Slovenija zaključuje leto 2025 s 2,7-odstotno letno inflacijo 29.12.2025
Slovenija je leto 2025 zaključila z letno inflacijo v višini 2,7 %, kar je opazno več kot decembra lani, ko je znašala 1,9 %. Povprečna letna rast cen v celotnem letu je bila 2,4-odstotna. Glavni dejavnik rasti so bile višje cene hrane in brezalkoholnih pijač, ki so se podražile za 4,5 % in k inflaciji prispevale 0,8 odstotne točke. Na mesečni ravni so cene decembra v povprečju ostale nespremenjene, saj so podražitve zavarovanj izravnale pocenitve počitniških paketov. Na inflacijsko sliko so vplivale tudi davčne spremembe, vključno z zvišanjem DDV na sladke pijače in višjimi trošarinami na tobak ter alkohol, kar je letno stopnjo zvišalo za 0,1 odstotne točke. V mednarodni primerjavi je bila Slovenija novembra s harmoniziranim indeksom 2,4 % poravnana s povprečjem EU, medtem ko je decembra po istem merilu zabeležila 2,6-odstotno rast cen.
Analiza trditev
| Trditev | Ključne razlike | STA | RTV Slovenija | Delo | Slovenske Novice | Bloomberg Adria | Primorske Novice | Ljubljanske Novice | Slovenia - Statistical Office |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Letna inflacija v Sloveniji je decembra 2025 dosegla 2,7 odstotka. | Večina potrjuje, RTV molči, Delo pa izpušča letnico. | Da: Naslov in uvod potrjujeta decembrsko inflacijo 2,7 %. | Ni omenjeno | Delno: Članek navaja letno inflacijo 2,7 %, leto ni izrecno zapisano. | Da: Članek navaja 2,7-odstotno medletno rast cen v decembru. | Da: Decembra je letna rast drobnoprodajnih cen dosegla 2,7 odstotka. | Da: Naslov in vsebina potrjujeta decembrsko inflacijo 2,7 %. | Da: Besedilo potrjuje 2,7-odstotno letno rast cen decembra 2025. | Da: Decembrska letna rast cen je bila 2,7-odstotna. |
| Višji davki in trošarine so letno inflacijo zvišali za 0,1 odstotne točke. | Večina potrjuje s podatki, nekateri molčijo, STA je previdna. | Delno: Razlika med 2,6 % (HICP) in 2,5 % (brez davkov) je 0,1 točke. | Da: Razlika med 2,6 % in 2,5 % (brez davkov) znaša 0,1 o.t. | Ni omenjeno | Da: Razlika med dejansko (2,6 %) in fiksno (2,5 %) rastjo je 0,1 o.t. | Da: Višji davki in trošarine so inflacijo zvišali za 0,1 o. t. | Ni omenjeno | Da: Razlika med HICŽP in HICŽP-CT je znašala 0,1 odstotne točke. | Ni omenjeno |
| Cene hrane in brezalkoholnih pijač so k letni inflaciji prispevale največ, 0,8 odstotne točke. | Vsi viri trditev enotno potrjujejo brez razlik v vsebini. | Da: Besedilo neposredno navaja ta prispevek k letni inflaciji. | Da: Besedilo neposredno potrjuje prispevek 0,8 o.t. zaradi hrane. | Da: Hrana in pijača sta prispevali 0,8 o.t. k letni inflaciji. | Da: Navedeno je, da so te cene prispevale največ, 0,8 o.t. | Da: Hrana in pijača sta k inflaciji prispevali 0,8 odstotne točke. | Da: Hrana in pijača sta prispevali 0,8 o.t. k letni inflaciji. | Da: Članek navaja, da so te cene prispevale največ (0,8 o.t.). | Da: Hrana in pijača sta prispevali največ, 0,8 o.t. |
| Cene v skupini zdravstvo so zabeležile najvišjo rast v višini 5,9 odstotka. | Le SURS potrdi najvišjo rast, drugi le navajajo številko. | Delno: Omenjena je 5,9 % rast v zdravstvu, ni pa potrjena kot najvišja. | Delno: Omenjena je 5,9 % rast v zdravstvu, ni pa izrecno najvišja. | Delno: Naslov omenja skok cen zdravstva, a številka 5,9 % ni v besedilu. | Delno: Omenjena je 5,9 % rast v zdravstvu, a ne kot najvišja sploh. | Delno: Zdravstvo se je podražilo za 5,9 %, a ni izrecno najvišja rast. | Delno: Zdravstvo se je podražilo za 5,9 %, ni pa nujno najvišja rast. | Delno: Skupina zdravstvo je zrasla za 5,9 %, a ni izrecno najvišja. | Delno: Zdravstvo se je podražilo za 5,9 %, kar je najvišja rast. |
| Cene počitniških paketov so se na mesečni ravni znižale za 3,1 odstotka. | Večina potrjuje podatek, Delo ga povsem izpušča. | Da: Navedeno kot mesečni vpliv na strani pocenitev. | Da: Članek navaja 3,1 % znižanje cen počitniških paketov. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja 3,1-odstotno znižanje cen počitniških paketov. | Da: Počitniški paketi so se pocenili za 3,1 %. | Da: Počitniški paketi so se pocenili za 3,1 %. | Da: Navedeno je znižanje cen počitniških paketov za 3,1 %. | Da: Počitniški paketi so se pocenili za 3,1 %. |
| Storitve so se na letni ravni podražile za 3,6 odstotka, blago pa za 2,3 odstotka. | Večina potrjuje; tabloidi in lokalni viri podatke izpuščajo. | Da: Podatki so eksplicitno navedeni v drugem odstavku. | Da: Navedeni podatki se ujemajo z besedilom v drugem odstavku. | Da: Navedena je 3,6 % rast storitev in 2,3 % rast blaga. | Ni omenjeno | Da: Storitve so bile 3,6 % dražje, blago pa 2,3 %. | Ni omenjeno | Da: Podatki se ujemajo z navedbami v besedilu za letno raven. | Da: Storitve so se podražile za 3,6 %, blago pa za 2,3 %. |
| Davek na sladke pijače se je zvišal z 9,5-odstotne na 22-odstotno stopnjo DDV. | Večina potrjuje dvig, nekateri (Delo, SURS) ga sploh ne omenjajo. | Da: Članek potrjuje zvišanje z nižje na splošno stopnjo DDV. | Da: Članek potrjuje zvišanje z 9,5 % na 22 % DDV. | Ni omenjeno | Da: Članek izrecno navaja ta dvig stopnje DDV. | Da: Prehod sladkih pijač z 9,5 na 22 odstotkov DDV. | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje zvišanje DDV za sladke pijače na 22 %. | Ni omenjeno |
| Povprečna letna rast cen v letu 2025 je znašala 2,4 odstotka. | Uradni in finančni viri potrjujejo, splošni večinoma molčijo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Besedilo potrjuje, da je bila povprečna letna rast 2,4-odstotna. | Da: Povprečna letna inflacija v letu 2025 je bila 2,4 odstotka. | Ni omenjeno | Da: Besedilo navaja povprečno letno rast v višini 2,4 %. | Da: Povprečna letna rast cen je bila 2,4-odstotna. |
| Romunija je imela novembra 2025 najvišjo harmonizirano inflacijo v EU (8,6 %). | Le Bloomberg in Ljubljanske novice potrjujeta podatek. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Najvišjo inflacijo je imela Romunija (8,6 %). | Ni omenjeno | Da: Članek navaja Romunijo z 8,6 % kot najvišjo v EU novembra. | Ni omenjeno |
| Ciper je imel novembra 2025 najnižjo harmonizirano inflacijo v EU (0,1 %). | Večina molči; Bloomberg in Lj. novice potrjujeta podatek. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Najnižjo inflacijo je imel Ciper (0,1 %). | Ni omenjeno | Da: Članek navaja Ciper z 0,1 % kot najnižjo v EU novembra. | Ni omenjeno |
| Javnofinančni primanjkljaj v tretjem četrtletju 2025 je znašal 95 milijonov evrov. | Le RTV poroča o primanjkljaju, ostali viri ga ne omenjajo. | Ni omenjeno | Delno: Omenjen primanjkljaj 95 mio v 3. četrtletju tekočega leta. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Konsolidirani bruto dolg države je ob koncu tretjega četrtletja znašal 67,6 odstotka BDP. | Le RTV Slovenija potrjuje podatek, ostali ga ne omenjajo. | Ni omenjeno | Da: Besedilo navaja točno to vrednost ob koncu 3. četrtletja. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Primanjkljaj sektorja država v prvih treh četrtletjih je dosegel 1,16 milijarde evrov. | Le RTV Slovenija potrjuje podatek, ostali viri ga ne omenjajo. | Ni omenjeno | Da: Podatek je neposredno naveden za devetmesečno obdobje. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Cipper je imel novembra 2025 najnižjo harmonizirano inflacijo v EU (0,1 %). | Le Ljubljanske novice poročajo, drugi viri molčijo. | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned | Delno: Gre za tiskarsko napako (Cipper), a se nanaša na Ciper (0,1 %). | Not Mentioned |
claims
- Letna inflacija v Sloveniji je decembra 2025 dosegla 2,7 odstotka.
- Višji davki in trošarine so letno inflacijo zvišali za 0,1 odstotne točke.
- Cene hrane in brezalkoholnih pijač so k letni inflaciji prispevale največ, 0,8 odstotne točke.
- Cene v skupini zdravstvo so zabeležile najvišjo rast v višini 5,9 odstotka.
- Cene počitniških paketov so se na mesečni ravni znižale za 3,1 odstotka.
- Storitve so se na letni ravni podražile za 3,6 odstotka, blago pa za 2,3 odstotka.
- Davek na sladke pijače se je zvišal z 9,5-odstotne na 22-odstotno stopnjo DDV.
- Povprečna letna rast cen v letu 2025 je znašala 2,4 odstotka.
- Romunija je imela novembra 2025 najvišjo harmonizirano inflacijo v EU (8,6 %).
- Ciper je imel novembra 2025 najnižjo harmonizirano inflacijo v EU (0,1 %).
- Javnofinančni primanjkljaj v tretjem četrtletju 2025 je znašal 95 milijonov evrov.
- Konsolidirani bruto dolg države je ob koncu tretjega četrtletja znašal 67,6 odstotka BDP.
- Primanjkljaj sektorja država v prvih treh četrtletjih je dosegel 1,16 milijarde evrov.
- Cipper je imel novembra 2025 najnižjo harmonizirano inflacijo v EU (0,1 %).
key differences
- Cene hrane in brezalkoholnih pijač so k letni inflaciji prispevale največ, 0,8 odstotne točke.
- Vsi viri trditev enotno potrjujejo brez razlik v vsebini.
- Cene počitniških paketov so se na mesečni ravni znižale za 3,1 odstotka.
- Večina potrjuje podatek, Delo ga povsem izpušča.
- Cene v skupini zdravstvo so zabeležile najvišjo rast v višini 5,9 odstotka.
- Le SURS potrdi najvišjo rast, drugi le navajajo številko.
- Ciper je imel novembra 2025 najnižjo harmonizirano inflacijo v EU (0,1 %).
- Večina molči; Bloomberg in Lj. novice potrjujeta podatek.
- Cipper je imel novembra 2025 najnižjo harmonizirano inflacijo v EU (0,1 %).
- Le Ljubljanske novice poročajo, drugi viri molčijo.
- Davek na sladke pijače se je zvišal z 9,5-odstotne na 22-odstotno stopnjo DDV.
- Večina potrjuje dvig, nekateri (Delo, SURS) ga sploh ne omenjajo.
- Javnofinančni primanjkljaj v tretjem četrtletju 2025 je znašal 95 milijonov evrov.
- Le RTV poroča o primanjkljaju, ostali viri ga ne omenjajo.
- Konsolidirani bruto dolg države je ob koncu tretjega četrtletja znašal 67,6 odstotka BDP.
- Le RTV Slovenija potrjuje podatek, ostali ga ne omenjajo.
- Letna inflacija v Sloveniji je decembra 2025 dosegla 2,7 odstotka.
- Večina potrjuje, RTV molči, Delo pa izpušča letnico.
- Povprečna letna rast cen v letu 2025 je znašala 2,4 odstotka.
- Uradni in finančni viri potrjujejo, splošni večinoma molčijo.
- Primanjkljaj sektorja država v prvih treh četrtletjih je dosegel 1,16 milijarde evrov.
- Le RTV Slovenija potrjuje podatek, ostali viri ga ne omenjajo.
- Romunija je imela novembra 2025 najvišjo harmonizirano inflacijo v EU (8,6 %).
- Le Bloomberg in Ljubljanske novice potrjujeta podatek.
- Storitve so se na letni ravni podražile za 3,6 odstotka, blago pa za 2,3 odstotka.
- Večina potrjuje; tabloidi in lokalni viri podatke izpuščajo.
- Višji davki in trošarine so letno inflacijo zvišali za 0,1 odstotne točke.
- Večina potrjuje s podatki, nekateri molčijo, STA je previdna.
source analyses
- Bloomberg Adria
- Cene hrane in brezalkoholnih pijač so k letni inflaciji prispevale največ, 0,8 odstotne točke.
- Da: Hrana in pijača sta k inflaciji prispevali 0,8 odstotne točke.
- Cene počitniških paketov so se na mesečni ravni znižale za 3,1 odstotka.
- Da: Počitniški paketi so se pocenili za 3,1 %.
- Cene v skupini zdravstvo so zabeležile najvišjo rast v višini 5,9 odstotka.
- Delno: Zdravstvo se je podražilo za 5,9 %, a ni izrecno najvišja rast.
- Ciper je imel novembra 2025 najnižjo harmonizirano inflacijo v EU (0,1 %).
- Da: Najnižjo inflacijo je imel Ciper (0,1 %).
- Davek na sladke pijače se je zvišal z 9,5-odstotne na 22-odstotno stopnjo DDV.
- Da: Prehod sladkih pijač z 9,5 na 22 odstotkov DDV.
- Javnofinančni primanjkljaj v tretjem četrtletju 2025 je znašal 95 milijonov evrov.
- Ni omenjeno
- Konsolidirani bruto dolg države je ob koncu tretjega četrtletja znašal 67,6 odstotka BDP.
- Ni omenjeno
- Letna inflacija v Sloveniji je decembra 2025 dosegla 2,7 odstotka.
- Da: Decembra je letna rast drobnoprodajnih cen dosegla 2,7 odstotka.
- Povprečna letna rast cen v letu 2025 je znašala 2,4 odstotka.
- Da: Povprečna letna inflacija v letu 2025 je bila 2,4 odstotka.
- Primanjkljaj sektorja država v prvih treh četrtletjih je dosegel 1,16 milijarde evrov.
- Ni omenjeno
- Romunija je imela novembra 2025 najvišjo harmonizirano inflacijo v EU (8,6 %).
- Da: Najvišjo inflacijo je imela Romunija (8,6 %).
- Storitve so se na letni ravni podražile za 3,6 odstotka, blago pa za 2,3 odstotka.
- Da: Storitve so bile 3,6 % dražje, blago pa 2,3 %.
- Višji davki in trošarine so letno inflacijo zvišali za 0,1 odstotne točke.
- Da: Višji davki in trošarine so inflacijo zvišali za 0,1 o. t.
- Delo
- Cene hrane in brezalkoholnih pijač so k letni inflaciji prispevale največ, 0,8 odstotne točke.
- Da: Hrana in pijača sta prispevali 0,8 o.t. k letni inflaciji.
- Cene počitniških paketov so se na mesečni ravni znižale za 3,1 odstotka.
- Ni omenjeno
- Cene v skupini zdravstvo so zabeležile najvišjo rast v višini 5,9 odstotka.
- Delno: Naslov omenja skok cen zdravstva, a številka 5,9 % ni v besedilu.
- Ciper je imel novembra 2025 najnižjo harmonizirano inflacijo v EU (0,1 %).
- Ni omenjeno
- Davek na sladke pijače se je zvišal z 9,5-odstotne na 22-odstotno stopnjo DDV.
- Ni omenjeno
- Javnofinančni primanjkljaj v tretjem četrtletju 2025 je znašal 95 milijonov evrov.
- Ni omenjeno
- Konsolidirani bruto dolg države je ob koncu tretjega četrtletja znašal 67,6 odstotka BDP.
- Ni omenjeno
- Letna inflacija v Sloveniji je decembra 2025 dosegla 2,7 odstotka.
- Delno: Članek navaja letno inflacijo 2,7 %, leto ni izrecno zapisano.
- Povprečna letna rast cen v letu 2025 je znašala 2,4 odstotka.
- Ni omenjeno
- Primanjkljaj sektorja država v prvih treh četrtletjih je dosegel 1,16 milijarde evrov.
- Ni omenjeno
- Romunija je imela novembra 2025 najvišjo harmonizirano inflacijo v EU (8,6 %).
- Ni omenjeno
- Storitve so se na letni ravni podražile za 3,6 odstotka, blago pa za 2,3 odstotka.
- Da: Navedena je 3,6 % rast storitev in 2,3 % rast blaga.
- Višji davki in trošarine so letno inflacijo zvišali za 0,1 odstotne točke.
- Ni omenjeno
- Ljubljanske Novice
- Cene hrane in brezalkoholnih pijač so k letni inflaciji prispevale največ, 0,8 odstotne točke.
- Da: Članek navaja, da so te cene prispevale največ (0,8 o.t.).
- Cene počitniških paketov so se na mesečni ravni znižale za 3,1 odstotka.
- Da: Navedeno je znižanje cen počitniških paketov za 3,1 %.
- Cene v skupini zdravstvo so zabeležile najvišjo rast v višini 5,9 odstotka.
- Delno: Skupina zdravstvo je zrasla za 5,9 %, a ni izrecno najvišja.
- Ciper je imel novembra 2025 najnižjo harmonizirano inflacijo v EU (0,1 %).
- Da: Članek navaja Ciper z 0,1 % kot najnižjo v EU novembra.
- Cipper je imel novembra 2025 najnižjo harmonizirano inflacijo v EU (0,1 %).
- Delno: Gre za tiskarsko napako (Cipper), a se nanaša na Ciper (0,1 %).
- Davek na sladke pijače se je zvišal z 9,5-odstotne na 22-odstotno stopnjo DDV.
- Da: Članek potrjuje zvišanje DDV za sladke pijače na 22 %.
- Javnofinančni primanjkljaj v tretjem četrtletju 2025 je znašal 95 milijonov evrov.
- Ni omenjeno
- Konsolidirani bruto dolg države je ob koncu tretjega četrtletja znašal 67,6 odstotka BDP.
- Ni omenjeno
- Letna inflacija v Sloveniji je decembra 2025 dosegla 2,7 odstotka.
- Da: Besedilo potrjuje 2,7-odstotno letno rast cen decembra 2025.
- Povprečna letna rast cen v letu 2025 je znašala 2,4 odstotka.
- Da: Besedilo navaja povprečno letno rast v višini 2,4 %.
- Primanjkljaj sektorja država v prvih treh četrtletjih je dosegel 1,16 milijarde evrov.
- Ni omenjeno
- Romunija je imela novembra 2025 najvišjo harmonizirano inflacijo v EU (8,6 %).
- Da: Članek navaja Romunijo z 8,6 % kot najvišjo v EU novembra.
- Storitve so se na letni ravni podražile za 3,6 odstotka, blago pa za 2,3 odstotka.
- Da: Podatki se ujemajo z navedbami v besedilu za letno raven.
- Višji davki in trošarine so letno inflacijo zvišali za 0,1 odstotne točke.
- Da: Razlika med HICŽP in HICŽP-CT je znašala 0,1 odstotne točke.
- Primorske Novice
- Cene hrane in brezalkoholnih pijač so k letni inflaciji prispevale največ, 0,8 odstotne točke.
- Da: Hrana in pijača sta prispevali 0,8 o.t. k letni inflaciji.
- Cene počitniških paketov so se na mesečni ravni znižale za 3,1 odstotka.
- Da: Počitniški paketi so se pocenili za 3,1 %.
- Cene v skupini zdravstvo so zabeležile najvišjo rast v višini 5,9 odstotka.
- Delno: Zdravstvo se je podražilo za 5,9 %, ni pa nujno najvišja rast.
- Ciper je imel novembra 2025 najnižjo harmonizirano inflacijo v EU (0,1 %).
- Ni omenjeno
- Davek na sladke pijače se je zvišal z 9,5-odstotne na 22-odstotno stopnjo DDV.
- Ni omenjeno
- Javnofinančni primanjkljaj v tretjem četrtletju 2025 je znašal 95 milijonov evrov.
- Ni omenjeno
- Konsolidirani bruto dolg države je ob koncu tretjega četrtletja znašal 67,6 odstotka BDP.
- Ni omenjeno
- Letna inflacija v Sloveniji je decembra 2025 dosegla 2,7 odstotka.
- Da: Naslov in vsebina potrjujeta decembrsko inflacijo 2,7 %.
- Povprečna letna rast cen v letu 2025 je znašala 2,4 odstotka.
- Ni omenjeno
- Primanjkljaj sektorja država v prvih treh četrtletjih je dosegel 1,16 milijarde evrov.
- Ni omenjeno
- Romunija je imela novembra 2025 najvišjo harmonizirano inflacijo v EU (8,6 %).
- Ni omenjeno
- Storitve so se na letni ravni podražile za 3,6 odstotka, blago pa za 2,3 odstotka.
- Ni omenjeno
- Višji davki in trošarine so letno inflacijo zvišali za 0,1 odstotne točke.
- Ni omenjeno
- RTV Slovenija
- Cene hrane in brezalkoholnih pijač so k letni inflaciji prispevale največ, 0,8 odstotne točke.
- Da: Besedilo neposredno potrjuje prispevek 0,8 o.t. zaradi hrane.
- Cene počitniških paketov so se na mesečni ravni znižale za 3,1 odstotka.
- Da: Članek navaja 3,1 % znižanje cen počitniških paketov.
- Cene v skupini zdravstvo so zabeležile najvišjo rast v višini 5,9 odstotka.
- Delno: Omenjena je 5,9 % rast v zdravstvu, ni pa izrecno najvišja.
- Ciper je imel novembra 2025 najnižjo harmonizirano inflacijo v EU (0,1 %).
- Ni omenjeno
- Davek na sladke pijače se je zvišal z 9,5-odstotne na 22-odstotno stopnjo DDV.
- Da: Članek potrjuje zvišanje z 9,5 % na 22 % DDV.
- Javnofinančni primanjkljaj v tretjem četrtletju 2025 je znašal 95 milijonov evrov.
- Delno: Omenjen primanjkljaj 95 mio v 3. četrtletju tekočega leta.
- Konsolidirani bruto dolg države je ob koncu tretjega četrtletja znašal 67,6 odstotka BDP.
- Da: Besedilo navaja točno to vrednost ob koncu 3. četrtletja.
- Letna inflacija v Sloveniji je decembra 2025 dosegla 2,7 odstotka.
- Ni omenjeno
- Povprečna letna rast cen v letu 2025 je znašala 2,4 odstotka.
- Ni omenjeno
- Primanjkljaj sektorja država v prvih treh četrtletjih je dosegel 1,16 milijarde evrov.
- Da: Podatek je neposredno naveden za devetmesečno obdobje.
- Romunija je imela novembra 2025 najvišjo harmonizirano inflacijo v EU (8,6 %).
- Ni omenjeno
- Storitve so se na letni ravni podražile za 3,6 odstotka, blago pa za 2,3 odstotka.
- Da: Navedeni podatki se ujemajo z besedilom v drugem odstavku.
- Višji davki in trošarine so letno inflacijo zvišali za 0,1 odstotne točke.
- Da: Razlika med 2,6 % in 2,5 % (brez davkov) znaša 0,1 o.t.
- STA
- Cene hrane in brezalkoholnih pijač so k letni inflaciji prispevale največ, 0,8 odstotne točke.
- Da: Hrana in pijača sta prispevali 0,8 o.t. k letni inflaciji.
- Cene počitniških paketov so se na mesečni ravni znižale za 3,1 odstotka.
- Da: Članek navaja 3,1-odstotno znižanje cen počitniških paketov.
- Cene v skupini zdravstvo so zabeležile najvišjo rast v višini 5,9 odstotka.
- Delno: Zdravstvo se je podražilo za 5,9 %, a ni izrecno najvišje.
- Cipper je imel novembra 2025 najnižjo harmonizirano inflacijo v EU (0,1 %).
- Ni omenjeno
- Davek na sladke pijače se je zvišal z 9,5-odstotne na 22-odstotno stopnjo DDV.
- Da: Članek potrjuje dvig DDV za sladke pijače z 9,5 % na 22 %.
- Javnofinančni primanjkljaj v tretjem četrtletju 2025 je znašal 95 milijonov evrov.
- Ni omenjeno
- Konsolidirani bruto dolg države je ob koncu tretjega četrtletja znašal 67,6 odstotka BDP.
- Ni omenjeno
- Letna inflacija v Sloveniji je decembra 2025 dosegla 2,7 odstotka.
- Da: Članek potrjuje 2,7-odstotno medletno rast cen decembra.
- Povprečna letna rast cen v letu 2025 je znašala 2,4 odstotka.
- Da: Besedilo navaja, da je bila povprečna letna rast 2,4-odstotna.
- Primanjkljaj sektorja država v prvih treh četrtletjih je dosegel 1,16 milijarde evrov.
- Ni omenjeno
- Romunija je imela novembra 2025 najvišjo harmonizirano inflacijo v EU (8,6 %).
- Ni omenjeno
- Storitve so se na letni ravni podražile za 3,6 odstotka, blago pa za 2,3 odstotka.
- Da: Navedeni podatki se ujemajo s statistiko v članku.
- Višji davki in trošarine so letno inflacijo zvišali za 0,1 odstotne točke.
- Da: Brez sprememb davkov bi bila inflacija 2,5 % namesto 2,6 %.
- Slovenia - Statistical Office
- Cene hrane in brezalkoholnih pijač so k letni inflaciji prispevale največ, 0,8 odstotne točke.
- Da: Hrana in pijača sta prispevali največ, 0,8 o.t.
- Cene počitniških paketov so se na mesečni ravni znižale za 3,1 odstotka.
- Da: Počitniški paketi so se pocenili za 3,1 %.
- Cene v skupini zdravstvo so zabeležile najvišjo rast v višini 5,9 odstotka.
- Delno: Zdravstvo se je podražilo za 5,9 %, kar je najvišja rast.
- Ciper je imel novembra 2025 najnižjo harmonizirano inflacijo v EU (0,1 %).
- Ni omenjeno
- Davek na sladke pijače se je zvišal z 9,5-odstotne na 22-odstotno stopnjo DDV.
- Ni omenjeno
- Javnofinančni primanjkljaj v tretjem četrtletju 2025 je znašal 95 milijonov evrov.
- Ni omenjeno
- Konsolidirani bruto dolg države je ob koncu tretjega četrtletja znašal 67,6 odstotka BDP.
- Ni omenjeno
- Letna inflacija v Sloveniji je decembra 2025 dosegla 2,7 odstotka.
- Da: Decembrska letna rast cen je bila 2,7-odstotna.
- Povprečna letna rast cen v letu 2025 je znašala 2,4 odstotka.
- Da: Povprečna letna rast cen je bila 2,4-odstotna.
- Primanjkljaj sektorja država v prvih treh četrtletjih je dosegel 1,16 milijarde evrov.
- Ni omenjeno
- Romunija je imela novembra 2025 najvišjo harmonizirano inflacijo v EU (8,6 %).
- Ni omenjeno
- Storitve so se na letni ravni podražile za 3,6 odstotka, blago pa za 2,3 odstotka.
- Da: Storitve so se podražile za 3,6 %, blago pa za 2,3 %.
- Višji davki in trošarine so letno inflacijo zvišali za 0,1 odstotne točke.
- Ni omenjeno
- Slovenske Novice
- Cene hrane in brezalkoholnih pijač so k letni inflaciji prispevale največ, 0,8 odstotne točke.
- Da: Navedeno je, da so te cene prispevale največ, 0,8 o.t.
- Cene počitniških paketov so se na mesečni ravni znižale za 3,1 odstotka.
- Da: Članek navaja 3,1-odstotno znižanje cen počitniških paketov.
- Cene v skupini zdravstvo so zabeležile najvišjo rast v višini 5,9 odstotka.
- Delno: Omenjena je 5,9 % rast v zdravstvu, a ne kot najvišja sploh.
- Ciper je imel novembra 2025 najnižjo harmonizirano inflacijo v EU (0,1 %).
- Ni omenjeno
- Davek na sladke pijače se je zvišal z 9,5-odstotne na 22-odstotno stopnjo DDV.
- Da: Članek izrecno navaja ta dvig stopnje DDV.
- Javnofinančni primanjkljaj v tretjem četrtletju 2025 je znašal 95 milijonov evrov.
- Ni omenjeno
- Konsolidirani bruto dolg države je ob koncu tretjega četrtletja znašal 67,6 odstotka BDP.
- Ni omenjeno
- Letna inflacija v Sloveniji je decembra 2025 dosegla 2,7 odstotka.
- Da: Članek navaja 2,7-odstotno medletno rast cen v decembru.
- Povprečna letna rast cen v letu 2025 je znašala 2,4 odstotka.
- Da: Besedilo potrjuje, da je bila povprečna letna rast 2,4-odstotna.
- Primanjkljaj sektorja država v prvih treh četrtletjih je dosegel 1,16 milijarde evrov.
- Ni omenjeno
- Romunija je imela novembra 2025 najvišjo harmonizirano inflacijo v EU (8,6 %).
- Ni omenjeno
- Storitve so se na letni ravni podražile za 3,6 odstotka, blago pa za 2,3 odstotka.
- Ni omenjeno
- Višji davki in trošarine so letno inflacijo zvišali za 0,1 odstotne točke.
- Da: Razlika med dejansko (2,6 %) in fiksno (2,5 %) rastjo je 0,1 o.t.
Analiza sentimenta
| Entiteta | Ključne razlike | STA | RTV Slovenija | Delo | Slovenske Novice | Bloomberg Adria | Primorske Novice | Ljubljanske Novice | Slovenia - Statistical Office |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Slovenija | Vsi viri enotno nevtralno nizajo le statistične podatke. | Nevtralno: Omenjena posredno preko državnih podatkov o inflaciji. | Nevtralno: Država je omenjena le kot geografski in ekonomski okvir. | Nevtralno: Omenjena le kot lokacija statističnih podatkov. | Nevtralno: omenjena v kontekstu statističnih podatkov o inflaciji | Nevtralno: Omenjena v kontekstu statističnih podatkov o inflaciji. | Nevtralno: Omenjena le kot lokacija dogajanja (Ljubljana). | Nevtralno: Omenjena le kot lokacija in subjekt statističnih podatkov. | Nevtralno: država je omenjena le kot lokacija statističnih podatkov |
| Statistični urad Republike Slovenije (SURS) | Vsi viri so enotno nevtralni; razlik v poročanju ni. | Nevtralno: Nastopa kot vir uradnih podatkov brez meta-vrednotenja. | Nevtralno: Naveden kot vir podatkov brez vrednotenja njegovega dela. | Nevtralno: Naveden kot vir uradnih podatkov brez vrednotenja. | Nevtralno: vir podatkov, citiran brez meta-vrednotenja | Nevtralno: Naveden kot vir izračunov in podatkov brez vrednotenja. | Nevtralno: Naveden kot vir uradnih podatkov brez vrednotenja. | Nevtralno: Naveden kot vir podatkov brez vrednotenja. | Nevtralno: vir podatkov brez meta-vrednotenja ali uredniškega tona |
| Sektor država | Vsi viri so nevtralni; razlika je le v statističnem fokusu. | Nevtralno: Omenjen le v kontekstu sprememb davkov in trošarin. | Nevtralno: Omenjen v kontekstu statističnih podatkov o primanjkljaju. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen vpliv davčne politike na rast cen | Nevtralno: Posredno omenjen prek davčnih sprememb in trošarin. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Evropska unija (EU) | Le Bloomberg in Ljubljanske novice nevtralno primerjata podatke. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjena kot okvir za primerjavo indeksov cen. | Ni omenjeno | Nevtralno: Informativna omemba v okviru primerjave podatkov. | Ni omenjeno |
| Ekonomska in monetarna unija (EMU) | Le specializirani mediji jo nevtralno umeščajo v makroekonomijo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjena v kontekstu primerjave inflacije v evrskem območju. | Ni omenjeno | Nevtralno: Informativna omemba v okviru primerjave podatkov. | Ni omenjeno |
| Romunija | Le Bloomberg in Ljubljanske novice izpostavljata visoko inflacijo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: Navedena zgolj kot država z najvišjo inflacijo. | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjena le kot država z najvišjo inflacijo. | Ni omenjeno |
| Ciper | Le gospodarski viri ga nevtralno izpostavljajo po nizki inflaciji. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: Naveden zgolj kot država z najnižjo inflacijo. | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjen le kot država z najnižjo inflacijo. | Ni omenjeno |
| Bloomberg Adria | Le lastna objava ga navaja kot vir, ostali ga ignorirajo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: Naveden kot vir novice brez meta-vrednotenja. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Ministrstvo za finance | Viri entitete ne obravnavajo, zato razlik ni mogoče določiti. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
entities
- Slovenija
- Statistični urad Republike Slovenije (SURS)
- Sektor država
- Evropska unija (EU)
- Ekonomska in monetarna unija (EMU)
- Romunija
- Ciper
- Bloomberg Adria
- Ministrstvo za finance
key differences
- Bloomberg Adria
- Le lastna objava ga navaja kot vir, ostali ga ignorirajo.
- Ciper
- Le gospodarski viri ga nevtralno izpostavljajo po nizki inflaciji.
- Ekonomska in monetarna unija (EMU)
- Le specializirani mediji jo nevtralno umeščajo v makroekonomijo.
- Evropska unija (EU)
- Le Bloomberg in Ljubljanske novice nevtralno primerjata podatke.
- Ministrstvo za finance
- Viri entitete ne obravnavajo, zato razlik ni mogoče določiti.
- Romunija
- Le Bloomberg in Ljubljanske novice izpostavljata visoko inflacijo.
- Sektor država
- Vsi viri so nevtralni; razlika je le v statističnem fokusu.
- Slovenija
- Vsi viri enotno nevtralno nizajo le statistične podatke.
- Statistični urad Republike Slovenije (SURS)
- Vsi viri so enotno nevtralni; razlik v poročanju ni.
source analyses
- Bloomberg Adria
- Bloomberg Adria
- Nevtralno: Naveden kot vir novice brez meta-vrednotenja.
- Ciper
- Nevtralno: Naveden zgolj kot država z najnižjo inflacijo.
- Ekonomska in monetarna unija (EMU)
- Nevtralno: Omenjena v kontekstu primerjave inflacije v evrskem območju.
- Evropska unija (EU)
- Nevtralno: Omenjena kot okvir za primerjavo indeksov cen.
- Ministrstvo za finance
- Ni omenjeno
- Romunija
- Nevtralno: Navedena zgolj kot država z najvišjo inflacijo.
- Sektor država
- Nevtralno: Posredno omenjen prek davčnih sprememb in trošarin.
- Slovenija
- Nevtralno: Omenjena v kontekstu statističnih podatkov o inflaciji.
- Statistični urad Republike Slovenije (SURS)
- Nevtralno: Naveden kot vir izračunov in podatkov brez vrednotenja.
- Delo
- Bloomberg Adria
- Ni omenjeno
- Ciper
- Ni omenjeno
- Ekonomska in monetarna unija (EMU)
- Ni omenjeno
- Evropska unija (EU)
- Ni omenjeno
- Ministrstvo za finance
- Ni omenjeno
- Romunija
- Ni omenjeno
- Sektor država
- Ni omenjeno
- Slovenija
- Nevtralno: Omenjena le kot lokacija statističnih podatkov.
- Statistični urad Republike Slovenije (SURS)
- Nevtralno: Naveden kot vir uradnih podatkov brez vrednotenja.
- Ljubljanske Novice
- Bloomberg Adria
- Ni omenjeno
- Ciper
- Nevtralno: Omenjen le kot država z najnižjo inflacijo.
- Ekonomska in monetarna unija (EMU)
- Nevtralno: Informativna omemba v okviru primerjave podatkov.
- Evropska unija (EU)
- Nevtralno: Informativna omemba v okviru primerjave podatkov.
- Ministrstvo za finance
- Ni omenjeno
- Romunija
- Nevtralno: Omenjena le kot država z najvišjo inflacijo.
- Sektor država
- Ni omenjeno
- Slovenija
- Nevtralno: Omenjena le kot lokacija in subjekt statističnih podatkov.
- Statistični urad Republike Slovenije (SURS)
- Nevtralno: Naveden kot vir podatkov brez vrednotenja.
- Primorske Novice
- Bloomberg Adria
- Ni omenjeno
- Ciper
- Ni omenjeno
- Ekonomska in monetarna unija (EMU)
- Ni omenjeno
- Evropska unija (EU)
- Ni omenjeno
- Ministrstvo za finance
- Ni omenjeno
- Romunija
- Ni omenjeno
- Sektor država
- Ni omenjeno
- Slovenija
- Nevtralno: Omenjena le kot lokacija dogajanja (Ljubljana).
- Statistični urad Republike Slovenije (SURS)
- Nevtralno: Naveden kot vir uradnih podatkov brez vrednotenja.
- RTV Slovenija
- Bloomberg Adria
- Ni omenjeno
- Ciper
- Ni omenjeno
- Ekonomska in monetarna unija (EMU)
- Ni omenjeno
- Evropska unija (EU)
- Ni omenjeno
- Ministrstvo za finance
- Ni omenjeno
- Romunija
- Ni omenjeno
- Sektor država
- Nevtralno: Omenjen v kontekstu statističnih podatkov o primanjkljaju.
- Slovenija
- Nevtralno: Država je omenjena le kot geografski in ekonomski okvir.
- Statistični urad Republike Slovenije (SURS)
- Nevtralno: Naveden kot vir podatkov brez vrednotenja njegovega dela.
- STA
- Bloomberg Adria
- Ni omenjeno
- Ciper
- Ni omenjeno
- Ekonomska in monetarna unija (EMU)
- Ni omenjeno
- Evropska unija (EU)
- Ni omenjeno
- Ministrstvo za finance
- Ni omenjeno
- Romunija
- Ni omenjeno
- Sektor država
- Nevtralno: Omenjen le posredno preko sprememb davkov in trošarin.
- Slovenija
- Nevtralno: Omenjena v kontekstu državne statistike brez vrednotenja.
- Statistični urad Republike Slovenije (SURS)
- Nevtralno: Naveden kot vir uradnih podatkov in pojasnil o davkih.
- Slovenia - Statistical Office
- Bloomberg Adria
- Ni omenjeno
- Ciper
- Ni omenjeno
- Ekonomska in monetarna unija (EMU)
- Ni omenjeno
- Evropska unija (EU)
- Ni omenjeno
- Ministrstvo za finance
- Ni omenjeno
- Romunija
- Ni omenjeno
- Sektor država
- Ni omenjeno
- Slovenija
- Nevtralno: država je omenjena le kot lokacija statističnih podatkov
- Statistični urad Republike Slovenije (SURS)
- Nevtralno: vir podatkov brez meta-vrednotenja ali uredniškega tona
- Slovenske Novice
- Bloomberg Adria
- Ni omenjeno
- Ciper
- Ni omenjeno
- Ekonomska in monetarna unija (EMU)
- Ni omenjeno
- Evropska unija (EU)
- Ni omenjeno
- Ministrstvo za finance
- Ni omenjeno
- Romunija
- Ni omenjeno
- Sektor država
- Nevtralno: omenjen vpliv davčne politike na rast cen
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena v kontekstu statističnih podatkov o inflaciji
- Statistični urad Republike Slovenije (SURS)
- Nevtralno: vir podatkov, citiran brez meta-vrednotenja
Viri
- articles
- article order
- 0
- body
- z dodatnimi informacijami po celotni vesti Ljubljana, 30. decembra (STA) - Cene življenjskih potrebščin so se decembra v medletni primerjavi zvišale za 2,7 odstotka, potem ko je bila novembra rast 2,3-odstotna, decembra lani pa 1,9-odstotna. Na mesečni ravni so cene v povprečju ostale enake. Inflacijo so najbolj dvigovale cene hrane in brezalkoholnih pijač. Povprečna letna rast cen je bila 2,4-odstotna. K letni inflaciji so največ, 0,8 odstotne točke, prispevale za 4,5 odstotka višje cene hrane in brezalkoholnih pijač. Z 0,5 odstotne točke so sledile višje cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo (za 4,3 odstotka). Po 0,3 odstotne točke so dodale podražitve v skupini zdravstvo (za 5,9 odstotka) ter v restavracijah in hotelih (za štiri odstotke), je danes objavil državni statistični urad. Storitve so se na letni ravni v povprečju podražile za 3,6 odstotka, blago pa za 2,3 odstotka. Pri blagu dnevne porabe so se cene zvišale za 3,2 odstotka in pri poltrajnem blagu za 0,7 odstotka, medtem ko so pri trajnem blagu v povprečju ostale nespremenjene. V primerjavi z novembrom so cene življenjskih potrebščin v povprečju ostale enake. Med podražitvami so 0,1 odstotne točke prispevale za 4,5 odstotka višje cene zavarovanj, na strani pocenitev pa so imele prav tolikšen vpliv za 3,1 odstotka nižje cene počitniških paketov. Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila decembra 2,6-odstotna, potem ko je bila decembra lani dvoodstotna. Na mesečni ravni je bila rast cen 0,1-odstotna. Cene storitev so bile po tem merjenju na letni ravni v povprečju višje za 3,8 odstotka, cene blaga pa za 1,9 odstotka. Blago dnevne porabe se je podražilo za 2,9 odstotka in poltrajno blago za pol odstotka, medtem ko se je trajno blago pocenilo za 0,6 odstotka. Kot so spomnili na statističnem uradu, se je na začetku leta zvišal davek na sladke pijače, in sicer z nižje 9,5-odstotne na splošno 22-odstotno stopnjo davka na dodano vrednost. Junija so se nato zvišale trošarine za tobačne izdelke in alkoholne pijače, večkrat so se spremenile tudi trošarine za naftne derivate. Če se davki in trošarine ne bi spremenile, bi bila letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, 2,5-odstotna.
- language
- slv
- published at
- 2025-12-30T10:02:31
- source
- STA
- title
- Inflacija decembra narasla na 2,7 odstotka (dopolnjeno)
- url
- https://www.sta.si/3504177/
- article order
- 6
- body
- K letni inflaciji so največ, 0,8 odstotne točke, prispevale za 4,5 odstotka višje cene hrane in brezalkoholnih pijač. Z 0,5 odstotne točke so sledile višje cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo (za 4,3 odstotka). Po 0,3 odstotne točke so dodale podražitve v skupini zdravstvo (za 5,9 odstotka) ter v restavracijah in hotelih (za štiri odstotke), je danes objavil državni statistični urad. Storitve so se na letni ravni v povprečju podražile za 3,6 odstotka, blago pa za 2,3 odstotka. Pri blagu dnevne porabe so se cene zvišale za 3,2 odstotka in pri poltrajnem blagu za 0,7 odstotka, medtem ko so pri trajnem blagu v povprečju ostale nespremenjene. V primerjavi z novembrom so cene življenjskih potrebščin v povprečju ostale enake. Med podražitvami so 0,1 odstotne točke prispevale za 4,5 odstotka višje cene zavarovanj, na strani pocenitev pa so imele prav tolikšen vpliv za 3,1 odstotka nižje cene počitniških paketov. Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila decembra 2,6-odstotna, potem ko je bila decembra lani dvoodstotna. Na mesečni ravni je bila rast cen 0,1-odstotna. Cene storitev so bile po tem merjenju na letni ravni v povprečju višje za 3,8 odstotka, cene blaga pa za 1,9 odstotka. Blago dnevne porabe se je podražilo za 2,9 odstotka in poltrajno blago za pol odstotka, medtem ko se je trajno blago pocenilo za 0,6 odstotka. Kot so spomnili na statističnem uradu, se je na začetku leta zvišal davek na sladke pijače, in sicer z nižje 9,5-odstotne na splošno 22-odstotno stopnjo davka na dodano vrednost. Junija so se nato zvišale trošarine za tobačne izdelke in alkoholne pijače, večkrat so se spremenile tudi trošarine za naftne derivate. Če se davki in trošarine ne bi spremenile, bi bila letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, 2,5-odstotna. Javnofinančni primanjkljaj se je v tretjem letošnjem četrtletju znižal. Dosegel je 95 milijonov evrov oz. 0,5 odstotka BDP-ja, potem ko je bil v drugem trimesečju pri 514 milijonih evrov oz. 2,9 odstotka BDP-ja. Javni dolg je med julijem in septembrom upadel, ob koncu obdobja je bil pri 67,6 odstotka BDP-ja. Primanjkljaj sektorja država je bil v tretjem četrtletju nižji tudi od enakega obdobja lani, ko je znašal 143 milijonov evrov. Drugače pokaže primerjava devetmesečnih obdobij. V prvih treh četrtletjih leta skupaj je tako primanjkljaj dosegel 1,16 milijarde evrov, kar je skoraj dvakrat toliko kot v primerljivem obdobju lani, ko se je ustavil pri 642 milijonih evrov. Konsolidirani bruto dolg države je bil ob koncu tretjega četrtletja pri 46,93 milijarde evrov ali 67,6 odstotka BDP-ja. V primerjavi s stanjem na koncu predhodnega četrtletja je bil manjši za 564 milijonov evrov, v deležu BDP-ja pa je upadel za 1,7 odstotne točke. V primerjavi s stanjem ob koncu leta 2024 se je medtem dolg nominalno povečal za okoli dve milijardi evrov, v deležu BDP-ja pa za eno odstotno točko.
- language
- slv
- published at
- 2025-12-30T10:08:13
- source
- RTV Slovenija
- title
- Letna stopnja inflacije decembra narasla, javnofinančni primanjkljaj v tretjem četrtletju nižji
- url
- https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/letna-stopnja-inflacije-decembra-narasla-javnofinancni-primanjkljaj-v-tretjem-cetrtletju-nizji/768689
- article order
- 9
- body
- Cene življenjskih potrebščin so se letos zvišale za 2,7 odstotka, toliko znaša letna inflacija. Pri tem so se cene storitev zvišale za 3,6 odstotka, cene blaga pa za 2,3 odstotka. Med vrstami izdelkov so se izdelki dnevne porabe v povprečju podražili za 3,2 odstotka, poltrajno blago za 0,7 odstotka, cene trajnih izdelkov pa se lani niso spremenile, ugotavljajo na Statističnem uradu Slovenije (Surs). Letošnja inflacija je tako višja od lanske, ki je znašala 1,9 odstotka. K letni inflaciji so največ, 0,8 odstotne točke, prispevale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač, ki so za zvišale za 4,5 odstotka. Z 0,5 odstotne točke so sledile višje cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo, ki so se zvišale za 4,3 odstotka. Po 0,3 odstotne točke so dodale ...
- language
- slv
- published at
- 2025-12-30T10:08:43
- source
- Delo
- title
- Inflacija letos 2,7 odstotka, najbolj poskočile cene zdravstvenih storitev
- url
- https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/inflacija-letos-27-odstotka
- article order
- 4
- body
- Cene življenjskih potrebščin so se decembra v medletni primerjavi zvišale za 2,7 odstotka, potem ko je bila novembra rast 2,3-odstotna, decembra lani pa 1,9-odstotna. Na mesečni ravni so cene v povprečju ostale enake. Inflacijo so najbolj dvigovale cene hrane in brezalkoholnih pijač. Povprečna letna rast cen je bila 2,4-odstotna. K letni inflaciji so največ, 0,8 odstotne točke, prispevale za 4,5 odstotka višje cene hrane in brezalkoholnih pijač. Z 0,5 odstotne točke so sledile višje cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo (za 4,3 odstotka). Po 0,3 odstotne točke so dodale podražitve v skupini zdravstvo (za 5,9 odstotka) ter v restavracijah in hotelih (za štiri odstotke), je danes objavil statistični urad. V primerjavi z novembrom so cene življenjskih potrebščin v povprečju ostale enake. Med podražitvami so 0,1 odstotne točke prispevale za 4,5 odstotka višje cene zavarovanj, na strani pocenitev pa so imele prav tolikšen vpliv za 3,1 odstotka nižje cene počitniških paketov. Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila decembra 2,6-odstotna, potem ko je bila decembra lani dvoodstotna. Na mesečni ravni je bila rast cen 0,1-odstotna. Kot so spomnili na statističnem uradu, se je na začetku leta zvišal davek na sladke pijače, in sicer z nižje 9,5-odstotne na splošno 22-odstotno stopnjo davka na dodano vrednost. Junija so se nato zvišale trošarine za tobačne izdelke in alkoholne pijače, večkrat so se spremenile tudi trošarine za naftne derivate. Če se davki in trošarine ne bi spremenile, bi bila letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, 2,5-odstotna.
- language
- slv
- published at
- 2025-12-30T10:04:20
- source
- Slovenske Novice
- title
- Skriti motorji dražitve: kako so večje trošarine in davki potisnili cene navzgor
- url
- https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/slovenci-se-lahko-primejo-za-glavo-to-so-zadnji-podatki-o-inflaciji
- article order
- 8
- body
- Slovenija leto 2025 zaključuje z zmerno, a opazno višjo inflacijo kot leto prej. Decembra je letna rast drobnoprodajnih cen dosegla 2,7 odstotka (decembra lani 1,9 odstotka), povprečna letna inflacija v letu 2025 pa 2,4 odstotka, so izračunali državni statistiki. K rasti inflacije so največ prispevale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač, medtem ko so se cene na mesečni ravni ob koncu leta v povprečju ustalile. Najbolj se je v letni inflaciji poznala podražitev hrane in brezalkoholnih pijač, ki je bila 4,5 odstotka dražja kot pred letom dni in je k inflaciji prispevale 0,8 odstotne točke. Sledila je skupina stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo, kjer so se cene zvišale za 4,3 odstotka, prispevek k inflaciji pa je znašal 0,5 odstotne točke. Po 0,3 odstotne točke sta dodali še skupini zdravstvo (podražitev 5,9 odstotka) ter restavracije in hoteli (podražitev 4,0 odstotka). Po podatkih za december so bile storitve v povprečju 3,6 odstotka dražje kot leto prej, blago pa 2,3 odstotka. Blago za dnevno porabo je bilo dražje za 3,2 odstotka, poltrajno blago za 0,7 odstotka, medtem ko so cene trajnega blaga v povprečju ostale nespremenjene. Na mesečni ravni decembra večjih premikov ni bilo: v primerjavi z novembrom so cene življenjskih potrebščin v povprečju ostale enake. Med podražitvami so izstopala zavarovanja, ki so se podražila za 4,5 odstotka in prispevala 0,1 odstotne točke, na strani pocenitev pa so enak učinek imeli počitniški paketi, ki so se pocenili za 3,1 odstotka. Tudi po harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin (HICŽP), ki omogoča primerjave z drugimi državami EU, je bila inflacija decembra nekoliko nižja, a podobna: 2,6 odstotka (pred enim letom 2,0 odstotka), mesečna rast cen pa 0,1 odstotka. Pri HICŽP so se storitve na letni ravni podražile za 3,8 odstotka, blago pa za 1,9 odstotka; trajno blago se je celo pocenilo za 0,6 odstotka. Pomemben del letošnje inflacijske slike izhaja tudi iz davčnih sprememb. Razlika med harmoniziranim indeksom (HICŽP) in indeksom ob nespremenjenih davčnih stopnjah (HICŽP-CT) znaša 0,1 odstotne točke, kar pomeni, da so višji davki in trošarine letno inflacijo zvišali za približno 0,1 odstotne točke. Med ključnimi spremembami so bili prehod sladkih pijač na splošno stopnjo DDV (z 9,5 na 22 odstotkov), junijsko zvišanje trošarin na tobak in alkohol ter več sprememb trošarin na naftne derivate. Če davki in trošarine ne bi bili spremenjeni, bi bila letna inflacija po HICŽP decembra 2,5-odstotna namesto 2,6-odstotne. V evropskem kontekstu so zadnji razpoložljivi podatki za november 2025 pokazali, da je bila harmonizirana inflacija v državah evrskega območja 2,1 odstotka, v EU 2,4 odstotka, Slovenija pa je bila pri 2,4 odstotka. Najnižjo inflacijo je imela Ciper (0,1 odstotka), najvišjo Romunija (8,6 odstotka), kar kaže na precejšnje razlike v cenovnih pritiskih znotraj Unije.
- language
- slv
- published at
- 2025-12-30T10:27:28
- source
- Bloomberg Adria
- title
- Letos statistiki zabeležili 2,7-odstotno inflacijo
- url
- https://si.bloombergadria.com/ekonomija/slovenija/94122/letos-statistiki-zabelezili-27-odstotno-inflacijo/news
- article order
- 3
- body
- LJUBLJANA * K letni inflaciji so največ, 0,8 odstotne točke, prispevale za 4,5 odstotka višje cene hrane in brezalkoholnih pijač. Z 0,5 odstotne točke so sledile višje cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo (za 4,3 odstotka). Po 0,3 odstotne točke so dodale podražitve v skupini zdravstvo (za 5,9 odstotka) ter v restavracijah in hotelih (za štiri odstotke), je danes objavil statistični urad. V primerjavi z novembrom so cene življenjskih potrebščin v povprečju ostale enake. Med podražitvami so 0,1 odstotne točke prispevale za 4,5 odstotka višje cene zavarovanj, na strani pocenitev pa so imele prav tolikšen vpliv za 3,1 odstotka nižje cene počitniških paketov. Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila decembra 2,6-odstotna, potem ko je bila decembra lani dvoodstotna. Na mesečni ravni je bila rast cen 0,1-odstotna.
- language
- slv
- published at
- 2025-12-30T10:09:43
- source
- Primorske Novice
- title
- Inflacija decembra narasla na 2,7 odstotka
- url
- https://primorske.svet24.si/slovenija/inflacija-decembra-narasla-na-2-7-odstotka
- article order
- 7
- body
- Slovenija, 30. december 2025 - V letošnjem letu smo zabeležili 2,7-odstotno inflacijo. Najbolj so jo zaznamovale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač. Storitve so bile za 3,6 %, blago pa za 2,3 % dražje kot pred enim letom. Na mesečni ravni pa so cene v povprečju ostale nespremenjene. Leto 2025 zaključujemo z 2,7-odstotno inflacijo Letna rast drobnoprodajnih cen je bila decembra 2,7-odstotna (v istem mesecu lani 1,9-odstotna), povprečna letna rast cen pa 2,4-odstotna. Cene storitev so bile v povprečju za 3,6 % višje kot v lanskem decembru, cene blaga pa za 2,3 %. Blago dnevne porabe se je podražilo za 3,2 % in poltrajno blago za 0,7 %, medtem ko so cene trajnega blaga v povprečju ostale na enaki ravni. K letni inflaciji so največ, 0,8 odstotne točke, prispevale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač (za 4,5 %). Z 0,5 odstotne točke so sledile višje cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo (za 4,3 %). Po 0,3 odstotne točke so dodale podražitve v skupini zdravstvo (za 5,9 %) ter v restavracijah in hotelih (za 4,0 %). Cene na mesečni ravni v povprečju nespremenjene V primerjavi z novembrom so cene življenjskih potrebščin v povprečju ostale enake. Med podražitvami so 0,1 odstotne točke prispevale višje cene zavarovanj (za 4,5 %), na strani pocenitev pa so imele prav tolikšen vpliv nižje cene počitniških paketov (za 3,1 %). Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila decembra 2,6-odstotna (pred enim letom 2,0-odstotna). Mesečna rast cen je znašala 0,1 %. Cene storitev so bile na letni ravni v povprečju višje za 3,8 %, cene blaga pa za 1,9 %. Blago dnevne porabe in poltrajno blago sta se podražila - prvo za 2,9 % in drugo za 0,5 %, medtem ko se je trajno blago pocenilo za 0,6 %. Podatki o inflaciji za vse članice EU so na voljo za november 2025 in dostopni na tej povezavi. Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila novembra v članicah EMU 2,1-odstotna (enako kot mesec prej) in v članicah EU 2,4-odstotna (mesec prej 2,5-odstotna). Najnižja je bila na Cipru (0,1-odstotna), najvišja pa v Romuniji (8,6-odstotna); v Sloveniji je znašala 2,4 %. Višji davki in trošarine zvišali letno inflacijo za 0,1 odstotne točke Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin (HICŽP) in harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin s konstantnimi davčnimi stopnjami (HICŽP-CT) sta se na letni ravni razlikovala za 0,1 odstotne točke. Na začetku leta se je zvišal davek na sladke pijače, z nižje 9,5-odstotne na splošno 22-odstotno stopnjo DDV. Junija so se zvišale trošarine za tobačne izdelke in alkoholne pijače, večkrat so se spremenile tudi trošarine za naftne derivate. Letna rast cen, merjena s HICŽP, je bila 2,6-odstotna. Če se davki in trošarine ne bi spremenile, bi bila rahlo nižja (2,5-odstotna)./LN/Vir za objavo SURS/ Gibanje cen življenjskih potrebščin, Slovenija Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin v stopnjah rasti, Slovenija
- language
- slv
- published at
- 2025-12-30T13:23:39
- source
- Ljubljanske Novice
- title
- Letna inflacija v 2025 2,7-odstotna, povprečna letna pa 2,4-odstotna
- url
- https://ljnovice.si/2025/12/30/letna-inflacija-v-2025-27-odstotna-povprecna-letna-pa-24-odstotna/
- article order
- 5
- body
- Leto 2025 zaključujemo z 2,7-odstotno inflacijo Letna rast drobnoprodajnih cen je bila decembra 2,7-odstotna (v istem mesecu lani 1,9-odstotna), povprečna letna rast cen pa 2,4-odstotna. Cene storitev so bile v povprečju za 3,6 % višje kot v lanskem decembru, cene blaga pa za 2,3 %. Blago dnevne porabe se je podražilo za 3,2 % in poltrajno blago za 0,7 %, medtem ko so cene trajnega blaga v povprečju ostale na enaki ravni. K letni inflaciji so največ, 0,8 odstotne točke, prispevale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač (za 4,5 %). Z 0,5 odstotne točke so sledile višje cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo (za 4,3 %). Po 0,3 odstotne točke so dodale podražitve v skupini zdravstvo (za 5,9 %) ter v restavracijah in hotelih (za 4,0 %). Cene na mesečni ravni v povprečju nespremenjene V primerjavi z novembrom so cene življenjskih potrebščin v povprečju ostale enake. Med podražitvami so 0,1 odstotne točke prispevale višje cene zavarovanj (za 4,5 %), na strani pocenitev pa so imele prav tolikšen vpliv nižje cene počitniških paketov (za 3,1 %).
- language
- slv
- published at
- 2025-12-30T09:32:48
- source
- Slovenia - Statistical Office
- title
- Letna inflacija v 2025 2,7-odstotna, povprečna letna pa 2,4-odstotna
- url
- https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/14061
- source scope
- analyzed source count
- 8
- omitted articles
- omitted source count
- 0
- total source count
- 9