article Slovenija zaključuje leto 2025 s 2,7-odstotno letno inflacijo 29.12.2025
Slovenija je leto 2025 zaključila z letno inflacijo v višini 2,7 %, kar je opazno več kot decembra lani, ko je znašala 1,9 %. Povprečna letna rast cen v celotnem letu je bila 2,4-odstotna. Glavni dejavnik rasti so bile višje cene hrane in brezalkoholnih pijač, ki so se podražile za 4,5 % in k inflaciji prispevale 0,8 odstotne točke. Na mesečni ravni so cene decembra v povprečju ostale nespremenjene, saj so podražitve zavarovanj izravnale pocenitve počitniških paketov. Na inflacijsko sliko so vplivale tudi davčne spremembe, vključno z zvišanjem DDV na sladke pijače in višjimi trošarinami na tobak ter alkohol, kar je letno stopnjo zvišalo za 0,1 odstotne točke. V mednarodni primerjavi je bila Slovenija novembra s harmoniziranim indeksom 2,4 % poravnana s povprečjem EU, medtem ko je decembra po istem merilu zabeležila 2,6-odstotno rast cen.
| Trditev | Ključne razlike | ||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Letna inflacija v Sloveniji je decembra 2025 dosegla 2,7 odstotka. | Večina potrjuje, RTV molči, Delo pa izpušča letnico. | Da: Naslov in uvod potrjujeta decembrsko inflacijo 2,7 %. | Ni omenjeno | Delno: Članek navaja letno inflacijo 2,7 %, leto ni izrecno zapisano. | Da: Članek navaja 2,7-odstotno medletno rast cen v decembru. | Da: Decembra je letna rast drobnoprodajnih cen dosegla 2,7 odstotka. | Da: Naslov in vsebina potrjujeta decembrsko inflacijo 2,7 %. | Da: Besedilo potrjuje 2,7-odstotno letno rast cen decembra 2025. | Da: Decembrska letna rast cen je bila 2,7-odstotna. |
| Višji davki in trošarine so letno inflacijo zvišali za 0,1 odstotne točke. | Večina potrjuje s podatki, nekateri molčijo, STA je previdna. | Delno: Razlika med 2,6 % (HICP) in 2,5 % (brez davkov) je 0,1 točke. | Da: Razlika med 2,6 % in 2,5 % (brez davkov) znaša 0,1 o.t. | Ni omenjeno | Da: Razlika med dejansko (2,6 %) in fiksno (2,5 %) rastjo je 0,1 o.t. | Da: Višji davki in trošarine so inflacijo zvišali za 0,1 o. t. | Ni omenjeno | Da: Razlika med HICŽP in HICŽP-CT je znašala 0,1 odstotne točke. | Ni omenjeno |
| Cene hrane in brezalkoholnih pijač so k letni inflaciji prispevale največ, 0,8 odstotne točke. | Vsi viri trditev enotno potrjujejo brez razlik v vsebini. | Da: Besedilo neposredno navaja ta prispevek k letni inflaciji. | Da: Besedilo neposredno potrjuje prispevek 0,8 o.t. zaradi hrane. | Da: Hrana in pijača sta prispevali 0,8 o.t. k letni inflaciji. | Da: Navedeno je, da so te cene prispevale največ, 0,8 o.t. | Da: Hrana in pijača sta k inflaciji prispevali 0,8 odstotne točke. | Da: Hrana in pijača sta prispevali 0,8 o.t. k letni inflaciji. | Da: Članek navaja, da so te cene prispevale največ (0,8 o.t.). | Da: Hrana in pijača sta prispevali največ, 0,8 o.t. |
| Cene v skupini zdravstvo so zabeležile najvišjo rast v višini 5,9 odstotka. | Le SURS potrdi najvišjo rast, drugi le navajajo številko. | Delno: Omenjena je 5,9 % rast v zdravstvu, ni pa potrjena kot najvišja. | Delno: Omenjena je 5,9 % rast v zdravstvu, ni pa izrecno najvišja. | Delno: Naslov omenja skok cen zdravstva, a številka 5,9 % ni v besedilu. | Delno: Omenjena je 5,9 % rast v zdravstvu, a ne kot najvišja sploh. | Delno: Zdravstvo se je podražilo za 5,9 %, a ni izrecno najvišja rast. | Delno: Zdravstvo se je podražilo za 5,9 %, ni pa nujno najvišja rast. | Delno: Skupina zdravstvo je zrasla za 5,9 %, a ni izrecno najvišja. | Delno: Zdravstvo se je podražilo za 5,9 %, kar je najvišja rast. |
| Cipper je imel novembra 2025 najnižjo harmonizirano inflacijo v EU (0,1 %). | Le Ljubljanske novice poročajo, drugi viri molčijo. | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned | Delno: Gre za tiskarsko napako (Cipper), a se nanaša na Ciper (0,1 %). | Not Mentioned |
| Cene počitniških paketov so se na mesečni ravni znižale za 3,1 odstotka. | Večina potrjuje podatek, Delo ga povsem izpušča. | Da: Navedeno kot mesečni vpliv na strani pocenitev. | Da: Članek navaja 3,1 % znižanje cen počitniških paketov. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja 3,1-odstotno znižanje cen počitniških paketov. | Da: Počitniški paketi so se pocenili za 3,1 %. | Da: Počitniški paketi so se pocenili za 3,1 %. | Da: Navedeno je znižanje cen počitniških paketov za 3,1 %. | Da: Počitniški paketi so se pocenili za 3,1 %. |
| Storitve so se na letni ravni podražile za 3,6 odstotka, blago pa za 2,3 odstotka. | Večina potrjuje; tabloidi in lokalni viri podatke izpuščajo. | Da: Podatki so eksplicitno navedeni v drugem odstavku. | Da: Navedeni podatki se ujemajo z besedilom v drugem odstavku. | Da: Navedena je 3,6 % rast storitev in 2,3 % rast blaga. | Ni omenjeno | Da: Storitve so bile 3,6 % dražje, blago pa 2,3 %. | Ni omenjeno | Da: Podatki se ujemajo z navedbami v besedilu za letno raven. | Da: Storitve so se podražile za 3,6 %, blago pa za 2,3 %. |
| Davek na sladke pijače se je zvišal z 9,5-odstotne na 22-odstotno stopnjo DDV. | Večina potrjuje dvig, nekateri (Delo, SURS) ga sploh ne omenjajo. | Da: Članek potrjuje zvišanje z nižje na splošno stopnjo DDV. | Da: Članek potrjuje zvišanje z 9,5 % na 22 % DDV. | Ni omenjeno | Da: Članek izrecno navaja ta dvig stopnje DDV. | Da: Prehod sladkih pijač z 9,5 na 22 odstotkov DDV. | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje zvišanje DDV za sladke pijače na 22 %. | Ni omenjeno |
| Povprečna letna rast cen v letu 2025 je znašala 2,4 odstotka. | Uradni in finančni viri potrjujejo, splošni večinoma molčijo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Besedilo potrjuje, da je bila povprečna letna rast 2,4-odstotna. | Da: Povprečna letna inflacija v letu 2025 je bila 2,4 odstotka. | Ni omenjeno | Da: Besedilo navaja povprečno letno rast v višini 2,4 %. | Da: Povprečna letna rast cen je bila 2,4-odstotna. |
| Romunija je imela novembra 2025 najvišjo harmonizirano inflacijo v EU (8,6 %). | Le Bloomberg in Ljubljanske novice potrjujeta podatek. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Najvišjo inflacijo je imela Romunija (8,6 %). | Ni omenjeno | Da: Članek navaja Romunijo z 8,6 % kot najvišjo v EU novembra. | Ni omenjeno |
| Ciper je imel novembra 2025 najnižjo harmonizirano inflacijo v EU (0,1 %). | Večina molči; Bloomberg in Lj. novice potrjujeta podatek. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Najnižjo inflacijo je imel Ciper (0,1 %). | Ni omenjeno | Da: Članek navaja Ciper z 0,1 % kot najnižjo v EU novembra. | Ni omenjeno |
| Javnofinančni primanjkljaj v tretjem četrtletju 2025 je znašal 95 milijonov evrov. | Le RTV poroča o primanjkljaju, ostali viri ga ne omenjajo. | Ni omenjeno | Delno: Omenjen primanjkljaj 95 mio v 3. četrtletju tekočega leta. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Konsolidirani bruto dolg države je ob koncu tretjega četrtletja znašal 67,6 odstotka BDP. | Le RTV Slovenija potrjuje podatek, ostali ga ne omenjajo. | Ni omenjeno | Da: Besedilo navaja točno to vrednost ob koncu 3. četrtletja. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Primanjkljaj sektorja država v prvih treh četrtletjih je dosegel 1,16 milijarde evrov. | Le RTV Slovenija potrjuje podatek, ostali viri ga ne omenjajo. | Ni omenjeno | Da: Podatek je neposredno naveden za devetmesečno obdobje. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Entiteta | Ključne razlike | ||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Slovenija | Vsi viri enotno nevtralno nizajo le statistične podatke. | Nevtralno: Omenjena posredno preko državnih podatkov o inflaciji. | Nevtralno: Država je omenjena le kot geografski in ekonomski okvir. | Nevtralno: Omenjena le kot lokacija statističnih podatkov. | Nevtralno: omenjena v kontekstu statističnih podatkov o inflaciji | Nevtralno: Omenjena v kontekstu statističnih podatkov o inflaciji. | Nevtralno: Omenjena le kot lokacija dogajanja (Ljubljana). | Nevtralno: Omenjena le kot lokacija in subjekt statističnih podatkov. | Nevtralno: država je omenjena le kot lokacija statističnih podatkov |
| Statistični urad Republike Slovenije (SURS) | Vsi viri so enotno nevtralni; razlik v poročanju ni. | Nevtralno: Nastopa kot vir uradnih podatkov brez meta-vrednotenja. | Nevtralno: Naveden kot vir podatkov brez vrednotenja njegovega dela. | Nevtralno: Naveden kot vir uradnih podatkov brez vrednotenja. | Nevtralno: vir podatkov, citiran brez meta-vrednotenja | Nevtralno: Naveden kot vir izračunov in podatkov brez vrednotenja. | Nevtralno: Naveden kot vir uradnih podatkov brez vrednotenja. | Nevtralno: Naveden kot vir podatkov brez vrednotenja. | Nevtralno: vir podatkov brez meta-vrednotenja ali uredniškega tona |
| Sektor država | Vsi viri so nevtralni; razlika je le v statističnem fokusu. | Nevtralno: Omenjen le v kontekstu sprememb davkov in trošarin. | Nevtralno: Omenjen v kontekstu statističnih podatkov o primanjkljaju. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen vpliv davčne politike na rast cen | Nevtralno: Posredno omenjen prek davčnih sprememb in trošarin. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Evropska unija (EU) | Le Bloomberg in Ljubljanske novice nevtralno primerjata podatke. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjena kot okvir za primerjavo indeksov cen. | Ni omenjeno | Nevtralno: Informativna omemba v okviru primerjave podatkov. | Ni omenjeno |
| Ekonomska in monetarna unija (EMU) | Le specializirani mediji jo nevtralno umeščajo v makroekonomijo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjena v kontekstu primerjave inflacije v evrskem območju. | Ni omenjeno | Nevtralno: Informativna omemba v okviru primerjave podatkov. | Ni omenjeno |
| Romunija | Le Bloomberg in Ljubljanske novice izpostavljata visoko inflacijo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: Navedena zgolj kot država z najvišjo inflacijo. | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjena le kot država z najvišjo inflacijo. | Ni omenjeno |
| Ciper | Le gospodarski viri ga nevtralno izpostavljajo po nizki inflaciji. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: Naveden zgolj kot država z najnižjo inflacijo. | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjen le kot država z najnižjo inflacijo. | Ni omenjeno |
| Bloomberg Adria | Le lastna objava ga navaja kot vir, ostali ga ignorirajo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: Naveden kot vir novice brez meta-vrednotenja. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Ministrstvo za finance | Viri entitete ne obravnavajo, zato razlik ni mogoče določiti. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
Analiziranih 8 virov
Primerjalne tabele in infografika uporabljajo vse prikazane vire.
| Vir | Naslov | |
|---|---|---|
| Inflacija decembra narasla na 2,7 odstotka (dopolnjeno) | ||
| Letna stopnja inflacije decembra narasla, javnofinančni primanjkljaj v tretjem četrtletju nižji | ||
| Inflacija letos 2,7 odstotka, najbolj poskočile cene zdravstvenih storitev | ||
| Skriti motorji dražitve: kako so večje trošarine in davki potisnili cene navzgor | ||
| Letos statistiki zabeležili 2,7-odstotno inflacijo | ||
| Inflacija decembra narasla na 2,7 odstotka | ||
| Letna inflacija v 2025 2,7-odstotna, povprečna letna pa 2,4-odstotna | ||
| Letna inflacija v 2025 2,7-odstotna, povprečna letna pa 2,4-odstotna |