odstavkom 49. člena ustave," so navedli. DZ mora protiustavnost odpraviti v enem letu. Do takrat se uporablja prejšnja ureditev.
language
slv
published at
2025-12-24T10:02:28
source
RTV Slovenija
title
Ustavno sodišče: Prepoved dodatnega dela zdravnikov zunaj javne zdravstvene službe je neustavna
url
https://www.rtvslo.si/slovenija/ustavno-sodisce-prepoved-dodatnega-dela-zdravnikov-zunaj-javne-zdravstvene-sluzbe-je-neustavna/768236
article order
6
body
Bitka za interpretacijo odločbe ustavnega sodišča - Zakon bo verjetno popravljala naslednja vlada. Ustavno sodišče je odločilo, da je del zakona o zdravstveni dejavnosti, ki zdravnikom onemogoča delo pri čistih zasebnikih, v drugih javnih zavodih in pri koncesionarjih pa ga omogoča pod strožjimi pogoji, v neskladju z ustavo. Državni zbor mora protiustavnost odpraviti v enem letu. Do takrat se uporablja prejšnja ureditev. Državni zbor je novelo zakona o zdravstveni dejavnosti sprejel 2. aprila letos, po vetu državnega sveta pa jo je vnovič potrdil 23. aprila. Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je ob sprejemu dejala, da novela jasno ureja delovanje javne zdravstvene službe in je usmerjena v stabilno, nemoteno in trajno delovanje javne mreže. Z novelo so razmejili javno in zasebno zdravstvo, kar je bilo jedro zdravstvene reforme. Ideja reforme je bila, da se tako imenovanim zdravniškim dvoživkam prepove zasebno delo, posledice bi bile več opravljenega dela v javnih bolnišnicah in krajše čakalne dobe. S takšno interpretacijo se niso strinjali zdravniki, zato so se obrnili na ustavno sodišče. To se je odločilo za delno odločbo in obravnavalo delo zdravnikov pri zasebnikih. Čeprav so lahko učinki izpodbijane ureditve zelo različni, to še ne pomeni, da ni primerna. Ustavnosodna presoja se ne more nanašati na zapletena strokovna vprašanja in zakonodajalec ima prosto polje presoje, kadar gre za zadeve s področja zdravstvene politike, verjame ustavno sodišče. Vendar popolna prepoved dodatnega dela zunaj mreže javne zdravstvene službe po navedbi ustavnega sodišča ni nujna, saj iz predložene dokumentacije ne izhaja, da želenega cilja ne bi bilo mogoče doseči enako učinkovito z drugimi blažjimi ukrepi, ki bi jih lahko uporabil delodajalec, in da so bile ustrezno pretehtane rešitve, ki bi lahko pomembno omilile togost izpodbijane ureditve. Prav tako že obstoječa pravna ureditev določa različne nadzorne postopke, ki lahko preprečijo primere, ko bi zdravstveni delavci opravljali dodatno delo na škodo javnih zavodov oziroma mreže javne zdravstvene službe, so navedli. Ustavno sodišče je zato presodilo, da je izpodbijana ureditev v neskladju z drugim odstavkom 49. člena ustave, ki določa, da vsakdo prosto izbira zaposlitev. Rešitev za neustavno stanje je treba najti v enem letu, ker pa so državnozborske volitve razpisane za 22. marec, to v praksi najverjetneje pomeni, da se bo z reševanjem odločbe ukvarjala nova vlada. Odločitev je ustavno sodišče sprejelo 11. decembra, javna pa je postala 24. decembra. Po objavi so se kljub dnevu pred praznikom usuli odzivi. Zdravniška zbornica in zdravniki so odločitev pozdravili. Po besedah predsednice zbornice Bojane Beović je odpravljen del člena, ki je zdravnike postavljal v diskriminatoren in neustaven položaj. Ustavno sodišče je potrdilo legitimno pravico države, da razmeji javno zdravstvo od zasebnega, je po odločbi sodišča o neustavnosti prepovedi dodatnega dela zdravnikov pri zasebnikih poudarila predsednica republike Nataša Pirc Musar in priporočila preučitev odločitve. V Gibanju Svoboda so odločitev ustavnega sodišča, da je del zakona o zdravstveni dejavnosti neustaven, obžalovali. "Kljub temu pozdravljamo, da so tudi oni spregledali glavni namen, ki smo ga ob sprejemanju imeli v koaliciji, torej krepitev izvajanja storitev v javni zdravstveni mreži," je za STA povedala poslanka Svobode Tamara Kozlovič.
language
slv
published at
2025-12-27T04:14:36
source
Delo
title
Omejitev dela zdravnikov bo treba zastaviti na novo
url
https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/omejitev-dela-zdravnikov-bo-treba-zastaviti-na-novo
article order
9
body
Zamejevanje popoldanskega prehajanja k zasebnikom, na katerega je v zdravstveni reformi stavila vlada Roberta Goloba, je z odločitvijo ustavnega sodišča spodletelo. Blažje alternative, ki jih omenja ustavno sodišče, so možne, a malo verjetne. Ustavno sodišče je z odločitvijo, ki je spodnesla prepoved dela zaposlenih v javnih zavodih zunaj javne mreže, zarezalo v srž reforme Golobove vlade. Da bi javno zdravstvo pri popoldanskem prehajanju osebja zaščitili na ravni posamičnih bolnišnic, je teoretično možno, v praksi pa je to malo verjetno. Bistveno verjetneje je, da se bodo prihodnje oblasti po padcu osrednjega dela nove zakonodaje izogibale vtikanju v popoldanske posle zdravstvenih delavcev. Ureditev, ki so jo uvedle letošnje zakonske spremembe, posega v pravico do proste izbire zaposlitve, je ocenilo. Zakonodajalec ima prosto polje presoje, kadar gre za zadeve s področja zdravstvene politike, je ugotavljalo. Kljub temu pa popolna prepoved dodatnega dela zunaj mreže javne zdravstvene službe po oceni ustavnega sodišča ni nujna, saj iz predložene dokumentacije ne izhaja, da želenega cilja ne bi bilo mogoče enako učinkovito doseči z drugimi blažjimi ukrepi. Te bi lahko uporabil delodajalec, so ocenili. Iz dokumentacije ustavno sodišče tudi ni razbralo, da so bile ustrezno pretehtane rešitve, ki bi lahko pomembno omilile togost izpodbijane ureditve. "Prav tako že obstoječa pravna ureditev določa različne nadzorne postopke, ki lahko preprečijo primere, ko bi zdravstveni delavci opravljali dodatno delo na škodo javnih zavodov oziroma mreže javne zdravstvene službe," je zapisalo ustavno sodišče. S potezo ustavnega sodišča je padel osrednji del zdravstvene reforme, ki zamejuje sedenje na dveh (ali več) stolih. Učinki nove zakonodaje se v obdobju, ko imajo številni zdravniki iz javnih zavodov še vedno veljavna soglasja za delo pri zasebnikih s koncesijo ali brez nje, še niso polno pokazali. Nasprotovanje temu delu zakonodaje je bilo posebej glasno v tistih delih zdravstva, kjer je veliko priložnosti za dodatno popoldansko delo, vrstile se tudi grožnje z odhodi in prve odpovedi. S potezo ustavnega sodišča - novi zakonodaji so med drugim oporekali v Strokovnem združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije ter v Zdravniški zbornici Slovenije- so v zdravstvenem resorju izgubili orodje, od katerega so si obetali veliko. Manj kot tri mesece pred parlamentarnimi volitvami je lahko znaten tudi politični učinek. Novela zakona o zdravstveni dejavnosti končuje s škodljivimi dvojimi praksami, ki so desetletja šibile javni sistem, je ob nedavni novomeški aferi z domnevnim umetnim podaljševanjem čakalnih vrst ugotavljal predsednik vlade Robert Golob. Obljube zdaj niti teoretično ne bodo mogli izpolniti. Ta možnost je glede na dosedanje izkušnje zanemarljivo majhna. V javnih zdravstvenih zavodih, ki so v tem primeru v vlogi delodajalcev, imajo seveda že danes možnost, da bi pri popoldanskem prehajanju zaposlenih naredili več reda. A se direktorji s tem spustijo v nesoglasja, ki so jim na ravni posameznega zavoda težko kos. Da se to zelo verjetno ne bo zgodilo, je mogoče sklepati tudi iz zamud pri uveljavljanju letošnjih zakonskih sprememb. Kot smo že poročali, so v zdravstvenem resorju krepko prekoračili roke za določanje enotne metodologije za merjenje obremenitev zaposlenih v zdravstvu. Omenjena sprememba bi lahko pripomogla k preprečevanju zdrsov, ki so lahko tesno povezani s prehajanjem med javnim in zasebnim. Za premišljeno uveljavljanje preostanka zakonskih sprememb na ministrstvu za zdravje, ki ga vodi Valentina Prevolnik Rupel, na tej točki praktično nimajo več časa. Nasledniki se bodo zelo verjetno izognili tudi zalogaju, pri katerem je z odločitvijo ustavnega sodišča spodrsnilo aktualnim oblastem. Državni zbor bo moral mora protiustavnost v tem primeru odpraviti v enem letu. Do takrat bo treba uporabljati ureditev, ki je veljala pred sprejetjem novele zakona o zdravstveni dejavnosti. Pri popoldanskem delu se stvari tako vračajo k statusu quo, ki marsikomu povsem ustreza. V zdravstvenih zavodih imajo sicer možnost presoje, ali je soglasje za popoldansko delo zaposlenega drugje v konkretnem primeru utemeljeno, v kar pa se doslej niso spuščali prav poglobljeno. Tudi nadzor nad tem, ali dodatno delo res teče v časovnih okvirih, ki jih predvideva soglasje, je bil doslej pičel. Že pred sprejemom so se zagovorniki in nasprotniki nove zakonodaje zavedali, da bo imelo ustavno sodišče zadnjo besedo. To je še posebej veljalo pri zahtevi po nepridobitnosti, ki koncesionarje zavezuje pri opravljanju javne službe. O zakonu o zdravstveni dejavnosti se je ustavno sodišče ravno pri tem vprašanju že izrekalo. Del zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je omejeval razporejanje presežkov za gospodarske družbe in zasebne zdravnike, je razveljavilo, tako je ravnalo tudi v primeru zasebnih lekarn. Kljub temu pa končne podobe zdravstvene zakonodaje ni mogoče napovedovati vnaprej. Pri podeljevanju koncesij za določen čas je ustavno sodišče pred časom na primer ocenilo, da zakonska novela ni v neskladju z ustavo. Tokratna odločitev napoveduje predvsem, da ne bo ob množici različnih pogledov in interesov v javnem zdravstvu nič samoumevno. x
language
slv
published at
2025-12-24T14:46:24
source
Dnevnik
title
Na ustavnem sodišču zarezali v srž zdravstvene reforme
url
https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/na-ustavnem-sodiscu-zarezali-v-srz-zdravstvene-reforme-2775415/
article order
2
body
Izpodbijana ureditev, ki omejuje dodatno delo zdravstvenemu delavcu oziroma določa pogoje za opravljanje dodatnega dela zunaj javne zdravstvene službe, s čimer v celoti prepoveduje določene oblike dela, posega v pravico do proste izbire zaposlitve, ki je varovana v okviru ustave, je pojasnilo ustavno sodišče. Dodatno so pojasnili, da je skupni cilj izpodbijane ureditve, ki omejuje dvojno prakso pri zdravstvenih delavcih, zaposlenih v javnih zavodih, krepitev sistema javne zdravstvene službe. Ta cilj je ne le ustavno dopusten, temveč ustava tudi nalaga zakonodajalcu, da ga aktivno zasleduje, zato je izpodbijana ureditev za dosego tega cilja primerna, so zapisali. Ustavnosodna presoja se ne more nanašati na zapletena strokovna vprašanja in zakonodajalec ima prosto polje presoje, kadar gre za zadeve s področja zdravstvene politike. Popolna prepoved dodatnega dela zunaj mreže javne zdravstvene službe po navedbi ustavnega sodišča ni nujna, saj iz predložene dokumentacije ne izhaja, da želenega cilja ne bi bilo mogoče doseči enako učinkovito z drugimi blažjimi ukrepi, ki bi jih lahko uporabil delodajalec, in da so bile ustrezno pretehtane rešitve, ki bi lahko pomembno omilile togost izpodbijane ureditve. Prav tako že obstoječa pravna ureditev določa različne nadzorne postopke, ki lahko preprečijo primere, ko bi zdravstveni delavci opravljali dodatno delo na škodo javnih zavodov oziroma mreže javne zdravstvene službe. Ustavno sodišče je zato presodilo, da je izpodbijana ureditev v neskladju z drugim odstavkom 49. člena ustave, ki določa, da vsakdo prosto izbira zaposlitev. Ustavno sodišče je določilo, da se do odprave ugotovljene protiustavnosti uporablja ureditev, kot je veljala pred sprejemom novele zakona o zdravstveni dejavnosti. Prav tako se ne uporablja prehodna določba novele, da soglasja javnim zdravstvenim delavcem ostanejo v veljavi največ 12 mesecev od uveljavitve novele. Državni zbor je novelo zakona o zdravstveni dejavnosti sprejel 2. aprila letos, po vetu državnega sveta pa jo je vnovič potrdil 23. aprila. Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je ob sprejemu dejala, da novela jasno ureja delovanje javne zdravstvene službe in je usmerjena v stabilno, nemoteno ter trajno delovanje javne mreže. Z novelo so razmejili javno in zasebno zdravstvo, kar je ključen korak zdravstvene reforme.
language
slv
published at
2025-12-24T12:02:19
source
Slovenske Novice
title
Ustavno sodišče razveljavilo prepoved: zdravstveni delavci lahko delajo tudi zunaj javne mreže
url
https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/ustavno-sodisce-razveljavilo-prepoved-zdravstveni-delavci-lahko-delajo-tudi-zunaj-javne-mreze
article order
7
body
Ustavno sodišče je odločilo, da je del zakona o zdravstveni dejavnosti neustaven. Zakon o zdravstveni dejavnosti je posegel v pravico do proste izbire zaposlitve, ki je varovana v okviru ustave, je pojasnilo ustavno sodišče. "Izpodbijana ureditev onemogoča zdravstvenemu delavcu, da bi kot samostojni podjetnik opravljal storitve v mreži javne zdravstvene službe, zato posega v pravico do svobodne gospodarske pobude, ki je varovana v okviru prvega odstavka 74. člena Ustave," piše v sodbi. Namesto prepovedi dela zdravnikov pri zasebnikih in omejitve dela v drugih javnih zavodih ter pri koncesionarjih bi bili lahko po presoji sodišča sprejeti blažji ukrepi. Sodniki so odločitev o neustavnosti prepovedi dela zdravnikov pri zasebnikih sprejeli soglasno. Pri sindikatu Fides so odločitev sodišča pozdravili. "Odločitev, da je prepoved dodatnega dela zunaj javne zdravstvene službe neustavna, razumemo kot jasno potrditev tega, na kar smo skupaj s stroko opozarjali ves čas zakonodajnega postopka: da je novela Zakona o zdravstveni dejavnosti v delu, ki omejuje dodatno delo zdravnikov, protiustavna in škodljiva," so sporočili iz Fidesa. Prepoved dodatnega dela zunaj javne zdravstvene službe ni okrepila javnega zdravstva, temveč je posegla v ustavne pravice zdravstvenih delavcev in dodatno poslabšala kadrovsko sliko v sistemu, meni sindikat zdravnikov. V Fidesu pričakujejo, "da bo zakonodajalec odločitev sodišča spoštoval in pri pripravi novih rešitev končno prisluhnil stroki - v interesu pacientov in vzdržnega ter funkcionalnega javnega zdravstvenega sistema." "Nestrokovno pripravljeni zakoni, sprejeti na silo in brez premisleka, rušijo pravno varnost in dušijo ekonomsko iniciativo. Slovenija ne rabi ideoloških eksperimentov, ampak ustavno skladne, razumne rešitve, ki spoštujejo svobodo dela in odgovornost države," se je na odločitev odzval predsednik Državnega sveta Marko Lotrič.
language
slv
published at
2025-12-24T12:02:59
source
Bloomberg Adria
title
Ustavno sodišče pritrdilo zdravnikom: prepoved dela je neustavna
url
https://si.bloombergadria.com/politika/splosno/93695/prepoved-dela-zdravnikov-je-neustavna/news

source scope

analyzed source count

omitted articles

omitted source count

total source count